Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE MISII PRED KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDl v času, ko še marsikje trajajo priprave za konference krajevnih organizacij Socialistične zveze ali pa so že v toku, je prav, da vpraša- nju kadrovanja posvetimo nekaj mi- sli. Razumljivo je, da je kadrovska politika bila vedno odraz in sestav- ni del družbenih odnosov na določe- ni stopnji razvoja. Znana »distribu- cija kadrov« je bila objektivno po- gojena, danes pa znova dobiva zya- čaj javne, vsakodnevne politične ak- tivnosti delovnih ljudi. Tako nam dandanes teze zveznega odbora Socialistične zveze predstav Ijajo dokument, ki vsebuje števila že znanih stališč; toda prav pristop k temu stališču je tu praktično pri- kazan — številne ustavne odredbe so osvetljene skozi prakso. Prav ta- ko pa ne manjka prikazov možnih deformacij ter mer, da še to prepre- či. Oglejmo si rotacijo. Da bi postala zdravo pravilo, menijo, da naj se status, da se polovica poslancev ali odbornikov,' ki se volijo za dve leti in ki imajo pravico do ponovne iz- volitve, uporablja le v skrajno izred- nih primerih. Pri širokem uveljav- ljanju bi prišlo do tega, da rotacija v svojih začetkih doživi poraz. Prav tako ne sme biti več redkost, da postavimo dva ali več kandida- tov. Parola »zaradi enotnosti« je od- večna, potrebna je selekcija, do bo- do odgovorna mesta zasedli tisti, ki jih iz svojih vrst izberejo občani. Nikakor pa s tem ne govorimo o kandidatu in protikandidatu, kajti občani vršijo le izbor najboljšega. Torej ne bomo govorili o »porazu« drugega kandidata, niti ne bomo skušali ocenjevati dvoje kandidatov, temveč moramo doseči, da se kandi- dat sooči z občani, z njihovimi zah- tevami in njihovim zaupanjem. Nikar ne smemo pozabiti vpraša- nja političnega profesionalizma kot primera birokratske^^a vplivanja na razvoj družbe in odnosov v njej. To ne pomeni ukinitve političnega pro- fi^-^ionalizma, temveč to, da naj po- litične funkcije ne postanejo poklic nekoga. Ce pač nekdo postane za določen čas politični profesionalec, naj bo to le nadaljevanje njegove politične akti^vnosti in njegovega de- la. In odhod ali vrnitev na svoje de- lovno mesto nikakor ne pomeni »de- gradacije«, kajti prehajamo v ob- dobje, ko bo naša osebnost in ne po- ložaj, odrejala našo afirmacijo. Takšna načela dajejo trdno osno- vo položaju človeka v družbi, mu omogoč'4Jo, da lahko uveljavlja svo- je pravice, ščiti .svojo integriteto in vpliva na politiko svoje sredine. Prav to je nujno, kajti prečesti so slučaji, da je delovni človek prav z deklariranimi stališči onemogočen ali pa celo izigran (primer raz?pisov služb). Razumljivo'pa je, da to ne gre preko noči, leda prav stališča Soci- alistične zveze pri kadrovanju daje- jo čvrsto osnovo za uresničevanje proklamiranih načel. Okoli 6. in zlasti okoli 13. novem- bra padavine z ohladitvijo, pri če- mer je okoli 13. novembra pričako- vati sneg do nižin. V ostalem suho vreme, včasih tudi razjasnitve. TRAJEN SPOMIN LETOŠNJE PRAZNOVANJE DNEVA MRTVIH JE BILO V VSEM OKRAJU POSVEČENO KOMEMORACIJAM iN SPOMINU PADLIH BORCEV V SOCIALISTIČNI REVOLUCIJI IN ŽRTEV FAŠIZMA.. TUDI NAJBOLJ ODDALjfeNI GROBOVI, SPOMENIKI IN SPO- MINSKE PLOŠČE SO BILI OBISKANI, OZAUšANI S CVETJEM IN SVEČKAMI. V CELJU JE BILA OB 10. URI KOMEMORACIJA NA GOLOVCU, OB 11. URI PA PRI GROBNICI NARODNIH HEROJEV, KJER JE SODELOVALA GODBA »FRANCETA PREŠERNA«, GLEDALIŠKI IGRALEC JERSIN Z RECITACIJAMI IN VOD CELTSKE GARNI- ZIJE, KI JE SPOMIN HEROJEV POČASTIL S ČASTNO SALVO. VEČJE KOMEMORACIJE SO BILE TUDI V FRANKOLOVEM, PRI VRANSKEM IN PRI BRINKOVACU PRI GORNJEM GRADU. ZAKAJ m KATERE MERE \ GOSPODARSKI POLITIKI čeprav je že analiza prvega tro- raesečja pokazala zaskrbljenost, da letošnje gospodarske silnice gredo izven predvidenih meja. je šele končni račun za poslovanje devetih mesecev pokazal, da je zaskrblje- nost poslala že nevarnost in leglo vseh težkoč za v bodoče. Prav zaito so mere s strani zveze postale prava nuja. da se obrzda neupravičena in- vesticijska potrošnja in vsaka druga potrošnja, ki ne sloni na /zasfuže- nem dinarju , temveč na računu sredstev neupravjč-ene kreditne ali denarn«' emisije. skladi gospodarskih organizacij niso prizadeti z restrikcijo Zvezni izvršni svet se je odločil za predlog, da nove mere najdejo svoje mesto v predlogu zakona za dopolnitev zakona o gospo(larsk(f- planskih merah za 1%4. leto. Bistvo vseh vnesenih sprememb je pred- v\sem v zakonskem vplivu in ob- vezi na zožitvi in spremembi zna- čaja investicijfikili sredstev.. Že več mesecev je bilo očito, da so sl*ladf~in dajatve družbeno poli- tičnih enot na prvem mestu ne- upravičenega in nepokritega investi- ranja, prav zato je zakonska restrik- cija uperjena proti tej politiki in je predpisana nova proračunska rezer- va od 10 na 15 odstotkov. Pri tem pa niso zapopadena sredstva skladov gospodarskih organizacij. ne davek, temveč oblike obvezne štednje Zakon je dobil čisto nov odstavek z naslovom »Uporaba investicijskih sredstev.. Začenja s prepovedjo gradnje novih administrativnih in upravnih zgradb ter zaviranjeii¿ le začetih ali do pol izgrajenih. Zavi- ranje je mišljeno tako. da investi- torji vplačajo 40 odstotkov iz sred- stev za investiranji; na poseben ra- čun pri Službi družbenega knji- govodstva. Razumljivo je. da ta vložena sredstva niso izgubljena, temveč ^e začasno blokirana dotlej, dokler pri- like na tržišču ne bodo dopustile po- novno aktiviranje. Torej ne gre za davek ■ Jiiti odtujevanje sredstev, temveč za obvezno'štednjo. Prav iz teh razlogov na ta sredstva ne bodo izpla^vali obresti. poslovni skladi se nadalje »svobodni« Sredstva poslovnih skladov in a- mortizaci-je pa se še vedno lahko trosijo za vse oblike gospodarskih investicij brez kakršnihkoli omeje- vanj. Vendar pa so tu možni primeri, da nekatere gospodarske investici- je tudi lahko prizadene blokada, raz.en tistih, ki so namenjene za ob- j('kte. kaitere zakon'posebej izdva- ja. Vse druge investicije pa obve- zujejo investitorje in tiste, ki da- jo kredite, da ob izplačevanju obra- čunajo 25 odstotkov in ta sredstva vložijo na poseben račun. ^ Pri sestavi, zakona sq posebej pa- zili.' da začasna blokada ne zadene koristnih investicij, tistih, od kate- rih pričakujemo izboljšanje struk- ture proizvodnje in izvoza. Tako predvideva zvezni predlog zakona za dopoliiitev zakona ò go- spodarskih planskih merah za 1964 leto. Kako je to izzvenelo v Í5I0- veniji, pa prihodnjič. S. S Milan Lošterk petdesetletnik Danes je dopolnil petdeset let sta- rosti direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje tovariš Mi- lan Lošterk, znan družbenopolitični delavec. Tovariš Lx>šterk je bil rojen 6. no- vembra 1914 v Žireh»pri Kranju. Kot delavec je bil zaradi svojih napred- nih idej mnogokrat brez dela, nje- govo revolucionarnost pa je znala ceniti partija, saj je že leta 1939 po- stal njen član. Kol zaveden komunist se je leta 1941 odzval pozivu partije in se pri- ključil partizanom, kjer je oprav- ljal odgovorne vojaške in politične dolžnosti. Po izdaji je bil leta 1942 ujet in preživel leto dni v tabori- ščih, od koder se je ob kapitulaciji Italije spet rešil in znova priključil partizanom.. Tovariš Lošterk je re- zervni kapetan L klase in nosilec več visokih odlikovanj. Po vojni je bil tovariš Milan Lo-r šterk vedno v prvih vrstah borcev za socialistično izgradnjo. Opravljal je in še opravlja vrsto izredno od- govornih nalog tako v republiškem, okrajnem in občinskem merilu. To- variš Milan Loštcrk tudi danes opravlja vrsto odgovornih funkcij in ga pri tem pet desetletij na pie- - čih prav nič ne moti. Ob petdesetletnici tovarišu Mila- nu Lošterku iskrene čestitke in še obilo uspehov polnih let, predvsem pa zdravja in osebne sreče.. PREKO 6 MILIJARD ŠKODE NEDAVNE POPLAVtí SO POVZROČILE PO ŠE NEPOPOLNIH 0( ENITVAII V CELJSKEM OKRAJU PREKO ŠEST IN POL MI- LIJARD DIN/VBJEV ŠKODE. PRI TEM ŠE NI UPOŠTEVANA ŠKODA ELEKTROPODJETJA, PTT, ŽELEZNIŠKIH PODJETIJ IN VEČINE PRIVATNIH KMETOVALCEV ZA ŠKODO NA POSEV- KIH. HITRE IN DOBRO ORGANIZIRANE AKCIJE SO MNOGO PRIPOMOGLE K Z.MANJŠANJU ŠKODE. V CELJU JE BILO PO- PLAVLJENIH PREKO STO STANOVANJ, KI SO NESPOSOBNA ZA NADALJNJO UPORABO! V OBČINI BREŽICE PA SO BILE • POPOLNOMA POPLAVLJENE VASI MOSTEC, LOČE, MIHALO- VAC, KRŠKA VAS. TRNJE. V OMENJENIH VASEH JE VODA MOČNO POŠKODOVALA VEČINO STANOVANJSKIH HIŠ IN GOSPODARSKIH POSLOPIJ. OB POPLAVI NI BILO K SREČI NOBENE ČLOVEŠKE ŽRTVE. Na ponedeljkovi seji skupščine ojtraja Celje so odborniki razprav- ljali med drugim tudi o poročilu šta- ba za obrandio proti g]enientarnim lies ter,i m ¡11 po razpravi sprejeli več ])ге(1 logov omenjenega štaba. Iz po- ročila je razvidno, da je bila orga- nizacija reševanja in zaščite zelo do- bra in s tem veliko pripomogla k zmanjšanju posledic težke elemen- tarne nesreče. (Nadaljevanje na 5. strani). ODGOVOR: POKRAJINSKI TÍSK l'o vseh ojjčinah celjskega okraja so potekli razgovori « predstavniki občinskih skupščin in družbeno po- li/ličnih organizacij > o vsebini, or- ganizaciji ju financiranju -Celjske- ga tednika;. Jasen odgovor vseh je. Ha je pokrajinski tisk izredno važ- no sredstvo za obveščanje občanov, ki je ob krepitvi samoupravnega si- stema sc^Xçe bolj pomembno. Z novim letom bomo lahko pove- f'-ali Celjski tednik« po obsegu, da bi čimbolj zadovoljevali obveščeval- ne potrebe občin, poleg tega pa .Je v(;čina občin predlagala, da bi pri- ključili še Uradni i vestnik.« s če- mer bi omogočili širšemu krogu ob- čanov, da bcMlo pravočasno sezna- njeni s predpisi, ki jih sprejemajo skupščine. Povsod so se zedinili, da bi spre- ifli ustanoviteljske pogodbe za pet let. s čime.r bomo laže načrtno utr- ј(маМ uredništvo in tudi dolgoroč- neje gospodarili. V prihodnjih dneh bodo občinske skupščine dokončno odločale, kako se bodo razvijala rtiedi)bčinska informativna sredstva. Prav tako bodo v eeljski občina sku- hali uredili ustrezne razmere za ne- ¡noteiio delo radia, ki je za ob- veščanje izredno važen. Soglasje v občinah kaže svetlejšo perspektivo, da se bomo lahko od- ločno s|)oprijeli s slabostmi v na- šem obveščanju in. dosegali kako- vost, kot jo občani želijo in potre- bujejo. Rudi Lešnik CELJE, 6. NOVEMBRA 19 64 št. 44 CENA 20 din LETO XIV Glavni urednik RUDI I. R S N I K 0A. članov kolektiaov, organov za notranje zadeve, in ob- čanov, ki iso pripomogli k zmanjša- nju škoc^e. Posledice pa bi bile v ne- katerih gospodarskih organizacijah občutno manjše (Lesno podjetje Sa- vinja v Celju, Metka. Toper in v drugih manjših obratih, predvsem v trgovinah, gostinskih podjetjih in drugih), če bi se odgovorni pred- stavniki teh podjetij bolj zavzeli in pravilno organizirali reševalno služ- bo. Na osnovi ugotovljenega stanja je okrajni štab za obrambo pred ele- mentarnimi nesrečami predlagal skupščini okraja Celje, da bi po raz- pravi sprejeli vrsto predlogov, ki bi omogočili čim hitrejše normalizira- nje stanja. j. s. ZapuščinA vodne stihije je bila stra- hotna. On nekdanjih domov je ostalo razmetano in pokvarjeno pohištvo, raztrgani podi in neuporabna stano- vanja. Posnetek prikazuje razdejanje v stanovanju 65-letne upokojenke Tončke Musei in nekdanjo spalnico družine Sane v Ulici 29. novembra. SE BODO CENE MESNIH IZDELKOV ponovno zvišale? • Obrat žalskega kmetijskega kom- binata >ME.SN1'XE« v Celjn je pred nedavnim pčtdal zavodu za cene no- vi predlog cen svežega mesa in ne- katerih nifsnih izdelkov. Novi pred- log utemeljujejo z dvigom odkupnih cen in podražitvijo ostalih reproduk- cijskih materialov. Zaradi raznih po- dražitev je imel obrat Mesnina v prvem polletju okrog 16 milijonov dinarjev interne zgul)(\ Novi predlog obsega predvsem po- višanje prodajnih cen svežega mesa in nekaterih meisnih izdelkov. Tako bi naj povišali ceno govejega mesa v povprečju za 166 dinarjev, itele- tino za dinarjev in svinjsko me- so za 66 dinarjev pri kilogramu. Pri mesnih izdelkih pa ceno salame šun- karice.. »Mortadele« in hrenovkam. Ker je predlog nekoliko nenava- den z ozi rom na to. da so bile pred kratkim znatno povečane cene mesa in mesnih izdelkov, smo obiskali u- pravnika obrata Jožeta Štruca, da bi nam o predlogu, predvsem pa o ekonomski upravičenosti predloga za naše bralce povedal ve"č o tem: »Z ozirom na podražitev proizvod- nih stroškov in povišanju odkupni¿> cen mesa smo v prvem polletju le- tošnjega leta doživeli interni finanč- ni neuspeh, ki smo ga morali pokri- vati s sredstvi, ki smo jih ustvarili na (tranzitu in izvozu,« je dejal to- variš Štruc. >S predlaganimi cenami, ki so le nekoliko višje od sedanjih, na pri- mer: goveja rebra in flam sedaj 640 nova cena "80; stegno, pleča in br- žola 860 — nova cena 1050; meso brez kosti 850 — nova cena 1160; kare in vrat 769 — nova cena 940; teletina pa: vrat, bočnik, prsa in flam 820 —nova cena 940; meso brez kosti 1175 — nova cena 1520; čisti zrezek od 1400 dinarjev na 1600 itd., po kilogramu, bomo uspeli stroške normalizirati.