Bo Ljubljana vzor ostalim?
O organiziranosti v stano-vanjskem gospodarstvu smo že pisali. RazmiSljali smo o upravifienosti obstoja občin-ske stanovanjske skupnosti. Kaj pa enotna organiziranost v mestu?
Gotovo ima svoje prednosti in slabosti. Izhajati je treba iz stališča, da je Ljubljana urba-na celota, v kateri enotno rešu-jemo problematiko graditve. družbene pomoči in solidarno-sti, prenove starih mesinih predelov in gospodarjenja s stanovanjskim skladom. Za ilustraci/o sedanjega stan/a si vzemimo primer organizirano-sti v elektro in PTT gospodar-stvu. Smela tnjitev: če bi tmeli na tem podrotju občinske SIS, bl si svetiti stanovalci v novih soseskah s sveiamt, dobi svo-jo potrditev v zadnjih dogod-kih okoli etažnih lastnikov. Šest sranovanjskih skupnosti se ni moglo enotno dogovoriti za reševanje te problematike ne včeraj ne v preteklih letih, ampak je vso težo enostavno prevalilo na sodišče, ki naj zdaj reSujedružbenasredstva.
Če se bomo odtočlll za mestno organlziranost, mora-mo imetl pred očmi Jasne re-Sltv« n|enega delovanja. Bo-
Jazen, da bo mestna skupnost preveč oddafjena od baze bo odveč, ie bomo dobro organl-zirati konference detegadf v združenem delu in krajevnfh skupnostih. Organizlratl po-meni ponudltl delegatom ovrednotene interese n|lho-vih programov, varianlne re-Sitve In n« nazadnje spodbu-Jatl njfhovo zavzetost za rese-van|e stanovanjske proble-maUke.
Drugo področje, ki ga bo mestna skupnost obvladovaia. je graditev. Ljubtjana ni se-stavljena iz petih mest. Oosečt moramo koncentracijo denar-ja. enoten pristop k investtci-jam, tako da se cena kvadrat-nega metra po soseskah in ob-činah ne bo tako astronomsko razlikovala in ne nazadnje tudf neprestano dvigovala.
Družbeno pomoč smo doslej reševaii enotno, vendar po ob-činah. Najbrž bi bilo prav, da jo v celott rešuje mesto, saj pro-blem Tomačevega, mladih druiin in solidamosti ni le pro-biem ene obfiine.
Stari mestni predeli. ki so pravzaprav jedro Ljubljane, \z katerega so izrasle nove sose-ske, niso le v centru mesta. Zato ja enoten pristop k njihovi
sanaciji gotovo nujen, konec koncev pa tudi že dogovorjen. ln Le zadnje morda najbolj kočljivo področje. Gospodar-jenje s stanovanjskim skla-dom. V skladu z zahtevami no* vega zakona o stanovanjskem gospodarstvu, bo s pričetkom novega leta gospodarjenje prenešeno na hišne svete, ki bodo samostojno sklepali po-godbe z ustreznimi ozd ali obrtniki. Hišni sveti bodo po-trebovali predvsem močno svetovalno službo, ki bo obse-gala dajanje pravnih nasvetov. vodenje pravdnih in neprav-dnih postopkov, nudila sezna-me uslug specializiranih ozd. sezname obrtntkov z njihovimi ponudbarni det in Se kaj.
Seveda je takoj jasno, da bo mogoče tako ponudbo stano-vanjske skupnosti v Ljubljanl organizirati le na enem mestu. Ne smemo tudi pozabiti na za-rnenjavo stanovanj. roševanje stanovanjskih problemov bor-cev in vojaSkih invalidov. orga-niziranje pričakovafcev stano-vanj v skladu z zahtevami no-vega zakona in že marsikaj, za kar bo potrebna stopnja mest-ne organiziranosti.
Za uresničevanje navedenih zahtev so najpomembnejši po-
goj vsekakor ustrezni kadri. Dosiej so nekateri pokazali po* polno pasivnost pri ustvarjanju argumentiranih odfočitev. zato bo Še posebej pomembna izbi-ra tistih, ki bodo z jasnimi na-črti dela in vizijo uspeha nosili glavno težo bodoče meslne, stanovanjske skupnosti
Pri vsem tem ne smemo po-zabiti na sedanjo vlogo Stanin-vesta. Tudi tu bo potrebna reorganizacija, saj so njegove službe v spokojnem sožitju s službami stanovanjskih skup-nosti. kt bi se pravzaprav mo-rafe boritf za vsak dinar delav-cev In občanov, tako da bi ga fiim smotrneJB obrniie.
Zato bo potrebno v osnovi preprečiti organsko poveza-nost mestne stanovanjske skupnosti s katerokoli specia-lizirano ozd in delovati na na-črtih svobodne menjave deta ter najugodnejSega ponudni-ka. Upoštevaje zahteve, ki jih pri nas postavljata zakonodaja in družba, dejstvo, da ]e Ljub-Jjana eno mesto, strokovnost in delovno zavzetost kadrov, lahko v Ljubljani kmalu posta-vimo na noge tako stanovanj-sko skupnost, ki bo za vzor vsem ostalim v naŠi domovini.
D. BESEDNJAK