,,Drobni" problemi velikih blokov
• V ZADNJI ŠTEVILKI na-še Javne tribune smo lahko prebrali krajši izvleček iz poslovnega poročila stano-vanjskega podjetja DOM, ki pa samo po eni strani go-vori o nekaterih problemih stanovanjskih skupnosti. Ne-dvomno pa bi veljalo v na-šem glasilu, še posebej zara-di izredno pestre stanovanj-ske gradnje v občini, teme-ljiteje spregovoriti o neka-terih vprašanjih življenja no-vih občanov; znano je nam-reč, da se večina stanoval-cev z nakupom stanovanja preseli v Siško iz drugih slo-venskih, predvsem ljubljan-skih občin. Prav v tem lah-ko vidimo tudi eno po-membnih nalog občinskega glasila.
•  Bistveni problemi seve-da še zdaleč ne nastajajo v individualnih   gradnjah   ali manjših blokih, temveč pred-vsem v večjih stanovanjskih objektih,   ki   imajo več  sto stanovalcev.  Največji  šišen-ski bloki omogočajo domo-vanje tudi do osemsto obča-nom, kar pomeni število pre-bivalcev v zelo  velikih   slo-venskih vaseh. Toda zanimi-vo (in po svoje tudi razum-ljivo) je, da so nekateri pro-blemi v posameznih stavbah in   naseljih,   kljub   navadno dobro urejenim komunalnim in   drugim  objektom, višje-mu   življenjskemu   standar-du in izobrazbeni ravni po-gosto mnogo težji in bolj za-pleteni kot v vaseh.
•  Vse probleme bi Iahko uvrstili v tri skupine:
A Prvič gre za probleme ob sami vselitvi, ki se kas-neje vlečejo še leta in leta. Znano je, da o resnični kva-liteti gradbenih in obrtni-ških del, zaradi velikega po-vpraševanja za stanovanji in dejanskega monopola na tem tržišču, ki ga uveljavlja-jo gradbena podjetja, lahko le težko govorimo. Pogosto napake kljub neprcstanim prizadevanjem Iastnikov tu-di v trilctnem garancijskem roku niso odstranjene, ker si izvajalci del enostavno po vselitvi pomanejo roke in se ob pritožbah skrijejo za tr-do kožo. Razen tega je ra-zumljivo, da so novi stano-valci še daljši čas po vselit-vi neenotni in ne more jo najti skupnega stališča. to pa izkoriščajo ne le izvajalci del, temveč tudi druga pod-jetja, ki kasneje skrbijo za stanovalce. Tako so prav v Šiški znani problemi s toplo vodo in ogrevanjem, kar do-bavitelji vsaj v prvem ob-dobju, ko se hišni sveti še ne znajdejo, često izkorišča-jo.
A Drugi problem je sa-moupravna organiziranost v blokih. Hišni sveti imajo po-vsem razumljivo probleme v prvem obdobju po vselit-vi, saj se morajo soočati  s
številnimi težavami, ne zna-jo se najprimerneje organi-zirati, težko se sploh konsti-tuirajo, razen tega pa prak-tično nimajo kot predstavni-ki stanovalcev oziroma nji-hov izvršilni organ nobene pravne pravice. Prav zato pa izredno težko usklajujejo že-lje in potrebe stanovalcev, ki so pogosto tudi različne in odvisne od premoženjskih možnosti in zavesti o medse-bojni solidarnosti. Izredno težak problem vsekakor predstavljajo tudi razlike med etažnimi lastniki in na-jemniki, katerih dajatve in želje so vse preveč raznoli-ke. Hišni sveti pa imajo naj-večje težave predvsem zato, ker njihov status sploh ni pravno uveljavljen, razen te-ga pa ne morejo uresničiti nobene, še tako dobro za-stavljene akcije, če se ji u-pira tudi en sam stanovalec. To pa seveda nujno omejuje ne le možnosti izvoljenih predstavnikov, temveč slabi njihovo prizadevnost in pri-pravljenost za delo.
•  S   to    ugotovitvijo   pa praktično   posegamo   že   na tretje področje, ki je v naj-večji meri odvisno od med-sebojnih odnosov med Ijud-mi. Ce smo že prej naredili primerjavo z vaškimi skup-nostmi   glede   števila  prebi-valcev, moramo priznati, da tega  y primerih večjih sta-novanjskih   objektov   sploh ne moremo storiti. Mnogi ur-banisti   in   sociologi   se   po vsem svetu terneljito ukvar-jajoz vprašanji velikih stavb in novih naselij in njihov e-noten sklep je v tem, da no-ve velike gradnje nujno vo-dijo v odtujevanje rhed ljud-mi. O teh ugotovitvah pa lah-ko govorimo tudi v naših na-seljih. Poskusimo našteti ne-katere primere,  ki so  mor-da    navidez    preprosti,   pa kljub  temu  rušijo enotnost v naših blokih.