« kot smo že omenili, so te cene le ])redlog. vendar je pri tem zanimivo dvoje dejstev. Prvič, da so zgid)o kljub temu pokrili in drugič kako hitro i)odjetja najdejo rešitev prob- lemov v dviganju cen. Po izjavi smo dobili vtis,- da sedanje stanje, po po- dražiti tovrstnih izdelkov le ni tako pereče. Zanimivo je tudi to. za- kaj te razmere ne urejujejo s skri- timi rezervami, ki jih tolikokrat tako radi naglašujemo? V ilustracijo bi navedli, da je obrat za letošnje leto planiral za široko potrošnjo pro- flajo govejega mesa 858 ton, od te- ga so do septembra že realizirali 692 ton; telečjega mesa 348 ton — reali- zirali 279 ion in svinjskega mesa "^01 tono in realizirali 142 ton. Ce razliko, ki bo šele realizirana gle- damo skozi nove cene, se nam mi- niogr(4le vsili vprašanje, kje so ti- sti tako zahtevni proizvodni stroški (ob tudi višji odkupni ceni), ki bi ta predlog ekonomsko upravičevali? To bi verjetno i)otrošnika zanimalo, kajti samo dejstvo, da imajo nekate- ra tovrstna podjetja višje cene, ob naših sedanjih pogojih tega ne opra- vičujejo! J. Sever Težave zaradi plafoniranja cen o problemih v usnjarski industriji smo že večkrat pisali v našem čas- niku. Večina teh težav izvira zaradi plafoni ranih cen usnjarskih proiz- aodov, medtem ko cene reprodukcij- skih materialov nenehno naraščajo. Analiza gospodarskih dosežkov do meseca septembra v usnjarskem kombinatu KONUS v Slovenskih Ko- njicah: ki jo je pripravil pred ne- davnim občinski komite ZK za raz- pravo-o gibanju gospodarstva v ob- čini, nazorno prikazuje proizvodne uspehe omenjenega kombinata, ki so znatno višji v primerjavi z istim ob- dobjem lanskega leta. Kljub pove- čanju proizvodnje in storilnosti pa bo podjetje, v kolikor bo ostalo na istih strukturnih odnosih kot v pr- vem polletju, doseglo približno 400 milijon skladov in okrog 100 mili- jonov amortizacijskih sredstev, ki bodo komaj pokrila vrednost anu- itet, potrebe družbenega standarda in razširjene reprodukcije. Ce k te- mu dodamo še povečanje nabavnih cen, električne energije, obstaja bo- jazen da bo podjetje kljub večji storilnosti komaj pokrilo poslovne stroške in osebne dol^odke. -v Novo poslovanje pošt s 1. novembrom je bilo uve- deno novo poslovanje PTT podjetij, katerega namen je tudi hitrejše vročevanje po- šiljk naslovnikom. Dosedanji predpisi, po katerih so poslo- vala postna podjetja, so nam- reč zastareli, saj izhajajo ta- ko rekoč še iz rajnke Avstro- ogrske (z nekaterimi spre- membami po prvi in drugi svetovni vojni). Temeljili so' predvsem na vlogi pošte kot monopolirane ustanove, pri čemer so imeli tako pošilja- telji kakor naslovniki, torej koristniki poštnih uslug, dru- gorazredni pomen. Novi predpisi so predvsem namenjeni strankam, hkrati pa določajo delovne ix>stopke na poštah in zagotavljajo enotnost tehnološkega proce- sa kakor tudi omogočajo ukre- pe, da bi bilo danes sprejeto pismo že jutri vročeno. Poši- ljatelj je sodelavec pošte. V njegovem interesu je, da svo- jo pošiljko hitro in čim laže odda na pošto, v poštnem in- teresu pa je, da pošiljatelje- vo pošiljko čimprej izroči na- slovniku. ,V ta namen bo po- šiljatelj sam izpolnil potreb- ne obrazce za sprejem knjiž- nih pošiljk (priporočenih pa- ketov, nakaznic), da mu ne bo treba čakati pri okencu kot doslej, ko je to delo opravil poštni delavec. Razen tega bo- do uvedli potujoče nočne po- šte. Prav tako se pošiljatelj lahko dogovori s pošto, da bo ta prevzela njegove pošiljke ob uri in tam, kjer mu to ustreza (v poslovnih prosto- rih) proti plačilu. Naslovniki pa lahko zahtevajo na poštah, da jim pošiljke takoj dosta- vijo ali jih vlagajo v njihove predale. Novi predpisi uvajajo tudi novo organizacijsko enoto v širšem okolišu, in sicer tako imenovano poštno zbiralnico. V Sloveniji je namreč še ved- no okrog 800 tisoč prebival- cev brez poštne dostave. Na-. men pošte je, da počasi ukine ; izvendostavno območje. Predpisi so naposled združi- li, kjerkoli je bilo to možno, domače predpise z mednarod- nimi predpisi in tako poeno- stavili poslovanje in delo po- štnih delavcev kakor tudi ize- načili storitve v domačem in mednarodnem prometu. Nekatere ostale novosti v predpisih so v tem: pri nakaz- nicah se je povečal znesek od 50 na 10Ò .tisoč din; teža pa- katov se je povečala od 20 na 30 kilogramov; uvedeno je iz- plačevanje mednarodnih po- štnih nakaznic na domu do 150 tisoč din, povečala pa se je tudi odškodnina za izgu- bljeno priporočeno pošiljko (na 1000 din), medtem ko ve-t Ija za paket in vrednostno pis- mo višina do označene vred- nosti. Prav tako za navadne pakete ne bo treba pisati vrednosti, medtem ko uvajajo predpisi še zelo nujne odpra- ve in dostave paketov. Bodo dograditvena dela sladarne, siIosov|in strojnice prekinjena? Gradnja nove sladarne, silosov in strojnice za laško pivovarno se je zavlekla. Po zakasnitvi tehnične do- kumentacije za gradnjo vseh treh objektov, ki so izvajalca gradbenih del — celjsko gradbeno podjetje In- grad — postavila v tesne roke izvr- ševalnih del, se je pojavil nov prob- lem — pomanjkanje železa za arma- turne plošče. Po pogodbi bi moral biti priprav- ljen za montažo prvi objekt že do 1. junija, ostali pa do 1. novembra. Vendar so se dela ob že omenjenih problemih tako zavlekla, da bo prvi objekt — silosi — dovršen do mon- taže šele 15. novembra, (iradnja je v zaključni fazi, saj so dograjeni do vrha, na katerem bo še plošča, ena etaža in nad etažo zaključna ploš- ča. V tem času dograjujejo prostor za stroje. Predvidoma bodo po 15. novembru pričeli z deli pri oblaga- nju silosov z duršol ploščami. Dela na ostalih dveh objektih pa so y zaostanTíu. Pereče vprašanje je predvsem gradnja strojnice, za ka- tero primanjkuje veliko armatur- nega železa, ki še ni zagotovljeno. f)!)jekt bi do konca leta naj bil do- grajen do vrha, vendar je v^iraša- nje, če se bo situacija okrog beton- skega železa na trgu kaj spremenila. Po zagotovilih izvajalca bi bila ob popojni oskrbi betonskcjga železa. dograditev grobih del na lositalih objektih končana do sredine de- cembra. V primeru, da ne bodo uspeli nabaviti ustrezne količine že- leza bodo morali nekatera dela u- staviti, to predvsem na strojnici, za katero je preskrbljeno najmanj ar- maturnega železa. Bodo zaradi pomanjkanja betonskega železa primorani ustaviti gradnjo ua objektih nove sladarne Laško^ Ш: VEÍJI NASKOK V prvem polletju je vse kazalo, da izvoz ne bo stekel po planu, ka- kor so si ga začj-tali v lesni indu- striji Nazarje. Bukovina jih je si- lila, da so morali proizvodnjo usmerjati predvsem na domače tr- žišče in preko specializirane emba- laže posredno na zunanji trg, V tretjem tromesečju pa so pohiteli v vse večji naskok za realizacijo iz- voznega plana in. so hitro dosegli 73,3 Ce bodo vzdržali tempo, vse kaže, da bodo plan celo prekoračili. Od predvidenega milijona dolarjev, so v septembru dosegli preko 708.000 $. Izredno boleče pa jih je zavrlo v investicijskem planu za novo žago, ker je KB odpovedala 145 milijonov kredita, ki so si ga najemali. Ne bi bilo še tako hudo, če si še ne bi na- bavili opreme, ki so jo za drage de- vize uvozili. Ta ie tu. Iz kredita »Jugobanke« v višini 165,000.000 so prav tako že naročili opremo, ki pa bo morala ostati v skladišču. To je odprto vprašanje, ki pa ima lahko občutnejše gospodarske posledice. Vsekakor nimajo dovolj lastnih sredstev, zato bodo morali potek rekonstrukcije zadržati vsaj za 'eto dni, kar pomeni, da bo tudi proiz- vodnja, ki so jo nameravali tako zvišati, ostala zamrznjena v vskla- diščeni, nezkoriščeni opremi. To je vsekakor problem, ki bi ga morali še podrobno gospodarsko proučiti. Prevelike investicije je po- trebno zajeziti, da se ne bomo pre- več zajedali, vendar je prav, če se pretehta še škoda v mrtvih strojih. Morda pa strogi ukrep vseeno opra- vičuje sebe v svoji čisto človeški ekonomiki? Toda to naj jasno spo- zna tudi nazarski proizvajalec, ki skuša vzdržati naskok s planom in standardom. Ir PREDKONGRESNO VPRAŠANJE Komunisti so se v vojni borili kot ostali proletarci, zato ker niso imeli kaj izgubiti. Dandanes pa se po- sitavlja vprašanje, ali številni ko- munisti, ki zasedajo raznovrstne po- ložaje, lahko v tej situaciji obdrže svoj revolucionarni značaj, če se morajo boriti proti pojavom, če jim borba proti njim pomeni izgubo. O tem, da obstoji zavest in da za- vest vpliva na ekonomske odnose in na našo bazo, ni dvoma. Toda ta baza nadalje vpliva na našo zavest in prav zato se pojavlja žgoče vpra- šanje, če so poedinci na položajih toliko močni, da se spričo številnih močno izraženih problemov in nega- tivnih pojavov, odrečejo benifici- jam, odrečejo tistega, kar jim je družba doslej že dala, J Povzeto iz NIN - Beograd stran i celjski tednik Št. 44 — 6. novembra 1964 OB DVAJSETLETNICI TOTALNEGA POŽIGA SOLCAVA JE VSA NOVA Preteklo soboto je bila v dvorani zadružnega doma v Solčavi pomembna priredi- tev v spomin na okupatorjev zločin, ki je pred dvajsetimi leti do tal požgal to planin- sko vasico. Kamnita pirami- da na vaškem trgu si- cer beleži, pač pa je na njej vklesano veliko imen žrtev, ki jih je nemška soldateska postrelila v onemogli jezi, ker se svobodoljubni gorjan- ci niso hoteli pokoriti na- cizmu. Solčavani so med prvimi v Zgornji Savinjski dolini prijeli za orožje in na širo- ko odprli vrata partizanskim enotam, tako koroškemu od- redu, kot brigadam XIV. di- vizije. Matkov kot, Robanov kot in drugi zaselki so bili ves čas NOV gostoljubno zatočišče partizanskim ran- jencem, saj je bilo na tem področju več stalnih in po- kretnih bolnišnic. Oktobra 1944, ko je že bil osvobojen Beograd, so Nem- ci hoteli očistjti Savinjsko dolino, da bi si zavarovali neizbežen umik tja, od ko- der so prišli ropat, ubijat, in požigat. Tako so se zne- sli tudi nad Solčavo. Prebi- valci so rešili le gola živ- ljenja in najnujnejšo obleko S srdom in žalostjo v očeh so gledali, kako se njihova vas spreminja pod črnimi oblaki dima v pogorišče in razvaline. Danes po dvajsetih letih je Solčava lepša kot je bila kdaj prej. Ob Savinji stoji lep zadružni dom, kjer je poleg trgovine, obrata gozd- nega gospodarstva tudi ob- časna ambulatna in dvorana. Tu gledajo Solčavani filme, tu njihovo prosvetno dru- štvo prireja prireditve. Sol- čava ima tudi novo šolo in z letošnjim letom bodo otro- ci iz okoliških kmetij pre- živeli zimo v šolskem inter- natu. Konec je neznosne ho- je po ure in ure daleč v do- lino in spet domov. Pred meseci je Solčava do- bila tudi nov gostinski ob- jekt — počitniški dom »Rin- ko«. Ta objekt je izredno prijeten, sodobno urejen in kar je še posebej zanimivo, je to hotel, ki je hkrati ga- lerija del savinjskega moj- stra barv Jakija. Solčavani, pod tem ime- nom mislimo na vse, ki bi- vajo na tem ogromnem pla- ninskem področju, so pridni in veseli ljudje. Odborniki političnih in drugih organi- zacij prehodijo ure dolge po- ti in steze, ko obiskujejo ^ane, pobirajo članarino in se seznanjajo z njihovimi problemi. Biti odbornik, biti aktivist v^tem kraju, se pra- vi nenehno obnavljati »tra- dicijo« partizanstva, ki so bili neumorni pešci. To je samo nekaj iveri o Solčavi, ki je po dvajsetih letih od tistih strašnih dni spet vsa nova. Sicer pa raje ne izgubljajmo besed o tem prelestnem kotičku naše do- movine. Obiskuj mo ga, saj Solčavani radi zapojejo na izposojeno melodijo: ... Solčava je pa luknja taka, ki vanjo prideš le po cest'. Najo vzljubi tovaršija vsaka, naj bo z vasi, al' velemest... öolcava je privlačni turistični kraj Tečaj za strugarje v tovarni usnjarskih stro- jev ^nt^ostro j« v Slov. Konji- cah bodo v začetku novem- bra pričeli večmesečni stro- kovni tečaj za priučevanje strugarjev, v katerega se je ])fìjavilo okoli 25 kandida- tov. Med. njimi je velika ve- čina mladih fantov; ki niso zaključili vseh osem razre- dov osnovne šole ter zaradi tega niso imeli pogojev za vključitev v uk ali pa za vpiis-v srednje šole. Strokov- na-predavanja in praktično delo v učilnici in delavnici podjetja bodo kandidati ime- li po štirikrat v tednu. Or- ganizacijsko izvećlbo tečaja je prevzela delavska univer- za. Razen strokovnih preda- vanj bodo v tečaju pouče- vali še matematiko in druž- beno-ekonomske vede. Y podjetju menijo, da je to vsaj za sedaj eden naj {Pri- mernejših načinov za prido-' bivanje strokovnega kadra, ki ga potrebujejo na različ- nih strugarskih strojih. UMRL JE ALBIN LAH Pred dnevi smo na Prevor- ju pokopali Valentina La- ha, ki bi bil čez tri mesece dopolnil 90 let starosti. Po- kojni Lah je bil eden izmed tistih, ki so morali že v mla- dih letih v svet za zasluž- kom. Tako je živel precej ča sa v Ameriki, kasneje se je vrnil v doi%>vino, se poročil in znova odšel za dve leti v Ameriko. Toda domofožje ga je gnalo nazaj k rodni zem- lji. S prihranki si je kupil kmetijo blizu rojstnega kra- ja v Žegru ter ,se ves posve- til kmetovanju. Bil je dober kmet, živinorejec in čebe- lar. Valentin Lah se je v prvi svetovni vojni vojskoval pri Doberdobu, ob izbruhu dru- ge svetovne vojne pa je že med prvimi sodeloval s par- tizani. Zaradi izdajstva so mu oktobra 1942 v Mariboru ustrelili sina Janžeta, ujega pa z ženo zaprli v celjski Stari pisker in ju nato od- peljali v nemška taborišča. Po osvoboditvi sta se oba vr- nila na zapuščeni dom in Lah se je z vso ljubeznijo in trdno voljo oprijel dela. Pokojni Valentin Lah je bil kljub visoki starosti čvrst. Rad je citai in se za- nimal za dogodke po svetu. Zdaj ga ni več med nami. Počiva v rodni zemlji, ki jo je tako ljubil in spoštoval. V nas pa bo ostal spomin nanj, na dobrega človeka in prijatelja. T. B. Mova avtobusna zveza i Vas Špitulič, ki leži ob -južnem robu KJonjiške gore, je pred kratkim dobila avto- biisiio zvezo s Slov. Konjica- mi. Avtobus na tej progi ob- ratuje dvakrat dnevno in si- cer zjutraj ter opoldan. Zjut- raj vozi iz Slov. Konjic oko- li 6. ure ter pelje do nekda- njega žičkega samostana, o- poldan pa vozi nekoliko pred drugo uro in se takoj nato zopet vrača. Nova avtobulsna proga, ki jo je odprlo avto- busno podjetje Maribor, je v prvi vrsti namenjena šol- skim otrokom, ki se iz vasi v okolicigšpitaliča vozijo v višje razrede osnovne šole v Solv. Konjicah. Zato bo se- veda koirjiška občinska skup ščina prispevala precejšen del stroškov prevoza na tej relaciji. Seveda pa bodo cest- ni organi morali skrbeti, da bo cesta prevozna tudi v zim- skih mesecih, saj zaradi oži- ne ni najbolj primerna za večje avtobuse. Z uvedbo nove proge je odpadlo čaka- nje avtobusa za Oplotnico, ki je pred tem stal v Slov. Konjicah zjutraj celo uro, nekoliko manj pa ob opol- danski vožnji. L. V. zrece: NOVA CESTA Zc prejšnji mesec je cestno podjetje Celje pričelo z gradnjo ceste proti Zrečam, odcepom od glavne ceste. 