Glinasto dete
                      Narodna pripooedka        
                        Ilustrirala E. Piščanec                                       
Žioela sta nekoč cloa brata. Proi je bil bogat, drugi pa reven. Bogati ni hotel nikdar govoriti z reoežem, se manj pa mu pomagati d sili. Ako ga je reoni brat kaj prosil, ga je takoj spodil od hiše.
Bogatinu se je rodilo dete. Takrat si je mislil reuni brat: >Ko bodo osi v bratovi hiši na botrini, mu ukradem oola.< Na dan krsta se je res napotil k bratooi hiši. Stopajoč ves zamišljen skozi gozd, je opazil za ne-kim grmom ogenj. Radoveden je krenil s poti k gorečemu grmu in videl, kako je tam gnetel vrag iz gline otroško telesce in ga praokar deoal na žerjavico. Ojunačil se je ier nagoooril vraga: >Bog daj zdraDJe! Komu je namenjena ta stoarca, ki jo žgele na ierjavici?« Vrag mu je nato ves za-oerooan v svoj posel razlagal: »Pri toojem braiu imajo danes krst. Go&tje bodo sedeli za mizo, nooorojenec pa bo spal v zibelki ob steni. Ko bodo vsi zbrani že dobre oolje in precej glasni ter se bo ob spremljavi gajd razlegala po izbi vesela pesem, bo dete o zibelki kihnilo. Nihče mu ne borekel ,Bog pomagaj /' razen mene, ki bom neoiden stal v kotu ob peči. Takrat bom pa imel pravico odnesti dete, v zibelko bom pa položil tole glinasto, ki ga praokar pripraoljam.z
Reonemu bratu se je nedolžno dete zasmililo. Pozabil je na vso bra-tooo brezsrčnost ter pohitel, da bi še praoočamo prispel o bratouo hišo. To se mu je tudi posrečilo. Neopažen je ostopil v sobo ter se naglo skril pod zibelko. Kmalu nato se je dete zbu-dilo in tiho kihnilo. Takoj se je ogla-sil stric izpod zibelke in mu želel: »Bog pomagajh Bil je urnejši nego orag, ki je neoiden ždel v kotu za pečjo, in mu tako preprečil nečedno nakano. Ves besen je zato vrag za-lučal glinasto dete v sredino izbe, da se je razletelo na drobne kose, ter zar-jul obupno: >Vrag te je pameti učilU Med gromom in bliskom je izginil iz sobe. Divjajoča burja ga je sprem-Ijala v prepad sredi gozda.
Vsi, ki so bili zbrani v izbi, so od groze onemeli in kakor mrtvi od strahu trepetaje čakali nadaljnjega. Vtem se je izkobacal izpod zibelke revni brat. Tudi on je bil po osem tem, kar je praokar doziuel, ves pre-paden, a se je proi osvestil ter navzočim razložil vse in jih tako pomiril. Ko je bogati brat spoznal, kaj se je zgodilo, je takoj pristopil k reonemu, se mu prao iz srca zahoalil in ga bogato obdaril, ker mu je rešil otroka. Tudi zaželenega vola mu je dal poorh in ga odslej res po bratoDsko Ijubil.
Priredil Tone Šeško