•  Verjetno  je   v   vsakem bloku nekaj ljudi, ki se eno-stavno ne morejo ali nočejo prilagoditi skupnosti, kar se najbolj  kaže   pri  čistoči ali izgledu   skupnih   prostorov. To ima navadno za posledi-co ukrepe hišnih svetov, kar pa seveda  spet sproži nove težave in trenja.  Prav tako se posamezniki ne zavedajo, da  sleherni  objekt   tudi  iz-ven njihovega stanovanjske-ga prostora pripada vsem in premalo  pazijo  na   skupno lastnino, saj so celo prime-ri, ko namerno razbijajo in uničujejo   električno   nape-Ijavo,   kljuke,  stekla   in   še marsikaj drugega. Isto pa ve-lja nedvomno tudi za ožjo o-kolico  stanovanjskih   objek-tov, ki je pogosto zanemar-jena in prekrita z najrazlič-nejšimi odpadki, ki nikakor ne sodijo na travnato povr-šino. Poseben probiem pred-stavljajo otroci, ki delajo ne-red ali  v svoji  otroški  ob-
jestnosti kvarijo videz hiše. Mnogokrat jih njihovi star-ši sploh nočejo vzgajati in opozarjati na taka početja, sleherni poskusi in opozori-la drugih stanovalcev pa so često že vnaprej obsojeni na neuspeh in neredko sprožijo nova trenja v blokih ali ce-lo pravo sovraštvo med strankami. Vsakodnevne te-žave pa nastajajo tudi zara-di nerednega plačevanja na-jemnin in drugih prispev-kov, saj sankcije (zaradi skupnih števcev) navadno prizadenejo vse in ne le krivce.
•  V mnogih večjih stano-vanjskih   skupnostih   so   se hišni sveti že odločili za po-samezne ukrepe. Tako so na primer najeli  posebne   paz-nike, ki skrbijo za red in sna-go,   saj   hišniki zaradi dru-gih obveznosti tega nikakor ne zmorejo. Odločajo se tu-di    za    ureditev    nekaterih skupnih   prostorov   (pralnic in  sušilnic),   ki jih  skušajo preurediti v družabne ali re-kreacijske sobe, da bi tako ustvarili   večjo   povezanost med  stanovalci. Že prej   pa smo  tudi  omenili, da  hišni sveti   ne   morejo   kaznovati ljudi,   ki   se   nočejo   držati skupnih   dogovorov;   res  pa je  tudi, da je njihovo delo pogosto premalo javno in da bi morali mnogo bolj misliti na stalno obveščanje stano-valcev o vseh zadevah, ki jih rešujejo  ali   načrtujejo,  saj je  povezanost   med hišnimi sveti in stanovalci preslaba. Zbori stanovalcev so namreč vse preveč redki, največkrat enkrat   letno,    v   nekaterih blokih pa celo le vsaki dve leti,   ko   volijo   svoje   nove predstavnike.   Tako   seveda ne morejo rešiti vseh želja in potreb, ki jih imajo lju-dje.
•  Problemov v  novih ve-likih stavbah in naseljih je vsekakor   precej   in   nekaj-krat smo že slišali predloge družbenopolitičnih organiza-cij in samoupravnih skupno-sti, da bi o tej tematiki ka-zalo nasploh y družbi resne-je spregovoriti. Pomen enot-nosti  ljudi  in zavestne  pri-padnosti  neki   skupnosti  je namreč izredno velik  ne le za  družbo,   temveč  tudi  za razreševanje   številnih   pro-blemov, med katerimi nika-kor ne  smemo pozabiti  na mladinsko prestopništvo, ki se često porodi prav na os-novi     neurejenih     odnosov med   Ijudmi   in  zaradi   po-manjkanja zavesti o solidar nosti in skupnem reševanju vseh   vprašanj   na  resnično demokratičen   in  samoupra-ven način. Na načelo spora-zumevanja, dogovarjanja in uresničevanja  sprejetih  sta-lišč   namreč nikakor ne   bi smeli pozabiti tudi v okvirih stanovanjskih skupnosti.
Janez KOROŠEC