35 milijonov, kolikor bo stala ta cesta, investirajo zreška podjetja in konjiška občin- ska skupščina. Nova trasa bo obšla dosedanjo strmino z nekaj lažjimi ovinki. Cesta je bistvenega pomena za zreške gospodarske organi- zaeijie, saj jim je edina pro- metna žila za dobavo suro- vin in prav tako odvoz iz- delkov. Pridnost planinskih podmladkarjev Podmladkarji rdečega kri- ža, ki obiskujejo osemletko na Planini so letos opravili preko 500 ur prostovoljnega dela pri urejevanju trga na Planini, gradu in okolice Zadružnega doma. Poleg te- ga so preko dvesto ur poma- gaU starejšim občanom. Velik del hrane, ki jo uži- jejo ob toplih malicah si pri- delajo sami na njivi, ki jim vsled skrbnega dela vsako leto bogato obrodi. Njihovo delo in skrb je tem dražje, ker ga opravljajo z voljo, kljub temu, da imajo neka- teri tudi uro hoda daleč do^ šole. —vo CIVILNI POGREB V prejšnji številki »Celjskega tednika« je objavil tov. Drago Kumer članek v katerem obravnava primer slabega civilnega pogreba. Občinski komite ZKS v Žalcu je na eni izmed svojih sej konec preteklega leta obravnaval tovrstna vprašanja in tudi ugotovil,' da so bili takšni primeri. O teh vprašanjih so razpravljali tudi komunisti v os- novnih organizacijah. Občinski komite ZKS je opo- zoril vse komuniste in občane na potrebno resnost pri civilnem pogrebu in na dolžnost spoštovanja do pokojnika ob pogrebu. . Gre za tista vprašanj katera moramo kritizirati tudi v časopisu, če gre za primer, ko je bilo nepri- merno opravljeno slovo od pokojnika. Kljub temu pa se ne strinjam s člankom tov. Kumra, ki ni predvsem literarni izdelek, kjer ima pisatelj večjo umetniško svobodo, pač pa predvsem žgoča kritika nekega kon- kretnega dogodka. Pri vsem tem me niti ne moti, da tov. Kumer na anonimen način kritizira določen do- godek, ker sem pričakoval, da bo v razgovoru pove- dal, kje in kdaj se je to zgodilo. Ko bi pisec povedal, kateri resnični dogodek je imel v mislih, bi s tem pomagal, da odpravjjamo napake. S svojo kritiko bi dosegel tisto,-J<;ar mora biti smoter kptike, to je od- pravljanje nepravilnosti. V razgovoru s tovariši v osnovni organizaciji ZK je tov. Kumer povedal, da je opisal resnični dogodek, ki se je zgodil pred pri- bhžno dvemi leti. Jasno je, da je potem piščeva kriti- ka zapoznela in ne more doseči tistega smotra, kakr- šnega smemo od kritike zahtevati. Tudi krajevno pi- sec ni zadovoljivo opredelil grajani dogodek, saj pravi, da ni nujno, da je to bilo v.okolici Žalca in da morda sploh ni bilo v občini Žalec. Kakorkoli je že, v no- benem primeru pisec nima prav. Če pa ima pisec literarne ambicije, potem mu teh ne morem odrekati, pač pa zanikam primernost takšne kritike. Odobravam splošno kritiko, kadar nek- do misli na splošno znan nepravilen ppjav, če pa se nanaša na konkreten pojav pa mora biti konkretna, pravočasna in mora temeljiti na resničnem primeru. Takrat je kritika dobra, kadar pomaga odkrivati ne- pravilnosti in kar je še važnejše, kadar jih pomaga odpravljati. Prav v tem pa vidim šibkost piščeve kri;; tike, ker z omenjenim člankom ni pomagal odkriti neko nepravilnost, še manj pa, da bi se lahko podob- ne nepravilnosti odpravile. CERJAK JOŽE, SEKRETAR OBČINSKEGA КО\ПТЕ.ТА ZKS 2ALEC 40 litrov krvi Pri zadnji krvodajalski ak- ciji v kateri je sodelovalo 137 občanov Planine in ok-o- lice so krvodajalci darovali 40 litrov gragocene krvi. Od- bor Rdečega križa na Plani- ni že vrsto let organizira to- vrstne humane akcije, kate- rih se udeleži tudi po več sto občanov. Pri tem ima nredvsem zaslugo krvoda- jalska komisija in občinski odbor rdečega križa, ki pri akcijah vsestransko poma- gata' —vo Oddolžili so se jim Tudi letos kapelski pionir- ji niso pozabili padlih bor- cev in žrtev fašizma. Kakor vsako leto, so tudi letos oči- stili in okrasih prostor pred spominsko ploščo, ki je vzi- dana na pročelju gasilskega in prosvetnega doma in se z govori in deklamacijami oddolžili spominu mrtvih. Kapelska godba je ob žal- nih svečanostih na lepo ure- jenem in okrašenem p)oko- pališču odigrala nekaj ža- lostink. D. V. IZOBRAŽEVALNI SEMINARJI Dcliivski svet tovarne ko- vinskih i/.(h>lkov v Zrečah pri vsh)v. Konjicah je na se- ji razpravljal o strokovni izobrazbi za])oslcnih usluž- bencev, iter ugotovil, da j ili (h)kaj nima ])()trebne izo- brazbe. Zato bo(h) organizi- rah seminarje za kader, ki dela v knjigovodski, komer- cialni in skladiščni službi. Tako so že v oktobru pričeli s knjigovodskim tečajem I. stopnje za 'lO uslužbencev. Z drugo in tretjo stopnjo pa bodo nadaljevali spomladi in jeseni prihodnjega leta. Zavedajoč se vse več po- treb po kadrih, pa je delav- ski svet poudaril pomemb- nost vloge štipendiranja. Tehtnice in tehtanje Tehtnica je naprava, ki služi za tehtanje. Poznamo več vrst tehtnic, med njimi tudi take, ki ne kažejo točno, če hočemo, da bo tehtnica točna, moramo točno tehtati. Skala, ki je razdeljena na enote gramov, de- kagramov in kilogramov, za to, da nam pokaže, koliko smo kakšnega blaga stehtali premalo. V posebno vrsto spadajo nekatere zelenjavne teht- nice. Ker so navajene na tehtanje^zelenjave, ki ima različno težo (kot na primer meso), tudi različno ka- žejo. Vendar to ne sme motiti prodajalcev. Če na pri- mer tehtnica pokaže pol deke manj, mora imeti prav gotovo kak tehten razlog; prodajalec težo zaokroži navzgor in zaračuna okroglo ceno. Če pokaže pol deke več, je treba težo zaokrožiti navzgor. Če kupi potroš- nik več različnega blaga( na primer grozdje in jabol- ka), katerega tehtanje pokaže prvič pol deke manj in drugič pol deke več, se to ne sme izravnati, pač pa je treba vedno zaokrožiti navzgor, saj pridobi teht- nica na ta način pri dveh tehtanjih eno deko. Tako pridemo do umetnosti tehtanja, ki se je v zgodovini tehtnic do danes zelo razvila in izpopolnila. Najboljše rezultate dosežena s tako imenovanim ni- hajnim tehtanjem, za katerega je značilno, da blago s silo vržemo na tehtnico in si zapomnimo, kje je ka- zalec dosegel na skali najvišjo številko. Ta način teh- tanja zahteva izreden refleks oči in rok, saj morata oba organa delovati skiadno: oko si zapomni težo, roka pa istočasno sname blago s tehtnice. Nihajno tehtanje uporabljamo zlasti takrat, kadar stoji v vrsti mnogo potrošnikov, doslej pa se je najbolj uveljavilo v mesnicah. Razen tega poznamo še decimalno tehtanje, pri katerem pa je'^zanimivo, da ne izhaja od decimalnih tehtnic, pač pa iz spoznanja, da decimalke pravzaprav sploh niso važne in v vsakdanjem življenju praktično nič ne pomenijo. Bistvo decimalnega tehtanja je torej v tem, da zamenjava grame, ki manjkajo do deka- grama in da upošteva grame, ki segajo čez dekagram. To tehtanje je zelo podobno nihajnemu tehtanju, raz- lika je le v tem, da gre za tako male količine, da se zdijo prodajalcem in potrošnikom smešrje. oh št. 44 — 6. novembra 1964 celjski tednik Stratì s Hmeljarski mit se ruši NOVI PODATKI VNAŠAJO BISTVENE POPRAVKE V ZGODOVINO SLOVENSKEGA HMELJARSTVA INTERVJU Z JAKO SLOKANOM Obiskal sem ga v Žalcu, kjer je bil včasih urednik Hmeljarja in pravni svetovalec, zdaj pa je samo še lastnik stanovanja, ki potrpežlji- vo in optimistično upa in verjame, da se mu bo nasmehnila sreča in se bo preselil. Pred časom so ga nam- reč sprejeli k RTV (in mu za na- meček zaupali še uredništvo sobot- ne priloge Dela-RTV). Tako se je pravzaprav po 17 letih novinarstva zopet vrnil tja, kjer je pričel, če- prav segajo početki njegovega žur- nalističnega delovanja kar 33 let nazaj. Sprejel me je tako rekoč sredi delovnega vzdušja, ki ga je poleg kupov knjig, fasciklov in papirja na pisalni mizi dopolnjeval še sam z razpeto srajco in zavihanimi rokavi v nezakurjeni sobi. Seveda mi je pogled ušel najprej po stenah, na katerih visijo olja Sirka, Klemenči- ča, Lavrenčiča in Jelice Žuža, pa dalje v vitrino, kjer hrani Valva- sorjevo Slavo vojvodine Kranjske, Dalmatinovo Biblijo in nad 200 let staro zgodovino o celjskih grofih v latinščini! Čeprav sem imel povsem drugačne namene, vendarle nisem mogel skriti radovednosti, od kod pravzaprav takšna zbirka! (ima tu- di insignum turškega age in še več drugih redkih predmetov). Pa mi je brž ustregel: — Vse to sem kupil. Valvasor na primer je iz zagrebške- ga antikvariata, kamor je prišel iz zapuščine dr. Janeza Mencingerja. Zanj sem dal 146 tisočakov, vendar ga danes ne dam za pol milijona. Še bi bilo bržkone mogoče najti kak zanimiv podatek^vendar ni bilo časa. Namen je bil, izvleči odgovore na drugačna vprašanja. Jaka Slo- kan je namreč s svojimi ugotovitva- mi -za p>ol stoletja pomaknil nazaj zgodovino slovenskega hmeljarstva! In to je, kajpak, pomembno! Ra- zumljivo, da sem razgovor obrnil v to smer. — ZAKAJ SI ZAČEL PROUČE- VATI ZGODOVINO HMEUARST- VA NASPLOH IN SAVINJSKEGA ŠE POSEBEJ? — Moja starša, ki zdaj že oba spita večni sen med stohektarskimi hmeljniki na žičnice iz pre(toapete- ga betona na pokopališču v Braslov- čah, sta se prav zavoljo edinstvene muhavosti prodajne cene hmelja zdaj lagodno pozibavala sorazmer- no visoko na lestvi »posebnih« zdaj spet obupavala v množici »čez gla- vo« zadolženih kmetov, kljub temu pa do zares skoraj poslednjega svo- jega diha nista izgubila vere, po ka- teri naj bi bil hmelj od vekov na veke »zlata rož'ca« izključno le v Savinjski dolini. Tudi z menoj je bilo doslej ne- kako tako. Hmelj me je pognal v gimnazijo oziroma na spolzko pot mtelektualca, na kateri je za mano že rajda mojih življenjskih »višin« in »nižin«, o katerih pa za danes — zapik! — TVOJI DOSEDANJI NAJVEČ- JI OZIROMA NAJPOMEMBNEJŠI IZSLEDKI? — Bom za tokrat kratek. »Zgodo- vina« savinjskega hmeljarstva in prek njega tudi slovenskega oziro- ma jugoslovanskega pozna (po mo jih dosedanjih ugotovitvah) kar pet »ustanoviteljev«, »očetov«, »prvih očetov« in »utemeljiteljev« itd. Še več! »Sovenski zgodovinski unicum« je, da sta v letih 1934—1937 izhajala v Celju kar dva strokovna — vključ- no hmeljarska — lista, SLOVEN- SKI HMELJAR in HMELJARSKI VESTNIK. Domala taisti bralci so ju brali, skoraj taisti so ju naroča- li in tudi večji del »pismenih« je so- deloval v obeh. Pred prvo svetov- no vojno je moralo o sporu, kdo da naj bi bil »oče« savinjski roži — novoceljski oskrbnik Josip Bilger ali nemški duhovnik Peter homes, razpravljati celo takratno celjsko okrajno sodišče! Resnica pa je ta, da so na Slovenskem poznali in go- jili hmelj ter celo pisali o hmeljar- stvu pred temi »očeti« že mnogo, mnogo poprej. žalčan Janez Hausenbichler je napisal 1881 in sam založil leta 1882 »NAVOD O HMEUARIJI«, ki je »veljal« doslej kot prvi slovenski učbenik za pridelovanje hmelja. Ugotovil sem, da je DR. JOŽEF OREL, pravnik in gospodarstvenik, ki se je tudi sam ukvarjal s pride- lovanjem hmelja na ljubljanskem Barju, napisal sila pomemben slo- venski »PODUK V HMELOREJI« leta 1852, oskrbnik turjaških knezov na graščini Soteska Janez OCHSEN- BAUER, ki je prav tako sam nasa- dil hmelj na pol orala (sadike naj bi bil dobil s Koroškega), pa je na- pisal enako pomemben učbenik, si- cer resda v nemščini — KURZE EINLEITUNG ZUM HOPFENBAU IN KRAIN, vendar celo že leta 1833! — PA MORDA ŠE TOLE: ZE VEČKRAT SI IZJAVLJAL, DA NA- MERAVAŠ SESTAVITI SODOB- NEJŠO MONOGRAFIJO O HME- LJU, ZDAJ PA OBJAVLJAŠ ZE PO- SAMEZNE RESDA POMEMBNE IZSLEDKE. KAKŠNI 80 »ZADNJI NAMENI«? — Res je. Rad bi sestavil — de- nimo — monogrAfijo o hmelju, pre- študirano skozi pravne predpise, pi- sano, in ustno besedo, pesem in sli- ko. Toda najbližji mejnik za kaj ta- kega bi bilo leto 1968 — pred 100 letnico žalskega Tabora. Faksimile Ochsenbauerjevega rokopisa. Z objavo npr. Ochsenbaurjevega KRATKEGA NAVODILA ZA HME- LJARSTVO NA KRANJSKEM pa bi rad razširil nepotvorjene risbe o orodjih, ki so jih uporabljali med proizvodnjo hmelja na Kranjskem (in zelo verjetno enako na štajer- sikem, Koroškem in Primorskem) pred 130. leti! S to objavo v Celj- skem tedniku se bosta verjetno marsikatera bralka ali bralec vsaj spomnila, da sta videla kaj podob- nega tu in tam. Tako bodo zbiral- ci za žalski hmeljarski muzej mor- da hitreje uspeli zbrati zadnje ostanke prvotnih orodij, ki jim si- cer že preti zob časa s popolnim uničenjem, kar bi bila vsekakor ne- popravljiva škoda. D. Hribar OPOMBA UREDNIŠTVA: Bralce opozarjamo, da objavljamo na 12. strani v celoti prevod Ochsenbauer- jevega KRATKEGA NAVODILA ZA HMELJARSTVO NA KRANJSKEM. Hkrati objavljamo fotokopije oro- dij, ki doslej še niso bila nikjer ob- javljena. NOV PROGRAMSKI SVET PRED STARIMI PROBLEMI v cèlìskem kinopodjetju je" še" vedno vrsta problemov, ki one- mogočajo uveljavljanje kvalitetnejše repertoarne politike. komu- nalni status ustanove, velike dajatve itd. bi bilo mogoče rešiti edi- nole z razumevanjem s strani ustreznih družbenopolitičnih organov. v tem smislu stojijo pred programskim svetom težavne naloge. (Iz razgovora s predsednikom sve- ta celjskega kinopodjetja Slavkom Belakom). Nov programski svet kinopod- jetja naj bi imel v okviru obsto- ječega z Aona drugačno vlogo od dosedanjega sveta; ta ni več zapo- padena v 'Cenzurstvu pri izboru fil- mov, pač pa predvsem v sistema- tični skrbi za filmsko življenje sploh. Njegov namen in vloga bi bila ta, da bi odpiral možnosti za kulturno gledanje filmov. Takšna vloga sveta povsem upravičuje nje- gov obstoj, seveda pa je jasno, da *jo bo mogoče praktično uveljaviti le, če bo kinopodjetje dobilo status kulturne ustanove. Problematika ki- nopodjetja terja s tem v zvezi vso podporo s strani družbenopolitičnih organov v občini. Gre zlasti za uskladitev filma kot umetniškega medija s filmom kot komercial- nim proizvodom. Položaj je v tem pogledu še vedno tak, kakršen je bil. ^ Stari problemi, s katerimi se je programski svet srečal že na prvi seji, so prav tako v slabi informa- tivno propagandni službi, ker di- stributerji kakor kinopodjetja ne izp>olnjujejo svojih obveznosti (da bi namreč reklamirali kvaliteto). Težave; se kažejo v dolgoročnem programiranju* (za leto dni naprej), kar bi bilo zamenjati s krajšimi roki. Nabavljanje filmov sicer pre- rašča kompetence enega kinopod- jetja, tudi celjskega, čeprav je to udeleženo v slovenskem merilu z 8,6 odstotkov filmov. Zato bi bila rešitev v ustanovitvi republiškega združenja kinopodjetij, s čimer so na primer v Bosni dosegli zavidljive uspehe. Dâ bi izboljšali položaj celj- skega kinopodjetja, bi morala ob- činska skupščina spremeniti do nje- ga svoj odnos in ga uvrstiti vseka- kor med kulturne ustanove. S tem bi namreč odpadel tudi vsaj del dajatev, ki bi jih podjetje lahko na- ložilo v predvajanje kvalitetnejših filmov. Kakšnih pomembnejših re- zultatov si seveda ne bo mogoče obetati, če bomo reševanje celotne problematike prepuščali le kolek- tivu, ki je sicer pripravljen marsi- kaj storiti, a je vsak poskus, da bi karkoli dosegel, zvezan s iposega'- njcm v lastni žep (glede na že zna- no komercializacijo in odvisnost podjetja od inkasa). Brez dvoma bo ta vprašanja kazalo reševati v okvi- ru družbenih služb, sveta za kulturo in občinske skupščine. V nasprot- nem primeru se bo število komer- cialnih filmov na škodo kvalitetnih filmov še povečalo. Pri vsem tem velja omeniti vpra- šanje filmskih novic, ki jih v Celju kakor tudi drugod skoraj ne pred- vajajo več. Vzrok je v povečanih dajatvah od nekdanjega enega di- narja na gjledalca do 2 odstotkov bruto inkasa. Tako je na primer ki- nopodjetje plačalo po starem obra- čunu za šest mesecev 152.779 din, po novem pa bi ta vsota znesla 509.450 din. Ce smo torej za film- ske novice, bo moral nastalo raz- liko kriti kdo drug. Problem seve- da ni samo celjski. Drugo pa je za- deva z najemnino dvoran, ki se je povečala od 145 na 547 tisoč dinar- jev mesečno (vključno za letni kino, ki posluje praktično samo 3 mesece na leto!). Kinopodjetje se je zavo- du za upravljanje z nepremičnina- mi sicer pritožilo, vendar odgovora še ni! Vsiljuje se vprašanje, po kak- šnih kriterijih in s kakšnimi ute- meljitvami zavod zvišuje cene?! Ob vsej tej problematiki se prog- ramski svet zaveda, da rešitev ni iskati v kakšnih nasilnih ali preu- ranjenih uprepih, zaveda pa se tudi svoje družbene vloge, ki ni samo v tem, da bi bilo z njegovim formi- ranjem zadoščeno zakonitim pred- pisom. Dokler status kinopodjetja ne. bo enkrat za vselej urejen, vse dotlej bo dejavnost programskega sveta podobna hoji s hoduljami. drh NOV KLAVIR Zadnje dni prejšnjega tedna je celjska Glas- bena šola dobila nov koncertni klavir znamke BlUthner. Nabavo tega dragocenega in visoko kvalitetnega instrumenta je omogočil svet za kulturo in znanost pri skupščini občine Celje oziroma ustrezni sklad. Z novim kla- virjem je Celje veliko pridobilo tudi v slo- venskem koncertnem življenju, saj je tako tretje mesto v Sloveniji, ki je po vojni do- bilo nov klavir. Nov klavir celjske glasbene šole je izdelek znane tovarne iz Leipziga, katero je 1853. leta osnoval J. F. Bliilhner. Klavirji te znamke uživajo velik sloves saj so na mnogih sve- tovnih in mednarodnih razstavah pobrali vi- soka odličja. NE JOCI,lPET|ER! Jntri zvečer ob 20. uri bo v kinu Union svečana celjska pre- miera nove slovenske filmske komedije Ne joči, Peter! Po končani predstavi se bodo občinstvu predstavili ustvarjalci filma, med njimi režiser France Štiglic in skladatelj Alojz Srebotnjak, po- leg njiju pa še nekateri igralci. V filmu, ki je dobil na letošnjem festivalu v Pulju Srebrno areno za film, Zlato areno za scenarij in Zlato areno za režijo, razen tega pa še nagrado za glasbo in nagrado Kekca kot najboljši mladinski film, nastopajo Majda Po- tokarjeva, Zlatko Šugman, Lojze Rozmau, Bert Sotlar idr., da se- veda nc pozabimo Petra, ki ga je nadvse prisrčno odigral Bogdan Lubej (na naši sliki). UČENCI NA cm2 V ZVEZI S SPLOŠNO ŠOLSKO PROBLEMATIKO PRIHAJA VSE BOLJ V OSPREDJE VPRAŠANJE ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA UČENCEV V UČILNICAH. KO- LIKŠNA JE POVRŠINA PROSTO- ROV V NEKATERIH OBČINAH NAŠEGA OKRAJA, OZIROMA KO- LIKO (SKORAJ CENTI)METROV ODPADE NA UČENCA, O TEM GO- VORE PODATKI ZAVODA ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽ- BO. Na področju našega okraja ima- mo 67 razvitih šol, od tega 47 cen- tralnih. Število oddelkov kakor tu- di učencev variira. Tako je na pri- mer na osmih šolah v celjski občini od 16 do' 34 oddell^v oziroma od 664 do 1.218 učencev. Po normativih Sveta za šolstvo LRS iz leta 1958 potrebuje na prirner šola s štirimi učilnicami (8 oddelkov, okrog 260 učencev, dvoizmenski pouk) za nop maino delo poleg učnih, upravnih in komunikacijskih prostorov še po- možne in posebne prostore v izmeri 377 kvadratnih metrov. Pri šolah, ki imajo 8 učilnic in 16 oddelkov, so potrebni še dodatni prostori. To- da primerjava potreb z dejanskimi razmerami kaže porazno podobo. Tako imamo v celjski občini 18 šol, od katerih jih je bilo 8 zgraje- nih pred letom 1900. Učilnice merijo 8.790 kvadratnih metrov, dodatne površine za predmetni pouk, delav- nice in telovadnice pa znašajo 2.915 kvadratnih metrov. Ce upoštevamo, da štejejo vsi oddelki 6.177 učencev, odpade na enega učenca 1,89 kva- dratna metra celotne površine. To pa je skoraj 2 kvadratna metra manj od republiškega povprečja i in za več kot 4 kvadratne metre manj od normativov. Podobne izračune bi dobili tudi za ostale občine z iz- jemo velenjske, kjer odpade na učenca 2,2 kvadratna metra. Ce pa delimo kvadraturo koristne šolske površina (površina učilnic) z 2 (dve- izmeni), dobimo za Celje 71 kvad- ratnih CENTIMETROV na učenca, za Velenje 1 kvadratni meter. V skoraj enakem položaju so tudi ostale občine. Po ugotovitvah zavoda za prosve- tno pedagošpo službo izkazujejo šo- le razen Celja in Velenja zelo malo prostora za pouk biologije, kemije in fizike, malo razvitih šol pa ima telovadnice. Bolje je z delavnicami, ki pa le redke u^rezajo osnovnim higienskim in pedagoškim zahte- vam. Razumljivo je, da v takšnih okoliščinah, ki pravzaprav ne potre- bujejo nikakršnega komentarja, šo- le ne morejo izpolnjevati učni načrt. Klic po urejanju deloynih pogojev ne izhaja samo iz potrebe, da bi iz- ravnali velika nasprotja med nalo- gami pouka in delovnimi pogoji, temveč tudi iz potrebe po večji na- zornosti in racionalizaciji pouka, ki ga terja masovno napredovanje učencev. Pri tem je treba upoštevati, da se spričo dotrajanih zgradb in opreme kakor slabega vzdrževanja notranjih prostorov vsako leto slab- še tuçli higienske/razmere. O vseh teh vprašanjih je na svoji zadnji seji razpravljala tudi okraj- na skupščina. drh Vovice iz celjskega gledališča Dokaj živi stiki celjskega Sloven- skega ljudskega gledališča s polj- skim gledališčem so se po enolet- nem študijskem bivanju režiserja Branka Gombača na Poljskem še poglobili. ' Ko je pred kratkim gostovalo v Ljubljani varšavsko Sodobno gleda- lišče, katerega predstavo si je štu- dijsko ogledal skoraj celotni celjski gledališki kolektiv, je prišel na obisk v celjsko gledališče pomočnik poljskega ministra za kulturo go- spod Henryk Bieniewski. V prisrč- nem razgovoru mu je gledališko vodstvo pojasnilo, kako so v Celju doslej uprizarjali sodobne poljsÌNi ga učenca, ki ne bi bil nikoli od »gospoda« tepen«, pravi Z. V. »Vsa leta, kar se spomnim, nas »gospod« pretepajo in to z roko ali s palico, ki je na eni strani okova- na. P. 11. je bila v maju zelo tepena, najprej z roko, nato še s palico, s katero jo je udaril po glavi, tako da ji je pritekla kri in je imela še dolgo manjšo rano. F. G. pripovedu- je, da so se otroci nekoč po branju maše nekaj nasmihali. Župnik ga je pograbil za lase, ga vlekel in na- to začel klofutalti tako inočno, da ga je zaneslo z glavo v rob mize. Tik nad levim očesom je dobil poškod- bo, od katere mu je kri zalila oko, tako da po prihodu domov na to oko ni več videl... In še, še! Otroci so se vsled tega bali tistih dni, ko je po končanem pouku bil veronauk — v šolo. Raje so osta- jali doma, ali se pa kje skrivali. Ko- mentar ni potreben, prepričani pa smo, da se bodo nekje verjetno ob teh stvareh le zamislili. Tudi žup- nik! Na naših cestah je še vedno mnogo kolesarjev, ki ne upoštevajo pravil cestnega prometa. Vozijo se s kolesi, ki niso tehniko popolna. Temu manjka zvonec, onemu luč, zopet drugi ima slabe zavore itd. Zato imajo naši prometj^i orfeani mnogo dela, ko jih opozarjajo na nepravilnosti. Ka- dar opozorila ne zaleže jo več, pa je potrebna kazen. Na fotografiji: milič- nik je zaustavil kolesarje zaradi kontrole. Radovednežev ne manjka, upaj- mo, da je to priložn(№t za pouk. Minuli teden dva mrtva, 5 milijonov dinarjev sliode od 27. oktobra do 3. novembra so uslužbenci ljudske milice v celjskem okraju zabeležili 36! prometnih ne- sreč, pri katerih sta dve osebi izgu- bili življenje, več oseb je bilo težje i^li lažje poškodovanih, materialne škode na vozilih, tovoru ali cestnih objektih pa je bilo preko 5 milijonov dinarjev. i ^ brez luci v pešca «■ Kolesar EDVARD GRAZER se je v zgod- njih jutranjih urah peljal s kolesom brez luči po Kajuhovi ulici v Šoštanju. Po No- vi ulici je prišla TEREZIJA PRAPROTNIK, ki je zaradi teme kolesar ni opazil in trčil vanjo. Ponesrečenka je obležala nezavestna in so jo morali prepeljati v celjsko bolniš- nico, kjçr so ugotovili, da ima pretres mož- gan in več poškodb po telesu. smrt pod kolesi vprege .i Na cesti naselja Jelovo pri Radečah je iz- gubil življenje FRANC MARTINCIC, ki je z volovsko vprego prevažal kurjavo. Voji so se nenadonia iz neznanega vzroka splašili ter stekli po cesti, pri tem pa poteptali vöz^ nika. Ponesrečeni Martinčič je kmalu po nesreči umrl. ,pri prehitevanju v potok Na cesti Velenje — Slovenj Gradec se je pripetila prometna nesreča, v času ko je voznik osebnega avtomobila pri prehitevanju tovornjaka na mokri cesti izgubil oblast nad vozilom in vsled zanašanja vozila zapeljal v potok Paka, kjer se je prevrnil na streho. Telesno k sreči ni bil nihče poškodovan. Na avtomobilu pa je škoda ocenjena za preko 250.000 dinarjev. 1 padel v potok in utonil Minulo nedeljo je bil v potoku Pirešica pri Brežicah najden FRANC ŠOLAR, ki se je v soboto zvečer, vračal s kolesom proti domu. Pokojnik je še iz dosedaj nepojasnje- nega vzroka zapeljal s ceste v potok in uto- nil. Šolar je imel na obrazu poškodbe, ki so nastale pri padcu na kamenje. po nesreci pobegnil v nedeljo se ^је na cesti prvega reda v ' Žalcu pripetila prometna nesreča, v kateri je utrpela težke telesne poškodbe kolesarka ANGELA URANJEK, doma iz Šempetra. Drugi udeleženec MIRKO OCVIRK iz Gornje Ponikve pri Žalcu je z motornim kolesom po* nesreči pobegnil, vendar je bil kmalu izsleden, ko je v vinjenem stanju še popival v Veliki Pirešici in so ga priprli do iztreznit- ve. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja kolesarke. trcila v drevo Minuli ponedeljek je na cesti prvega reda v Tepanju pri Slovenskih Konjicah voznica osebnega avtomobila JOŽEFA SLAPIC, doma iz Ptuja zavozila s ceste in trčila v drevo. Voznica, je utrpela lažji pretres možganov, sopotnika pa st£^ bila lažje poškodovana. Na avtomobilu je za 450.000 dinarjev škode. Vsi trije ponesrečenci so bili prepeljani v Mari- borsko bolnišnico. zaradi gladkih gum milijonska skoda V Šentrupertu se je v torek pripetila težja prometna nesreča, ki je k sreči zahtevala le veliko materialno škodo. Zaradi gladkih gum na tovornjaku in priklopniku, ki ga je vozil avstrijski državljan Johann WEICHAR je za- čelo vozilo na mokri cesti zanaš£(ti tako, da je voznik izgubil oblast nad vozilom ter za- peljal s ceste po nasipu na travnik, kjer se je avto-vlak prevrnil. Materialna škoda zna- ša 1,000.000 dinarjev. ■■¡¡^\ trcenje z avtobusom Minuli torek se je na cesti Podsreda Kozje pripetila težja prometna nesreča, ko sta na nepreglednem ovinku trčila 4}scboi avtomobil in avtobus. Pri nesreči je utrpeltežje telesne poškodbe BRANKO PRESKAR, voznik avto- mobila IVAN ŠTOK, pa je utrpel lažje po- škodbe. Na vozilih je bilo povzročene za 300.000 dinarjev škode. kponika nesreq — 14-lctni Gregor Slemenšek iz Kobleka pri Vojniku je padel na cesti in si zlomil levo roko. — Ivan Hrovat iz Vrbnega pri Šentjurju se je pri delu poparil s kropom. — V »Metki« je pri delu padlo težko žele- zo na nogo delavki Hermini Divjak. — Ivan Grmek iz Kompol pri Štorah je na železniški postaji v Celju padel in izgubit zavest. — Pri žaganju drv je cirkularka udarila po glavi Matijo Bergleza iz, Tratnega pri Šent- jurju. — Albin Povalej iz Celja si je pri padcu s kolesom poškodoval glavo. predavanje o spremembah v sovjetskem vodstvu Druga torkova tribuna celjske De- lavske univerze bo posvečena spre- membi v sovjetskem vrhu in v sve- tu nasploh. V torek 10. novembra ob 19.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma predaval znani zunanjepoli- tični komentator TOMO MARTE- LANC. Vstop na tribuno je brezpla- čen. Dvorana bo zakurjena. Opozar- jamo Celjane na to zanimivo preda- vanje. radio c e lj e v tednu od 9. do vključno 15. novembra bo celjska kronika vsak delavnik na sporedu ob 17.0o, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.35, zabavna glasba in reklame pa ob 17.45. Razen tega se bodo na srednje:m valu 202 metra zvrstile še naslednje oddaje: ponedeljek, 9 novembra: 17,Í5 — trio Bar- dorfer, 17.25 — športni pregled; torek, 10. novembra: 17.15 — mladinska oddaja; sreda, 11. novembra: 17.15 — južnoameriške melodije, 17.25 — deset minut z zdravnikom: prim. dr. Herbert Završnik: Cir na želodcu in dvanajsterniku; četrtek, 12. novembra: 17.15 — pojeta Bren- da Lee in Pery Como, 17.25 — radijska uni- verza; petek, 13. novembra: 17.15 — skladbe Emila Waldteufía; sobota, 14. novembra: 17.15 — za prijeten konec tedna; nedelja, 15. novembra: 12.00 — pogovor s poslušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 — popevke od vsepovsod in reklame, 12.45 — Fran Roš: Jankove nevarne igračke. RAZPISNA KOMISIJA PRI PODJETJU »AVTO.MOTO-SERVIS« Celje, Ljubljanska cesta 11 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji za zasedbo delovnega mesta: a) končana srednja tehnična šola — strojni oddelek, z naj- manj 5-letno prakso na vodilnem položaju; b) končana delovodska šola z najmanj 5-letno prakso na vo- dilnem položaju; c) mojster-avtomehanik z najmanj 10-letno prakso na vodil- nem položaju. Vodilni .položaj pod točko a), b) in c) pa mora biti v avto-- mehanični stroki. Prijavi je potrebno priložiti dokaze o izpolnjevanju zahte- vanih pogojev ter kratek življenjepis z opisom dosedanjega stro- kovnega ude jstvovanja./ Prijave sprejema razpisna komisija podjetja. Prijave na prvi razpis se bodo upoštevale tudi pri tem raz- pisu. — Razpis velja do 20. 11,.1964. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri DS podjetja ŽELEZARNE ŠTORE razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. telefonski mehanik 2. samostojni referent v zunanje-trgovinskem oddelku. , Pogoj: Pod^tč. 2. se zahteva zunanja trgovinska registracija v kovinski, metalurški ali sorodni stroki in popolno znanje vsaj enega od svetovnih jezikov — zaželjen je nemški ali angleški. Ponudbe je poslati kadrovskemu sektorju do 15. no- vembra 1%4, razpis pa velja do zasedbe delovnega mesta. Na razpolago so samska stanovanja. GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE Od 25. oktobra do 1. novembra je bilo r(> jenih 16 dečkov in 13 deklic; porok ni bilóT UMRLI SO: ' Frančiška Petrič, upokojenka iz Lepe nji- ve (60). Rozalija Les, upokojenka iz Celja (91). Branislav dr. FiSer, upokojenec iz Ce- lja (82). Ncvenka Žnidar, otrok iz Celja (1 ,dan). Ema Dvoršak,^vzdrževanka iz Le- sičriega (72). Janez Dobnik, kmetovalec iz Polžanske vasi (62). Anton Deželak, upoko- jenec i/. Dikl pri Hrastniku (81). Anton Go- ričar, krojač iz Parižlj (66). Amalija Lap- rcth, gospodinja iz Celja (73). ŽALEC Od 25. oktobra dd 31. oktobra sta se ro- dila 1 deklica in 1 deček; porok ni bilo. UMRLI SO: Martin Rošer, krojač iz Latkove vasi št. 105 (38). Marija Lednik roj. Pečnik, kmeto- valka iz Arje vasi (80). Belak Rok, vojaški vojni invalid iz Lesičnega (77). Ivan Veter- nik, upokojenec iz Lokrovca pri Celju (64). Jakob Lopan, upokojenec iz Polul pri Celju (75). Franc Košak, upokojenec iz Migojnic (75). Marija Artnik, upokojenka iz Loke pri Zidanem mostu (68). VELENJE Od 10. oktobra do 31. oktobra so se ro- dih 4 dečki. POROČILI SO SE: Stanislav Hrovat, delavec iz Velenja in Marija IrSič, delavka iz Velenja. Stropnik Edvard-Ivan, rudar iz Kavče in Marija Aber- šek, uslužbenka iz Maribora. Marjan-Konrad, Stropnik, kuhar iz Kavče in Alojzija Šoba, delavka iz Kavče. Milan Marguč, pek iz Ve- lenja in Neža Ferian, delavka iz Velenja. Valentin Novak, strugar iz Šoštanja in Ljud- mila Vrčkbvnik, trgovska pomočnica iz To- polšice. Jože Cvikl, šofer iz Arnače in Eli- zabeta Krenker, natakarica iz Arnače. Ivan Zunko, steklar iz Maribora in Elizabeta Vi- dovč, gospodinja iz Velenja. Karlo Vrabič, soboslikar iz Pesjega in Marija Klančnik, gospodinja iz Podgorja. Anton Ovniček, ples- kar iz Velenja in Justina Grušovnik, frizer- ka iz Velenja. Novak Jožef, rudar-kopač iz Šoštanja in Maksimiljana Svetina, delavka iz Šoštanja. Janez Mramor, rudarski tehnik iz Velenja in Jqzica Dolinar, uslužbenka iz Ve- lenja. Rudolf Cerovečki, strojni ključavni- čar iz Velenja in Marija Bajcer, uslužbenka iz Velenja. Nikola Vuletič, delavec iz Šaleka in Matilda Rošer, delavka iz Šaleka. Praznik Jožef, rudar-kopač iz Velenja in Marta Cesar, strugarka iz Velenja. Frančiška Ramšak, rudar-kopač iz Velikega vrha in Marija-Ana Veler, delavka iz Podkraja pri Velenju. Her- man Klemene, kovač iz Velenja in Marija Hleb, uslužbenka iz Kavče. Anton Ostrovrš- nik; posestnik iz Velenja in Ana Hleb, ši- viljska pomočnica iz Kavč. Ivan Lipnik ru- dar-kovač iz Laz in Matodija Jeseničnik, de- lavka iz Pesjega. Franc 'Kos, delavec iz Ve- lenja in Frančiška Cvikl, delavka iz Velenja. Jožef Balon, traktorist iz Podkraja in Ana Debelak, delavka iz Podkraja. Kondrad Bri- tovšek, rudar-kopač iz Skal in Jožefa Petek, gospodinja iz Velenja. Frančišek Slokan, strojni mojster iz Celja in Antonija Gašpa- rut, trgovska pomočnica iz Velenja. Franc Kričej, kalilec iz Metleče in Erna Škrubej, usnjarski tehnik iz Metleče. Anton Mahne, pleskar iz Raven in Jožefa Vodovnik, delavka iz Gabe'tk. Valentin Ovčjak, gozdni delavec iz Topolšice in Valfrida Brglez, gozdna de- lavka iz Žavodnje. Emilijan Povše, strojni ključavničar iz Maribora in Ana Španjak, ku- harica iz Grebnice. Viljem Pečovnik, rudar iz Šoštanja in Antonija Petkovnik, delavka iz Šoštanja. Andrej Pačnik, delavec iz Raven in Justina Meh, delavka iz Raven. Djordje Džozdevski, rudar iz Požarevca in Miroslava Filipovič, kuharica iz Velenja. UMRLI SO: Johan Tamše, čevljar iz Gradca (68). Alojz Briiiovšek, brusač iz Slovenj Gradca (65). Avgust Kuhar, uslužbenec iz Raven na Koro- škem (58). Marija Stropnik, gospodinja iz Šoštanja (51). Florijan Mežnar, kmet iz Sv. Florjana (69). Amalija Lečnik socialna podpi- ranka iz šaleka (92). Ivan Meža, posestnik iz Podkraja (58). Matevž Romih, socialni podpiranec iz Šaleka (83). Marija Dobelšek, družinska upokojenka iz Pesja (55). Ivan Pir- tovšek, upokojenec iz Podgorja (72). Štefani- ja Verdelj, kmetovalka iz Šaleka (88). Ivarf Ariič, preužitkar iz Šaleka (91). Amalija Hri- bar, socialna podpiranka iz Velenja (73). BREŽICE Od 24. oktobra do 31. oktobra se je rodi- lo 7 deklic in 5 dečkov. POROČILI SO SE: Nikola Smiljanič, avtomehanik iz Brežic in Marija Zagmajster, gospodinjska pomoč- nica iz Velikega Obreza. UMRLI SO: Marija Kos, roj. Majžer, družinska upoko- jenka iz Brežic (86). Anton Ulčnik, kmeto- valec «iz Orešja (59). Vera Karašič roi. Spa- Ijak, družmska upokojenka iz Pisec (74). št. 44 — 6. novembra 1964 celjski tednik stran 7 OBJAVE IN OGLASI... s KOMPASOM NA DRSALNO REVIJO V CELOVEC! Obveščamo kolektive in ostale ljubitelje drsalnega športa, da bo KOMPAS Celje kot vsako leto tudi v času od 23. februarja do 3 .marca prihodnjega leta organiziral enodnev- ne prevoze na ogled svetovno znane dunajske revije, na kateri bosta ob tej priložnosti gostovala v revijski ekipi tudi svetovna pr- vaka Marika Killius in Hans Jürgen Bäum- ler! Predprijave z akontacijo din 1.000 spreje« ma poslovalnica KOMPAS Celje od danes na- prej ter si po želji lahko določite dan Vaše- ga oblaka revije v Celovcu. Vstopnice ie turistično podjetje KOMPAS zasiguralo ter vljudno naprošamo kolektive in sindikalne podružnice, kakor ostale ljubitelje, ki si že- lijo ogledati to umetniško drsalno revijo »v Celovcu, da sprejema KOMPAS Celje od da- nes naprej že prijave. Za vse informacije in prijave glede ogleda drsalne revije v Celovcu obiščite KOMPAS CELJE tel. 23-50. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST — BENETKE enodnevni avto- busni Izlet za delovne kolektive in organiza- cije. 2. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. 3. Dvo terem se je zbralo enajst gojencev. Izredno lep odziv je imela tudi pri pravnica, saj jo obiskuje 46 otrok. Zanimiva in zgledna hkrati je odlo- čitev profesorskega zbora, ki je spre- jel patronat nad glasbeno šolo celj- ske Svobode. ' Razpisna komisija Zele«niškega zdravstvenega doma v Ma- riboru razpisuje za železniško zobno ambulanto v Celju naslednja prosta delovna mesta: 1 STOMATOLOGA 1 ZOBOTEHNIKA in 1 ZUBARSKE ASISTENTKE Razpis velja do zasedhe delovnih mest. Prošnje se naj dostavijo neposredno Železniški zobni, ambu- lanti v Celju. Za stomatologa je na razpolago družinsko stano- vanje. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. TEKSTILNA TOVARNA »JUTEKS. ŽALEC razpisuje prosta delovîia mesta: — vodjo EE pralnice, — kontrolorja kvalitete, — vodjo mehanične delavnice, — ključavničarja. P o g o j i : * Pod 1. inženir-tehnolog, aíi tekstilni tehnik z 2-letno prakso iv predilnici; pod 2. tekstilni tehnik; pod Ђ. visokokvalificiran ključavničar z delovodsko šolo, ali VK ključavničar z opravljenim mojstrskim izpitom; pod 4. kvalificiran ključavničar. .... OBČINSKA LIGA V NAMIZNEM TENISU V nadaljevanju občinske Hge v namiznem tenisu so bili doseženi naslednji rezultati: П. kolo: Učiteljišče : Tapetništvo 5:0, Gim- nazija : TEP 5:2, Elektro 1%. : ETOL 5:0, Žel. štore : Elektro I 5:2, Celjski tisk : IFA 5:1. III. kolo: Celjski tisk : Elektro I 5:0, 2el. Store : Elektro II 5:0, TEP : ETOL 5:0, Par- tizan mcsto:Gimnazija 5:1, Partizan Gabcrje: Tapetništvo 5:0, Kovinotehna:Acro 5:4. Vrstni red po treh odigranili kolih je naslednji: Celjski tisk in Železarna Štore po 6 točk. Partizan mesto, Gaherje, Kovinotchna in Gimnazija po 4 točke itd. Tekmovanje bo predvidoma končano 20. decembra. Roje OBČINSKO PRVENSTVO V SLOVENSKIH KONJICAH V okviru JPI je bilo v Slovenskih Konji,cah občinsko prvenstvo oenovpih šol v namiz- nem tenisu. Udeležile so sc ga štiri ekipe dveh osnovnih Sol iz Slovenskih Konjic. Iz nerazumljivih vzrokov pa se prvenstva niso udeležile ekipe ostalih osnovnih šol v občini. Po prikazanih igrah pionirji razen dveh izjem niso zadovoljili. Vrstni red ekip: I. II. osnovna šola Л; 2. II. osnovna šola B; 3. I. osnovna šola A; 4. I. osnovna šola B. Najuspešnejši posamezniki so bili Vončina in Levart iz II. osnovne šole ter Stanovnik iz I. osnovne šole. ......-. .. ■■ .Q. i, . OKRAJNO IN REPUBLIŠKO PRVENSTVO KEGLJACEV Prejšnji teden je bilo na kegljišču Ingrada okrajno prvenstvo keglja- ških ekip v borbenih partijah. To- krat so prepričljivo zmagali kegljači Kladivarja. Vrstni red: 1. Klailivar 1573, 2. Partizan-Kovinar Štore 1490, 3. Celje 1480, 4. Invalid 1457, 5. 13. maj 1431, 6. Olimp, 1426 7, Rudar Ve- lenje 1415, Partizan Brežice 1404. Prve štiri ekipe so nato tekmovale v Ljubljani na enakem republiškem prvenstvu. V konkurenci 24 ekip so celjske ekipe zasedle naslednja me- sta: 10. Celje 1190, 13. Kladivar 1163, 18. Invalid 1119 ter 24. Partizan-Ko- vinar štore. J. l. ŠAH v ŽALCU . .. Pred dnevi so se vmlll z gostovanja po Koroški šahisti žalskega šahovskega kluba Gostovali so v Beljaku in Licnžu ter se na povratku preko Italije srečali še s šahi.stl Čedada. Kljub napornemu potovanju preko tisoč kilometrov v treh dneh, so dosegli zadovo- ljive rezultate. Premagala so reprezentanco elektrogospodarstva Koroške s 5:3, reprezen- tanzo Lienza s 4,5:3,5 ter izgubili z ekipo Čedada s 3:5. IN CELJU . . . V rednem mesečnem brzopoteznem turnirju celjskega šahovskega kluba je zmagal Jazbec z 8 točkami pred Pertinačem 6,5, Bervarjem 5,5, Golobom 4,5 itd. Na mladinskem prvenstvu Celja vodi pred zadnjim kolom Golob z 10 točkami pred Bo- gadijcm z 9,5, Gubenškom 9, Grumom 8, Rotarjcm 7 itd. SPREJEM ZA OLIMPIJCE Danes zvečer bo v hotelu Celeia v organizaciji Okrajne zveze za teles- no kulturo in SZDL sprejem za čla- ne jugoslovanske odprave na Olim- pijskih igrah v Tokiu. Poleg celjskih športnikov, ki so nas zastopali na Olimpijadi je "na sprejem povabljen tudi naš najboljši športnik Miro Ce- rar. Istočasno pa bo PD Celje priredi- lo pri Celjski koči sprejem za celj- skega alpinista Goloba, ki se je vrnil z uspešnega osvajanja vrhov v Juž- noameriških Andih. ZADNJA VEST: ŽIČNICA BO! Končno je -odboru za izgradnjo rekreacijskega centra pri Celjski koči u.spclo zagotoviti uvoz žičnice, ki ho* tako že v letošnji zimi slu- žila v.sein, ki se bodo posluževali no- vourojenega zimskega centra in le- pih smuških terenov pod Tovstom. Vsi smučarji in prijatelji smučanja pa so v nedeljo vabljeni na nova smučišča, kjer bodo lahko pomagali pri izvrševanju zadnjih del pred pr- vim snegom. št. 44 — 6. novembra 1964 gekïski tiđnik Stran 9 Tolažba v srcu Afrike DOSEDANJA VSEBINA: Elisabeth Bowne је^ v želji, da bi zvedela resnico o letalski nesreči, v kateri je zgubil življenje njen mož Franck in vsi potniki, dopotovala v Sanoyeo, majhno črn- sko vas v pragozdu ob hberijski obali. Na poti je doživljala polno nevšečnosti, vrh vsega pa je bila še obremenjena s privzgojenim odporom do črncev, ki jih je imela za manjvredne, div- jaške in vsakega zaupanja nevredne. Med bivanjem v Sanoyeji se je nekega dne zapletla v razgovor z Ma, staro črnko, ki ji je na preprost način dopovedovala, kako so pov- sod dobri in hudobni, piñdni in leni ljudje ... Kakor mi je bilo sprva zoprno, da ine je starka Ma poklicala na klepet, sem zdaj nena- doma začutila potrebo, da bi si pridobila njeno zaupanje in naklonjenost. — Ma, ste bili takmt tukaj, ko se je letalo zrušilo?, sem vprašala. — Bila, je odgovorila. To bilo najstrašnejše in najbolj grozno kar se tukaj kdaj zgoditi. Vsa napeta od pričakovanja sem se nagnila naprej in jo vzpodbujala: — Ma, bi mi hoteli o tem pripovedovati? — Prihodnji mesec morda dež. Potem hlad- neje. Njeno čelo se je zgrbančilo in odgovor je pomenil, da ne mara govoriti o nesreči. Vstala sem: — Namenila sem se obiskati grob ... Tudi starka je vstala in rekla, da me želi spremljati. Tiho sva merili stezo v gozdno podrast. Če- prav je bila stara, je Ma hodila vzravnano, z dvignjeno glavo, kakor da nosi na njej neviden tovor. Ko sva bili pri grobu, sem videla, da je bila gomila spet preraščena z zeljo. Spet me je streslo. S težavo sem premagovala jok. Takrat se je Ma, ki je.stala ob meni, rahlo dotaknila moje roke, kot bi me hotela iztrgati iz novega naliva žalosti: — Pojdi, greva otrok. Nazaj grede mi je Ma kazala drevje, grmov- je, listje in zeli, iz katerih domačini delajo zdra- vilne obloge in napitke. Vprašala sem jo,'če verjame v moč teh zelišč. Ma ni oklevala. Povedala jc, da mnogi vašča- ni ne hodijo več toliko po zelišča v pragozd, od- kar je v vasi zdravstvena postaja belcev. Poteni pa je dodala zelo zamišljeno: — Medicina črnega moža, medicina belega moža ... nekatera zelo dobra, nekatera ne tako dobra... črni in beli mož najbolj iskati medi- cino, ki pomagati bolečini tu notri. Ma si je položila roko nad srce in polglasno dostavila. — Toda takšno medicino zelo zelo težko najti. Ma me je povabila na sprehod skozi »glavno ulico«, ki je bila hkrati tržnica Sanoyeje. Pred kočami so bili kupi ananasa, cimetove palčiće, rdeče palmovo seme in drugo sadje. Le tu in tam je kdo ponujal kak izdelek domače obrti, lesen glavnik, izrezljano žlico ali leseno posodo. En sam tkalec je na svoji razmajani statvi tkal bombaž v plavo in belo vzorčasto blago, kakrš- nega nosijo skoraj vse ženske v vasi. Ma me je pogledala in razlagala: — Dandanes ljudje ne veliko sami delati. Oni prodajati misjonarju sadje in drugo kar na- brati v gozdu in od njega kupiti reči, ki jih beli mož delati v tovarnah. Včasih tukaj vse sami narediti, blago, posodo, košare. Vse tO na- rediti lepo, ker ne delati samo z rokami, delati tudi s srcem. Nenadoma se je Ma ustavila in se mi zagle- dala v obraz: — Danes naš poglavar govoriti kaj misliti, misjonar govoriti kaj verjeti. Toda nobeden po- vedati kaj mi narediti... Ko sva se vračali, me je obšel občutek, da je znala Ma svoje plemenske instinkte vskladiti z krščanstvo. Njena dobrota in ponos sta na- redili na mene globok vtis. Nehote sem se spom- nila na pismo Williama Welmersa, ki mi je pred meseci pisal v Ameriko: ... Kraj ima nekaj na sebi... nekaj kar je tako človeško ... Ko sva se pred kočo poslavljali, sem Ma ho-, tela vprašati če racume zakaj hočem na hrib, na kraj nesreče, želela sem, da bi mi utrdila upanje, da bom na kraju samem našla svoj mir... Tudi Ma je nekaj premišljevala in njene ve- like črne oči so raziskovale moj obraz. Potem je tiho rekla: — Morda meni bog dati samo malo let ži- veti. Toda ko ti odpotovati, jaž čistiti grob in saditi rože za tebe dokler ne umreti. Slepa od solz sem zbežala v svojo sobo ... Nekega drugega dne, ko sem se vračala od groba, sem za seboj v grmovju slišala šum. Ozrla sem se in zagledala raztrganega, kakšnih osem let starega črnskega dečk^. Fantka sem že večkrat videla, največkrat tako, da je kje na samem stopil iz skrivališča in me gledal. Če sem ga opazila, se je pretvar- jal, kakor da išče gozdne jagode. Tokrat pa je opogumljen stopil bliže. Poklicala sem ga in deček je prišel, kakor da je čakal na moje va- bilo. Fantič je imel na sebi raztrgano rjavo srajco, ki je premogla samo en rokav, njegove kratke hlače so bile umazane in na robovih vse v drapcih. — Zakaj té srečujem vsak dan na tej stezi? sem ga vprašala. — Mango-jagode zdaj biti zrele. Ko.mango zrele, leopard priplaziti iz gozda in jesti jago- de... Ti to ne vedeti. Ti ne hoditi sama, zelo nevarno. Šele zdaj sem opazila, da fant nosi v rokah veliko praoko: — Torej me čuvaš?, sem vprašala. — Seveda, je odgovoril z nemalo ponosa v glasu. Nehote sem se spomnila na svetopisemsko zgodbo o Davidu in Goliatu. — Hvala ti, David, sem dejala in mu položila roko na šibka ramena. Fantič je pogledal in hlastnil: — Kako ti vedeti moje ime? Torej je bil res David. — Nisem vedela, sa- mo uganila sem. Sla sem naprej in mali David mi je sledil tesno za petami. — Ti imeti v tvoji domovini veliko lepih reči, kaj ne? Ti stanovati v močni hiši, kjer tudi če je dež vse suho?, je žlobudral za mojim hrbtom. Pritrdila sem. — Ti imeti vedno dovolj jesti? Spet sem prikimala. — Ti biti zelo bogata žena? — Ne, sem odkimala in ga molče gledala in potem hitro umaknila pogled: — Veš, David, veliko reči je, veliko zelo važ- nih reči, ki jih nimam, sem mu skušala dopo- vedati. — Jaz slišati, da ti imeti mali deček? — Da, malega sinka imam, sem pritrdila. — On zelo srečen, ker imeti mamo. David je globoko vzdihnil in nadaljeval, če afriški deček izgubiti očeta, mamina družina pomagati materi, če umreti mama, potem hudobni duh boleti tudi otroka vzeti, ker nič mleka za maj- hen otrok. Otrok umreti, če misjonar ne vzeti v otroški dorn. Zvečer me je sestra Marijana povabila na ob- hod skozi sirotišnico. Slaba luč je brlela v pro- storu, kjer so štiri deklice sedele za mizo in se pri j ateno hihitale. Dekleta si služijo denar za šolo s tem, da pomagajo pri oskrbovanju sirot. Ko so dekleta zagledala sestro, so umolk- nila. V veliki, toda dokaj, zatohli sobi so spali otročiči v posteljicah pokriti z mrežo proti moskitom. Na obrazih spečih otrok so se leske- tale drobne znojne kapljice. V deški sobi sta samo dva mala dečka spala v posteljah, trije pa so ležali kar na tleh, čeprav so imeli postelje. Ko je sestra dvignila luč, sem enega spoznala. Imel je rjavo srajco brez ene- ga rokava. V spanju je objemal svojega malega tovariša. — To je vendar mali David! — Od kod ga poznate? Vas je nadlegoval? Zelo nemiren otrok je, ki dostikrat ne ve, kaj naj bi počel. Odkimala sem, da bi me nadlegoval in tiho povzela: — Nisem vedela, da je sirota. — Da, sirota je. Mati mu je umrla pri po- rodu, oče pa se je smrtno ponesrečil pri lovu nekaj tednov pozneje. — In kaj bo iz fanta? ^ — Ne vem. Lahko je srečen, da je pri nas. To vedo vsi, toda vprašanje je, če vedo ti otro- ci to svojo srečo tudi ceniti... Ko sem zvečer ležala v postelji in ogledovala sliko svojega sinka, me je stisnilo pri srcu. Mis- li so mi uhajale od mojega sinka k malemu Davidu in nazaj. V ušesih mi je zvenel žalosten glas črnega dečka, ki je vpraševal po strehi, ki ne pušča dežja, po hrani, ki je ne zmanjka in po belem fantku, ki ima mamo in je srečen... Globoko v meni se je začel porajati dvom, če ima sestra Marjana prav, ko pričakuje od teh otrok neomejeno hvaležnost, ko zatrjuje, da so lahko srečni... ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA Oče, spoštuj sina! »Jejhata, matura bo,« se je lepega dne spomnila mati Štefulja. Njen Petrček bo ma- turira! in ob taki priložnosti res ne sme izostati nekaj bolj- šega. »Ti, Fonze ali veš kaj se bliža?« »Kaj za vraga spet?« »Ja, ti pa res nič ne misliš na najinega otroka. Saj bo Petrček maturiral. Nekaj mu pa morava kupiti. Vsaj novo črno obleko za ples in pa, no nekaj bi pripravili doma. Pa nekaj -^rofesorjev bi povabi- li. Saj veš, da ne moremo biti kar tako. »Seveda bo treba nekaj na- rediti. Toda kje naj vzame- mo? S stricem na vasi smo skregani. Kaj naj vse kupi- mo? Saj se bomo spufali«. »No, Fonze, saj je matura samo enkrat. Za Petrčka je treba nekaj narediti«. »Kje pa je Peter?« »Uči se. Za maturo se pri- pravlja. No boš kaj dal?« »Koliko bi rada?« »No, kakšnih 50 bi za prvo silo zadostovalo. « »Sedaj pa res vidim, da imaš rad svojega sina,« je de- jala štefulj^ in hitro shranila denar. »Veš Fonze, vse to se nama bo obrestovalo. Ko bo končal šolo nama bo bogato vračal.« Minilo je nekaj let in fant je imel maturo v žepu. Pa je štefulja nekega dne zacinglja- la Fonzetu: »Ti, veš kaj! Ali si kaj po- nosen na svojega sina?« »Kaj ne bi bil. Dobro se je odrezal.« »Saj sem vedno trdila, da bo nekaj iz njega. Veš prihod- nji teden gre na izlet.« »Na izlet? Kam?« »Veš lep izlet bodo imeli. V Grčijo jo bodo mahnili.« »V Grčijo?« je kot jetičnik zakašljal Fonze. »Koliko bo pa spet to stalo?« »Ne bo veliko. Kakšnih 40 tisočakov. Kaj pa je to za ta- ko lep izlet. Poleg tega pa po- misli, kako se boš lahko po- stavljal pred sosedi: naš Pe- ter gre pa v Grčijo. Kaj to ni nič? Samo sedaj še daj. Saj boš videl kako se nama bo to obrestovalo. Ko bo doštu- diral nama bo kupil... Fonze je ni poslušal. S težavo je še enkrat globoko posegel v žep. Potem je Peterček šel na univerzo in vsak mesec se je obrnil na očeta z lepim pis- mom ... »Oče rabim, štipen- dija je premalo.« Fonze je ob vsakem pismu pomislil na le- po prihodnjost in poslal sinu nekaj sivcev. Toda Fonze je opešal in s Stefuljo sta istega dne zapu- stila ljubi zrak in se preselila dva metra niže v krtovo deže- lo. Peter je postal inženir in kot oče razlagal sinu: »Veš sine, treba se je pre- ^ bijati in shranjevati vsak di- nar. Jaz nisem imel nobene podpore, ko sem študiral. Starši so bili revni in oce¡ skop. Bil sem reven Student.» F. K. Hipnotiziranje sovj'el'sika liiteraturna gazeta me- ni, da so še na enem podiročju od- sbraniili poaledlice sitaliniizma. ker so v obdobju »kiulta asebno-sti« .sovjet- ski zdiraivndikii prizinavalii pollno velja- vo teorije, tìa sporov tudli na podiroč- ju mentalne hiigilicne mi, so s lem ne- girali možnost pojavljanja kalkršnih- kicili nesoglasij med gradiiitëlji ko- munistične dnužbe. diitöraituma ga- zeta poudarja škodi jiiivost taks mi h pcijmovamj glede na dejstvo, da je veliko šlteviio živčnih depresiij pove- zano s profesionalno dejavnostjo in medsebcijiniimi odnosi v okviru te de- javnosti«. tako so strokovnj aikii iz- delali novo sovjetslio terapijo za od- slranjevanje mentalnih tegob, ki te- melji na avlosugestiji in hiipnoza. za- nimivo je, da se sovjetsikii strokov- njaki s tem pridružujejo poiskusom francoskega znanstvenika charcota, katerega asistent je bil mladi sig- mund freud. Skozi jekleno točo PISE: BRANKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC -, stran 10 gei^^ski tednik: ôt. 44 — 6. novembra 196$ OB VSAKOLETNI NOVEMBERSKI AKCIJI Ve boj proti alkoholu, ampak skrb za delovne ljudi Pretekli teden je bila v Klubu po- slancev v Ljubljani razširjena seja Republiškega koordinacijskega od- bora za boj proti alkoholizmu pod predsedstvom prof. dr. Janeza Mil- činskega. Po referatih o problemih proizvodnje, predelave in potrošnje sadja in sadnih sokov ter o speci- fičnih problemih vinogradništva, se je razvila živahna razprava o prob- lemih, ki se pojavljajo v praksi. j Proizvodnja in potrošnja sadja in sadnih izdelkov je pri nas prenizka. Vzroki so predvsem v visokih cenah na drobno in v pomanjkljivostih v sami proizvodnji. V Sloveniji znaša družinski izdatek letno za 40 kg sadja, v jugoslovanskem merilu za 32 kg, medtem ko je npr. v Švici ] za 122 kg sadja. Predvidoma bi se morala potrošnja sadja do 1970. le- ' ta dvigniti za 50%. Ugotavljamo! lahko vrsto pomanjkljivosti — veli- ' ' ke razlike med odkupno in prodaj- ' no ceno, slaba kvaliteta, slab asor- ; timan, slabo organizirana prodaja sadja na drobno. V Sloveniji je oko- ' li 200 specializiranih prodajaln s : s sadjem, primanjkuje pa kvalifici- ranega kadra. Premalo je tudi pri- mernih skladišč, pri prevzemu in prodaji sadja se pojavljajo napa- ke. Sadje gnije in posledica so vi- soke maloprodajne cene. Z zakon- skim predpisom so sicer ustanov- ljeni skladi rizika, niso pa toliko močni, da bi vplivali na stabilizaci- jo trga. Neredko je prodajna cena za 100 odstotkov višja od odkupne. Za vinogradništvo so pri nas ugodni klimatski in talni pogoji. Na osebo pride letno 8 kg grozdja, od tega polovico namiznega in polovi- co vinskega grozdja, žal odpade na. namizno grozdje le 5 % vseh sort. Zato bo treba v prihodnje vso po- zornost usmeriti na proizvodnjo na- miznega grozdja in grozdnih sokov. Na posvetovanju so govorili tudi o vsakoletni november ski akciji za boj proti alkoholizmu. Poudarili so, da to naj ne bi bila končna akcija, ampak obdobje, v katerem se naj pregleda opravljeno delo, pripravi program in realizirajo akcije, ki imajo kampanjski značaj. Novem- brska akcija in boj proti alkoholiz- mu nasploh ni boj proti vinu in drugim alkoholnim pijačam, temveč ATsestransko prizadevanje za dvig materialnega in kulturnega stan- darda naših delovnih ljudi, za dvig moralnih vrednot naše družbe. Med pomembnejšimi sklepi, ki šo jih sprejeli in jih bodo, poslali vsem pristojnim organom, gospo- darskim organizacijam in šolam, so: Skladno z določili 7-letnega go- spodarskega programa razširiti sadno proizvodnjo in zagotoviti po-' trebna sredstva, povečati sadno pre- delavo in asortiman brezalkoholnih pijač, uvesti v obroke obratov druž- bene prehrane sadje, do 1965-66. le- ta obnoviti in usposobiti vinograde za proizvodnjo namiznega grozdja in grozdnih sokov, in zaostriti kon- trolo nad kvaliteto vin. Nekdanji hrib Skale je popolnoma spremenil svojo podobo, saj i je že več kot 11 metrov njegove površine »zdrčalo« v drugo jezero. Lomastil po zemlji je naši Pred milijonni let je lomastil po naši zemlji orjaški mastodont, predhodnik mamuta, praoče današnjega slona. Gozdovi so takrat imeli hujnejšo rast. Ostanki te bujne flore so današnji premogovni »gozdovi«, in v njihovi bližini odkrivamo ostanke velikih, mogočnih živali. Mastodont spada v zvrst rilčarjev, katerih dolgi okli merijo do 2 metra in več. Ko odkrivamo'okostja teh prastarih živali, so nam ljudska izroči- la p^^udnih živalih, »nepojmljivih« bitjih, vsekakor bližja. Obiskali smo ^kipo geološkega od- seka ljubljanske univerze za nara- voslovje, ki na razritem, razmoče- nem terenu v Skalah previdno izko- pava okostje mastodonta, predhod- nika mamuta. Џ štirje bogati dnevi so že za na- mi, pravi Katica Drobne, ki je rav- nokar z mavcem oblagala odkrito nadlahet tega prazgodovinskega or- jaka. Vsak korak, vsaka stopinja v za- količenem prostoru je previdna, skorajda počasna. Za hip imaš vtis, da je tukaj, sredi razrite golicave, poljska bolnica. Vsako odkrito kost, ki jo komajda ločiš od sivega skril j a, premešanega z ilovico, pre- vidno ojačaj o z debelo žico ter še previdneje »odebelijo« z gazo in mavcem. In tako se sredi sivega razmočenega blata množijo beli tra- kovi — in vse popolnejša postaja zbirka tega redkega odkritja. # Nam lahko kaj poveste o sta- rosti mastodonta? #Zaenkrat šele izkopavamo in lahko omejujemo njegovo starost med 2 do 6 milijonov let. Vsekakor je to okostje mastodonta, ki je ži- vel v miocenu in starejšem plioce- nu. Večina manjših najdb (zobje ali podobno) je bila doslej v "premogov- nih oazenih, tako tudi srednja, nam je pojasnil Janez Pohar. # Kaj vse ste že našli? # Prvo odkritje je napravila vo- da. Doslej smo našli več prstnih členkov, 6 zob, obe okli, od tega enega čisto ohranjenega (dolg 220 cm), drugi pa ima okrnjen vrh. Tu pa vidite nadlahet, del rebra in trn- ke od vretenca, je dejala Drobneto- va. # Kot vidim, še vam preostaja lep del zakoličenega prostora, da ga. razrijete. Upate, da vam nerazriti del še pripravlja presenečenja? Ф Da in ne. Vsekakor domneva- vamo, da bomo še marsikaj odkrili in lahko čim popolneje rekonstrui- rali praprednika današnjega slona. Torej, pomembno tanteološko od- Ekipa pri delu: Janez in Vida Pahor, Katica Drobne in Majda Pustor. kritje, ki bo ime Velenja poneslo tudi v znanstveni literaturi širom sveta. Nehote sa nam vriva misel, kako pomembno bi bilo za Velenje, če bi ta rariteta našla svoje mesto v velenjskem muzeju. MIROLJUBNA KOEKSISTENCA IN OZN V počastitev 19. obletnice ustano- vitve OZN je bil na Visoki šoli za politične vede štiridnevni seminar »Miroljubna koeksistcnca in OZN«. Udeleženci so bili predstavniki štu- dentov ljubljanskih fakultet, okraj- nih in občinskih centrov organizaci- je klubov ZN iz vse Slovenije in Be- ograda, predstavniki politične šole iz Beograda in Zveze študentov iz Sarajeva. Znani predavatelji Vlado Benko, dr. Stanko Peterin, dr. Ivan Tom- šič, dr. Janez Stanovnik in dr. Aleš Bebler so govorili o razvoju načel miroljubne koeksistence in njeni kodifikaciji, pravnih in ekonomskih vidikih miroljubne kocksistnece, miroljubnem reševanju mednarod- nih sporov in o sodobnih proble- mih OZN. Na seminarju so bili tudi pred- stavniki celjskega okrajnega centra klubov OZN. KOMUNALNA BANKA CELJE objavlja četrto veliko nagradno žrebanje za vezane hranilne vloge, vložene v času od 1. oktobra do 31. decembra 1964. ■ .« Nagrade: 1 šivalni stroj 1 hladilnik himo 1 električni štedilnik 1 loščilec 1 sesalec 1 moško kolo -< '2 ženski kolesi 1 sadna centrifuga 2 mikserja 2 električna pekača 2 ekonom lonca Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vlagatelji, ki bodo vlo- žili in vezali гшјтапј 50.000 dinarjev vsaj za dojo 1 leta ali 100.000 dinarjev najmanj za tri mesece. Vezane hranilne vloge sprejema üijmunalna banka celje 'in njene poslovne enote: celjska mestna hranilnica in ekspo- ziture: 2ALEC, mozirje, slov. konjice, lasko, šentjur, šmarje pri jelšah, rogaska slatina, sevnica, krško in BRE2ICE. Žrebanje bo v mesecu januarju 1965. Vezane vloge obrestujemo od 5,5 do 7%. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer Je vaš denar za vas koristno in varno naložen! MADEMOISELLE DOCTOUR 13 čez dve uri je Mademoiselle docteur že sede- la za mizo v armadnem štabu in pripovedovala šefu armadnega zbora vse, kar je ugotovila na svoji poti vzdolž francoske fronte. Prej pa ji je moral zdravnik vbrizgniti dozo morfija. Povedala je, da dobivajo Francozi ogromna o jačan j a. Sveže čete so odlično oborožene. Za njitrii stojijo ameriški bataljoni, ki iz dneva v dan naraščajo. Na inizi so ležali zemljevidi in Annemarie je natančno vrisovala položaje sovražnih čet. Štab- ni oficirji so strmeli spričo njenega brezhibnega spomina. V eni sami uri jim je bil položaj po- polnoma jasen, šef armadnega zbora je vedel, kdo je, ker jo je bil pred leti že srečal v Matt- hesiusovem štabu, zato ni mogel dvomiti, da go- vori resnico. Ko je opravila svojo nalogo, se je odpeljala s posebnim letalom v Berlin. Tu je še enkrat vrisala položaje zavezniških čet v zemljevide vrhovnega štaba. Potem se je s taksijem odpe- ljala na Königgraetzerstrasse. Zvečer sta sedela z Matthesiusom oh stekle- nici burgundca in se mirno pogovarjala. Nika- mor se tli več mudilo. Igra je bila izgubljena, že čez nekaj dni, ko sta ostala sama v nek- danjem centru nemške obveščevalne službe, sta skrbno sežgala vse dokumente. Matthesius je bil namenjen v Budimpešto, kamor so ga vabili wranglovci. Annemarie ni hotela z njim. Dolge ure je sedela oh kaminu in topo zrla v ogenj. Po več letih je spet povprašala, kaj se je zgodilo Z njenim očetom. Izvedela je, da je umrl in da ji m" zapustil ničesar. Ni ji bilo zal. Matthesius je odpotoval. Ostala je sama. Ne- kega dne jo-je obiskal nekdanji visoki oficir ce- sarske vojske in ji povedal, da je on tisti, ki je poslal pokojnega kapetana Wynankyja k Matt- hesiusu. Rekel je, da je njegova dolžnost, po- skrbeti zanjo. Njeno delo da je bilo neprecen- ljive vrednosti, zato bi bila sramota za Nemčijo, če bi tako zaslužen človek propadel. Annemarie Lesser se je preselila v majhno vilo v Zehlendorfu. Zdravniki so si mnogo pri- zadevali, da bi jo ohranili pri zdravem razumu. Spočetka se je zdelo, da se bo izmazala. Toda mamila, ki jih je dolga leta uživala, so uničila njene živce. In tako je nekega dne v spremstvu dveh bolničark odpotovala v Švico, v sanatorij za duševne bolezni, ki stoji v čudoviti planinski kotlinici. Tam živi nemara še danes. Njen tun je do- копсгго omračen. Le včasih, ponoči, ko planinski veter stresa na oknice in vrata sanatorija, se zdi, da se na dnu njene zavesti nekaj prebuja. Bolničarji jo tedaj komaj obvladajo. Kriči na vse grlo različna imena in jih roti. Zdi se, da hoče rešiti nekega Coudoyanisa izpred cevi fran- coskih pušk, zdi se, da se bori na življenje in smrt, da teče skozi gozd, ali da joče na Wynan- kyjevem grobu. Zjutraj se zopet umiri in spet se zanjo pričenja dolga doba nepremičnega^ žde- nja, pričakovanja smrti. KONEC 1 St. 44 — 6. novembra 196# Stran 11 [OiOGRAFIJA JE Z RAZSTAVE, KI JO,JE NEDAVNO PRIRR- )|'.\ TVRDKA BURLINGTON, DA BI PRIKAZALA RAZVOJ AME- š'.E LOKOMOTIVE V ZADNJIH 100 LETIH. OD LEVE PROTI k .SNI: »DIAMOND STACK« ŠTEV. 35 TIPIČNA PARNA LOKOMO- iivA NA DRVA iN PREMOG, KI JE BILA V PROMETU OD Ì8i0. l.CTA IN CELO V 20. STOLETJU; LOKOMOTIVA «MIKADO 4960^, -vI SO JO ZGRADILI 1923, LETA, JE UPORABLJALA Z.A i'OGON- SK.0 GORIVO PREMOG IN JE SLU2ILA ZA VLEKO TOVORNIH VAGONOV; DIESEL LOKOMOTIVA »BURLINGTON ZEPHYR«, KI JE PRIČELA OBRATOVATI 1934. LETA IN JE VLEKLA PRVI AERODINAMIČNI VLAK IZ NERJAVEČEGA JEKLA; LOKOMOTIVA »iiENERAL MOtOPS G-35« NA TURBINO, ZGRAJENA DECEMBRA 1963, SLUZI ZA VLEKO HITRIH TOVORNIH VAGONOV. ARMADA KOT PRVA Ob prvih vesteh, da je Sa- va v Zagrebu prestopila bre- gove, *o enote JLA nemudo- ma odšle na ogrožena pod- ročja mesta. Vojaki in ofi- cirji so požrtvovalno kot vedno ob takšnih trenutkih, storili vse, da bi zajezili po- divjano vodo. Medtem ko so nekateri v^sej ^kg^ci ßplni- li vreče s peskom, so drugi v čolnih reševali poplavi j en- ee. Mnogi izmed njih so ne- prekinjeno po 24 in več ur reševali imetje in življenja Zagrebčanov. Slika prikazu- je skupino pripadnikov JLA ponoči med reševanjem lju- di. Foto: M. Dušanović ŽIVAL KI SKOCI NAJVIŠJE Med živalmi (vretenčarji) je absolutni svetovni rekor- der afriška koza, znana pod imenom klipspringer. Kadar je v življenjski nevarnosti, preskoči ovire, visoke tudi sedem metrov in pol. prvikrat üporabuene VILICE Vilice kot jedilni pribor so prvikrat uporabljali pred nekaj stoletij. Grki in Rim- ljani so jedli še z rokami in njihova služinčad jim je zato že v kuhinji razrezala meso na manjše koščke. Vi- lice so prvi pričeli uporab- ljati italijanski aristokrati ob koncu srednjega veka. Od tod so si zelo popasi uti- rale pot v druge dežele. Ta- ko so vilice na angleškem dvoru pričeli uporabljati še- le v 17. stoletju. ALKIMIST M BOŽIČNEM DREVESU I Kadar danes slišimo be- sedo alkimist, si predstav- ljamo navadno srednjeveš- kega učenjaka, ki je vse svo- je življenje preživel v res- nih, vendar jalovih posku- sih, da bi iznašel postopek, s pomočjo katerega bi na- vadne kovine spreminjal v zlato. Toda v resnici bi za veči- no alkimistov mogli reči, da so bili vse drugo prej kot naivni. Bili so to prevaran- ti, ki so obiskovali srednje- veške dvorce in varali kra- lje in kneze. Posebej mnogo jih je bilo v takratni Nem- čiji, ki je bila pravi mozaik brezštevilnih drobnih kneže- vin. Mnogi alkimisti so ven- darle drago plačali svoje prevare. Ko si je kakšen knez pridobil kakšnega alki- mista, za katerega je slišal, da iz svinca dela zlato, so sosednji knezi skušali nare- diti vse, da bi mu ga eno- stavno ukradli. To pa je bilo mogoče le z dobro organizi- rano akcijo. Ko so ga tako dobili v svoje roke, seveda alkimistu niso hoteli verjeti, da je skušal svojega kneza varati, pa so ga zato zverin- sko mučili, da bi izsilili iz njega »tajno« alkimije. Po- dobno alkimistom niso pri- zanašali niti prevarani vla- darji. Tako je würtemberski vojvoda 1597. leta razkrin- kal alkimista Georga Hon- guera in ga dal obesiti na božično drevo. Kljub temu so nemški vladarji alkimi- stom še naprej nasedali. Zadnji, ki je nasedel, je bil Adolf Hitler. Njega je 1937. leta prevaral neki Holandec, ki mu je za njegovo odkrit- je nemška vlada izplačala 100 tisoč mark; pobegnil je čez mejo in se izmuznil celo gestapu, ki ga je sledil. Dekleti, ki se spre- hajata po moskovski ulici, nista navadni Moskovljanki. Na levi je Galina Brežnjeva, hčerka sedanjega se- kretarja sovjetske ko- komunistične partije, na desni pa je Rada Adžubej, hčerka biv- šega premierja Hru- ščova in žena bivšega urednika »Izvestij«. Kdo ve, če sta še osta- li prijateljici, kajti naš posnetek izvira še zi dni, ko je bil Ni- kita Hruščov prvi mož v Sovjetski zvezi^ Kdo si |e izmislil skalpiranje Skalpiranje je v predsta- vah današnjih ljudi, vaje- nih filmov in romanov z Divjega zapada, neločljivo povezano z Indijanci. Toda •kot kaže, si skalpiranje niso izmislili Indijanci, pač pa belci. Ker so si prizadevali, da bi iztrebili indijanska plemena in jim odvzeli zemljo, so belci za vsakega ubitega Indijanca nudili de- narne nagrade. Kot dokaz pa je bilo treba pokazati njegov skalp. Za ta posel so angažirali tudi nekatera in- dijanska plemena, ki so bila zavezniki belih prebivalcev, od njih pa so skalpiranje prevzela še druga plemena, јп tako so se kmalu pojavili tudi skalpi belcev. LAHKO JE TOVARNARJI ZBIRATI UMETNINE Guggenheimov muzej v New Yorku je pred časom priredil razstavo sodobnega kiparstva iz zbirke ameri- škega industrijalca in lastni- ka mnogih kiparskih umet- nin, Josepha Hirshorna. To- varnar je ob tej priložnosti razstavil okrog 440 ekspona- tov, kar je komaj slaba po- lovica vseh umetnin, kolikor jih je zbral do danes. Nje- gova zbirka obsega skulptu- re od Rodina do modemih eksperimentalistov, poveza- na pa je seveda s poslovno kariero zbiralca. Hirshhorn jo je namreč pričel kot tri- najsti otrok obubožane ma- tere^ ko mu jc bilo 12 let. Pet let kasneje je postal borzni posrednik vrednost- nih papirjev, kar mu je pri- neslo veliko bogastvo. Tako ni pravzaprav nič čudno, če je ob zanimanju za umet- nost usmeril svoj poslovni duh v nove špekulacije, ki jih je videl v zbiranju umet- nin. Poleg tega, j da šteje njegova zbirka blizu tisoč skulptur, se ji pridružuje še več tisoč slik in risb. V njej so zapopadena predvsem de- la ameriških avtorjev iz osemnajstega in devetnaj- stega stoletja, skulpture ev- ropskih mojstrov. kakor tu- di dela starega primitivne- ga kiparstva z vseh koncev sveta. Tovarnar kupuje samo ti- sta umetniška dela, »ki so mu všeč«; to pomeni, da je edino merilo njegovega oku- sa denar. Trgovci so zato vselej presenečeni nad hi- trostjo, s katero se Joseph Hirshhorn odloči za to ali 000 umetniško delo. Kritiki pa mu celo priznavajo, da je njegoVo oko nepogrešlji- vo, kadar gre za skulpture. Tako je v štiridesetih letih uvrstil v svojo zbirko celo dela Rodina, Degasa in Ма- tissa. Na razstavi V Guggenhei- movem muzeju, ki je vzbu- dila veliko zanimanje, je bil vsak avtor zastopan z več deli, tako da so lahko gle- dalci dobili širši pogled v njegovo ustvarjalnost, stilne in druge značilnosti. novosti Z bojišča proti vakvà SME BOLNIK VEDETI? ZAKAJ SE JE TREBA OTRESTI PREDSODKOV, DA JE RAK ABSOLUTNO SMRTONOSNA BOLEZEN? ZAKAJ SPOZNANJA, DA IMA NEKDO RAKA, NE GRE POJMOVATI KOT SMRTNO OBSODBO? SMO V CASU; KO DEJSTVA IZPODRIVAJO TISTI PA- NIČNI STRAH, KI GA ČLOVEK GOJI DO TE BO- LEZNI. KAKŠNA PA SO DEJSTVA DANES, LETA 1964? # Joy Tafler je drobna ženska velikih modrih oči in lepe polti. Čeprav ji je 41 let, je podobna lutki. Pred mnogimi leti je bila gledališka igralka in mnogi Angleži se je spominjajo kot Joy Shelton. Gledališče je zapustila, da bi se lahko posvetila svoji družini. Joy, njen mož Sidney, prav tako gledališki igralec in trije otroci živijo danes v velikem trisobnem sta- novanju sredi Londona. Pred devetimi meseci je Joy slišala od svojega zdravnika strašne besede: »Gospa, vi imate raka.« — Zazdelo se mi je, ko da sem oledenela, se da- nes spominja Joy. Tri tedne po tej strašni diagnozi se je odločila za operacijo. Danes se odlično počuti. — Zdravniki mi pravijo, da ni nobenega razloga, da ne bi doživela 90 let, naj ml bo to všeč ali tie. Preden je šla k svojemu ginekologu, Joy ni niti slutila, da bi imela raka. Zdravnik jo 'je pregledal »Z« vsak primer«. Deset dni zatem je bil narejen la- boratorijski izvid; bil je »pozitiven«. — Že od prvega dne so bili zdravniki do mene tako iskreni, da sem jim verjela, ko so mi rekli, da mi bo operacija pomagala. Po operaciji, ko so rekli, da sem za zmeraj ozdravela, sem jim prav tako ver- jela. ARMADA OZDRAVLJENIH' Vsako leto lahko samo v Veliki Britaniji za okrog 25 tisoč ljudi rečejo, da so ozdraveli od raka. Številka, ki je ohrabrujoča. Se pred nekaj leti ne bi bilo o tem mogoče niti sanjati. In ne le to. Iz leta v leto je ta številka večja. Joy Tafler meni: — Ko danes o vsem razmišljam, spoznavam, da je od vsega morda najhujši odnos, ki ga imajo ljudje do raka. Pred nedavnim sem prišla na pregled na kliniko, kjer so me operirali. Medtem ko sem čakala, je prišla v ^čakalnico neka ženica. Vsa se je tresla in solze so ji tekle po licih. Vprašala sem jo, kaj ji je, zakaj joče, ona pa je zamomljala: »Pre- pričana sem, da imam raka.« Tedaj sem ji rekla: »Po- glejte me, prosim vas, pred šestimi meseci so mi rek- li, da imam raka. Priznajte, da vendar nisem videti tako slaba!« Joy Tafler svoje operacije ni zatajila znankam in prijateljicam. Vsem je pripovedovala o njej, pa je tako spoznala, da so mnoge med njimi preživele po- dobno operacijo, le da so o tem molčale. Med njimi so bile seveda tudi takšne, ki so ji opisovale svoje simptome, vendar so zatrjevale, da jim ne pade v glavo, da bi šle k zdravniku, »če bi mi zdravnik re- kel, da imam raka, bi sprejela to kot smrtno obsod- bo. Tako živim v negotovosti in to je bolje, kot vede- ti, da bom unirla,« je rekla ena izmed njih. Prav ta nevednost in nepoznavanje dejanskega po- ložaja, je tisto, kar jezi zdravnike in jih spravlja v obup. Anketiranje britanskih zdravnikov je pokazalo, da mnogi med njimi menijo takole: »če hi se nam le posrečilo vtepsti ljudem v glavo, da takšna neumna . odlašanja ubijejo vsaj toliko bolnikov kot bolezen sama. Gotovo bi bilo število rešenih in popolnoma ozdrav-jenih še mnogo večje« (Se nadaljuje) Stras 12 ■IftSBKl TIBNIK St. 44 — 6. novembra 1964 C. K. Kmetijska dražba v Ејц{>1јаш: KRATKO MVODIIO ZA HMELJARSTVO M KRANJSKEM SESTAVIL JANEZ NEPOMUK OCHSENBAUER CLAN C. K. KMETIJSKE DRUŽBE V LJUBLANI IN GOSPODARSKI SVETOVALEC KNEZA AUERSPERGA Hmelj, Humulus Lupulus, je rast- lina, ki ljubi srednjevlažno, izredno dobro, nižinsko, rahlo, globoko, peš- čeno-glinasto zemljo na sončnih le- gah. Ob zasnovi hmeljnika moramo predvsem paziti, da bo nasad v za- vetju. Severni in zahodni vetrovi zlasti neugodno vplivajo na rast hmelja. Posebno pozorni moramo Slika 1 biti tudi, da ne bo v bližini grmov- ja z zelenim ali divjim hmeljem, ker bi se lahko sicer med cvete- njem zgodilo, da bi cvetni prah div- jega hmelja z vetrom oplodil žlaht- ne cvetove. Da bi bila zemlja pripravljena za razkoličenje, jo moramo — podob- no, kakor pri drevesnici — poleti zrigolati najmanj 2 čevlja* globo- ko; nato jeseni še enkrat prelopa- tati z leseno in z železom okovano lopato, kot kaže risba štev. 1, na- slednjo pomlad pa zrahljati s str- gačo, kakršna je na risbi štev. 2. Potem ko smo to opravili in če hočemo nasaditi sadike, moramo količe potakniti v kvadrat z vmesno razdaljo 22 palcev*, vendar tako, da bodo kvadrati na vse strani pote- kali v ravnih črtah. To moramo storiti ne le zavoljo reda, marveč zavoljo tega, ker taka razporeditev močno vpliva na rast hmelja; kajti, če enakomerno dova- jamo sleherni rastlini svetlobo in zrak, bo tudi ves hmeljnik bolj enotno dozorel, več bo (hmeljeve) moke pa še težji bo hmelj, kakor, če bi sadili brez vsakršnega reda. Ko smo količe potaknili,/izkoplje- mo na vzhodni strani količa po 10 palcev dolgo, široko in globoko ja- mo ter pripravimo za nasaditev 4,do 5 palcev dolge sadike, ki smo jih pripravili od splošno priznanega iz- vrstnega' hmelja. Že odgnana očesa na sadikah od- režemo z ostrim nožem do polovj- ce in pustimo cela le še neodgnana očesa. Ce pri sajenju opazimo, da sadike nimajo dovolj klic, moramo sadike poškropiti z vodo, da s tem pospešimo kalitev očes. Zmočene sadike lahko vskladišči- mo do nove kalitve v zračnem pro- storu. Sadimo po dve ali po tri sadike skupaj, pač glede na to, koliko ima- jo očes, več ali manj. Sadike zagr- nemo z dobro obdelano prstjo in jih z roko stisnemo skupaj. Pri tem moramo paziti, da bomo sadike vselej tako vsadili, da bodo očesa obrnjena navzgor. Največ po 10 dneh se pojavijo mladice, ki jih poskušamo večkrat z roko naravnati na količe, pozne- je pa jih nanje na rahlo privežemo s slamo. Vendar pa nikakor ne sme- mo pozabiti, da je treba hmelj ta- koj, ko prihode iz zemlje, okopati s strgačo, da mu prebujna trava in druge zajedavke ne bi odvzemale hrane. Kadar pa tupatam kakšna koreni- ka ne odžene, moramo takoj razi- skati, če njenih korenin ne glodajo črvi. V takem primeru moramo zemljo okrog zaostalega štora od- Slika 2 grniti, črve odstraniti in popolnoma odgrnjene korenike čez dan izpo- staviti močnemu soncu, kajti le s takim izpostavljanjem Ije mogoče črve uničiti. Ker nasad prvo leto ne bo dono- sen, da bi le od zemlje pridobili vsaj nekaj rente, lahko med vrste posa- dimo zelje, kolerabo, kumare itd., vendar tako, da pride v sredino kva- drata le po ena rastlina. Seveda pa ne smemo vmes saditi krompirja, ker zemljo le preveč iz- Slika 3 črpava in s tem preprečuje uspeva- nje hmelja. Ce pozneje opazimo, da se je tra- va znova razrastla, takrat ponovi- mo okopavanje s strgačo in v ta- kem stanju ostane hmeljnik do sep- tembra, ko bomo rastline med tr- gatvijo porezali v višini 6 palcev nad zemljo. Po tej operaciji vsak štor z lopa- to obsujemo in ga tako čez zimo pustimo skupaj s količi, da bi lah- ko spomladi našli vsako rastlino. Naslednjo pomlad moramo skrb- no paziti, da bomo hmelj obrezali sredi aorila; starejše nasade pa je treba oorezati že v začetku aprila. Najprej s strgačo odkopljemo zem- ljo okrog štora. Nato s prav tako oblikovano ročno motiko, kot jo ka- že risba štev. 3, pazljivo ostrgamo prilepljeno prst s korenin. Z ostrim nožem, kot ga kaže risba štev. 4, odrežemo tik nad koreniko vse mla- dice (divje poganjke), vendar tako, da ne ranimo matične korenike. Ma- tično koreniko poznamo po nekoli- ko temnejši barvi. Po opravljeni rezi štor znova ob- sujerrio s prej odgrnjeno prstjo. Ce se med poznejšo rastjo poja- vijo več kot tri rozge, izpulimo vse slabejše, odvečne rozge počasi, ta- ko, da ne poškodujemo korenin preostalim. še prav posebno moramo paziti, da bomo rozge napeljevali na rante vselej »od vzhoda proti zahodu« ali, kakor se izraža hmeljar, »po sonč- nem teku« ali, kar je isto, z leve proti desni. Nato bomo rozge kdaj pa kdaj, kakor se bodo pač razvi- jale, na rahlo privezovali s slamo, dokler nc dosežejo rantnih vrhov. Ce bi namreč napeljevali hmelj »od zahoda proti vzhodu«, bi rozge dr- sele z rant, hmelj ne bi rasel in ne nastavil cvetov. Opisanega roka za obrezovanje se moramo držati tembolj; ker le tako lahko pripravimo hmelj v cve- tenje ob Sv. Jakobu, ko je vreme najugodnejše. Ce obrežemo hmelj bolj zgodaj, ostari ter požene manjši nastavek in manj cvetov. Rante, s katerimi moramo nasled- nje leto zamenjati količe, ne smejo biti drugo leto daljše od 6 čevljev. Prav tako naj slabši štori dobijo krajše rante, ker bi sicer zavoljo preifiitre rasti rastline oslabele. Če rante niso daljše od 6 čevljev, se vršički hmeljevih trt, potem ko so dosegli njihov vrh, povesijo in rast ,je za to leto končana. Rante je treba očistiti od lubja, da bodo dlje trajale. Gladke rante omogočajo ob trgatvi lažje smuka- nje. Pred postavljanjem rant mora- mo napraviti v zemljo luknje z oko- vanim bodalom, kot ga kaže risba štev. 5. Da bi rante ostale še bolj trdne, zemljo okrog njih z ročajem bodala močno nabijemo. ^ Tretje leto dobi hmelj daljše ran- te in sicer do višine 2 sežnjev*** in 2 čevljev, vendar moramo vselej upoštevati rast, tako, da ne bi s pre- dolgimi rantami več škodovali kot koristili. Močnejši štori naj dobijo daljše rante, slabši pa krajše rante. Takrat, ko ne moremo več trt pri- vezovati na rante, stoje na zemlji, uporabimo lestev, kakršno vidimo na risbi štev. 6, s katero bomo lah- ko privezovali lagodno tudi v večji višini. Ko hmelj doseže višino člo- veka, potrgamo najspodnejše liste, da s tem omogočimo prosto zrače- nje. Ce napade hmelj izredno škodlji- va plesen (hmeljeva rja) takrat, ko cvetovi še niso godni za zorenje. Slika 4 potrgamo liste na trtah više. Rozge se tako okrepijo, nastavijo nove mladice in še vedno lahko upamo na srednji pridelek. Začetek cvetenja se pokaže v ju- niju, avgusta pa nastopi zorenje, nakar se glavice zapro in tako na- javljajo trgatev. Ko obiramo hmelj, moramo pred- vsem paziti, da ne bomo nikoli po- rezali več trt, kot jih lahko tisti dan oberemo. Obran hmelj vselej takoj prenesemo v zračni prostor in ga na tla tako razgrnemo, da le- ži glavica poleg glavice. Ce se tega navodila ne držimo, dobi hmelj rjasto barvo, pri varenju piva manj izda, pivo samo pa je zoprnega oku- sa. Pri obiranju hmelja gre en dela- vec naprej, da reže trte 6 palcev visoko nad zemljo in izvlači rante iz zemlje s trtami vred. Drugi de- lavec smuka raz rante hmeljevino. Tretji delavec pa razrezuje dolge trte na še krajše kose in s tem lajša trganje storžkov. Ce so rante preveč zabite v zem- ljo, uporabimo vzvod za izvlačenje Slika 5 rant, kakršnega vidimo na risbi št. 7. Pri obiranju moramo paziti, da bo sleherni storžek imel pecelj, ker se sicer brez njega med sušenjem ospe. Lese v sušilnici, ki jih mora biti zares čim več, ne smejo biti postav- ljene več kot 12 palcev nad tlemi. Sušenje hmelja je eno glavnih opravil. Hmelj moramo najmanj dvakrat na dan obrniti in sploh ta- ko dolgo obračati, da bo popolno- ma suh. Sušenju sledi še-opravljanje hme- lja v vreče, kamor ga stlačimo čim bolj na tesno. Končno pripominjamo, da mora- mo hmeljnim rastlinam gnojiti vsa- ko drugo leto, za kar je najbolj pri- poročljiv ovčji gnoj. Resda lahko pognojimo ves nasad takoj jeseni, ob zadnjem obsipanju, vendar izda mnogo več gnoj, ki ga sleherni rastlini dodamo spomladi, ko prvič okopavamo. Kdor želi nadrobnejše informaci- je v orodjih, ki smo jih opisali v tem sestavku, naj se obrne na go- SUka 6 spoda tajnika c. k. Kmetijske druž- be, pri katerem si lahko ogleda ris- be teh orodij. V Ljubljani, 20. novembra 1833. Ivan Gandini pl. Lilienstein, sekretar Družbe. 1 čevelj je 0,304801 metra 1 palec je 2,634 cm 1 seženj je 1,896 metra ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 7. do 12. 11. 1964 MARJAN TISELJ Savinj.ska 3/11 (Savinjsko nabrežje), tel.: 28-71. KARLO DOBOVIŠEK PISMO ZA ROKA (Nadaljevanje in konec) Ko je tisti večer prišel oče do- mov, mu je obraz kar žarel od ne- kega zadovoljstva. Vprašal je ženo, če Rok že spi. »Spi. Kaj ti je? Zakaj vprašuješ?« je vznemirjena vprašala mati. »Moram mu povedati, ne morem čakati do jutra. Dobil sem pismo iz šole od predstojnika strojnoteh- ničnega oddelka. Piše, da ga bodo sprejeli, čim konča osemletko. Se- daj razumeš mati, zakaj ne morem čakati«. »Saj še ni tako pozno. Le pojdi in mu povej. S tabo grem.« Čeprav sta se namenila v Roko- vo sobo z namenom< da ga zbudita i^n mu povesta težko pričakovano, veselo novico, sta kljub temu stopa- la tiho po prstih, ker nista hotela prebuditi vseh otrok. Luč sta priž- gala samo v veži, saj je njena svet- loba padala tudi v sobo. Mati je ostala pri vratih, oče pa je stopil naprej. Tiho je obstal poleg poste- lje. Ko je rahlo položil roko na če- lo spečemu dečku, se je ta predra- mil in odprl oči. Oče pa je segel v žep in iz njega potegnil veliko, mod- ro pismo in ga izročil dečku rekoč: »To pismo je zate Rok. Prišlo je iz šole.« »Je čisto zares prišlo iz šole oče? Kaj piše, bom lahko postal stroje- vodja?« »Seveda boš postal, samo pridno se moraš učiti!« »Hvala oče, seveda se bom učil«. S trepetajočimi, neučakanimi pr- sti je Rok odprl pismo. Ko ga je prebral, je njegov obraz žarel od sreče. »Si zadovoljen Rok?« »Sem oče«. »No, sedaj pa le spet zaspi!« »Bom oče. Lahko noč in hvala za veselo vest«! »Lahko noč sinko«. Ljubeče je prižel Rok modro pis- mo na svoje prsi, se obrnil na dru- go stran in zaprl oči. Na obrazu mu je lebdel srečen smehljaj. Stara sta ugasnila luč in potiho spet odšla. Minila je vrsta let. Prenekateri vlak je med tem časom zdrvel sko- zi dolino in mnogokaj se je spre- menilo. Stara dva slonita ob oknu. V njunih laseh je srebro, ki ga je tja natrosil čas. »Ali si prav slišala?« »SMšala? Zakaj vendar sprašuješ? Saj veš, da nikoli ne preslišim te- ga«. »No, ne bodi huda mati. To sem rekel kar tako. Menda bo že pravi, če ti tako praviš«. Stala sta naslonjena ob oknu s pogledi uprtimi tja doli k progi in pričakovala, kdaj se izza ovinka pri- kaže vlak. Na lokomotivi je z roko na vzvo- du za paro stal mlad strojevodja. Obraz se mu je razlezel v zado- voljen smehljaj, kadar je za hip od- trgal oči od stroja in proge in mu je pogled pohitel tja gori nad doli- no k majčkeni hišici, kjer je videl ob oknu dve človeški postavi. »Oprosti Rok!« je nagovoril mlad kurjač svojega tovariša pri stroju, »Morda sem le tako slišal, vendar se mi zdi žvižg lokomotive prav po- seben, kadar prihajava na to posta- jo.« »Res je tako, Janko. Cisto prav si shšal,« je odgovoril strojevodja kur- jaču, »čeprav je ta žvižg skoro enak vsem takim signalom, je vendar čis- to nekaj posebnega, ker je name- njen samo tej postaji in pa mojima staršema v pozdrav. Dobro poznata oče in mati ta pisk in če sta le po- konci, pohitita k oknu. Mati nosi vedno okrog vratu belo ruto samo zato, da mi lahko z njo pomaha v pozdrav, kadar peljem mimo, pa če- prav s svojimi oslabelimi očmi še lokomotive skoro ne vidi.« Potem sta se obrnila in se spet naslonila vsak skozi svoje okence, da bi opazovala progo. Kolesa loko- motive so enakomerno udarjala ob tračnice, vlak pa je drvel skozi do- lino svojo pot dalje na jug.