Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 1
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Trgovine bodo s prihodnjim letom 
zaprte ob pomembnejših praznikih  ................... 4
Rečica ob Savinji: 
Ministrica Irena Majcen si je 
ogledala obnovljen Grušoveljski jez  .................. 5
Galerija Mozirje: 
Predstavitev zbirke Bele stopinje 2 
ob praznovanju 5. obletnice KUD Stopinje ..... 11
Katarina Ugovšek iz Gornjega Grada: 
Mamo Katko poznajo zlasti 
ljubitelji domačih dobrot  ...........................................12
Ex tempore Mozirski gaj 2017: 
Likovna razstava 
v tednu Gostije v deželi branja  ..............................14
Svetovni pokal v smučarskih skokih:
Prve točke Timija Zajca ............................................. 21
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 49, 8. december 2017. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(TG)
(RM)
(ŠS)
Bi pogrešali nakupovanje ob nedeljah 
in praznikih?
Časnik Delo je v dneh od 29. novembra do 1. de-
cembra izvedel anketo, v kateri so bralci odgo-
varjali na vprašanje, ali bi morale trgovine ob ne-
deljah zapreti vrata. V nasprotju z običajnimi ne-
deljskimi prizori gneče na parkiriščih trgovskih 
centrov se je večina anketirancev izrekla pritrdil-
no. 71 odstotkov jih je izrazilo mnenje, da naj bi bi-
le zadnji dan v tednu trgovine zaprte, 21 odstot-
kov jih je bilo proti temu, preostalih osem odstot-
kov sodelujočih v anketi pa se jih do tega vpraša-
nja ni znalo opredeliti.
Ob tem sem se spomnil letošnjega prvomaj-
skega obiska Vojvodine, ko sem že prvi večer v 
Sremskih Karlovcih opazil dvoje. Najprej to, da 
imajo v mestu kopico tako imenovanih garaž-
nih prodajaln, ki so v Sloveniji že prava redkost, 
kasneje pa še to, da so prodajalne, tudi večje, 
odprte pozno v večer, mnoge med njimi tja do 
22. ure. Čeprav je prvi maj v Srbiji še veliko bolj 
čaščen praznik kot pri nas, je bilo, kar se trgo-
vin tiče, tega dne v Novem Sadu odprto tako re-
koč vse, razen morda kakšnih prodajaln s teh-
ničnim blagom.
Če bo obveljal pred dnevi sklenjen aneks h ko-
lektivni pogodbi dejavnosti trgovine, ki so ga po 
doseženem soglasju podpisali predstavniki delo-
dajalcev in sindikatov, bodo prodajalci v Sloveni-
ji od novega leta dalje delali manjkrat ob nede-
ljah in praznikih, bo pa nedeljsko in praznično de-
lo tudi bolje plačano. Večina trgovin bo na »glav-
ne« praznike zaprta, na ostale praznike pa bodo 
delavci dobili 250 odstotkov višjo urno postavko. 
Prodajalec bo lahko delal največ 15 nedelj v letu, a 
ne več kot dve na mesec.
Strokovna in ostala javnost sedaj čakata, kaj se 
bo zgodilo s predlogom zakona, ki ga je v parla-
mentarno proceduro vložil nepovezani poslanec 
Andrej Čuš in določa, da bi bile trgovine ob ne-
deljah zaprte, razen v izjemnih primerih. Omenje-
ni predlog je podprl tudi ekonomist Jože P. Dami-
jan, ki meni, da bi morali biti družinski člani vsaj 
en dan v tednu fizično skupaj, ker je to dobro ta-
ko za »zdravje« posameznih družin kot za splošno 
družbeno »zdravje«.
Drugi Damijanov argument za nedeljsko in 
praznično zaprtje trgovin je nezdravo nakupova-
nje, ki je nadomestilo izlete v naravo, športne ak-
tivnosti in druženje s prijatelji, ter s tem spodbu-
ja neprave vrednote. Po Damijanovem prepriča-
nju zaprtje trgovin ob nedeljah ne bi bistveno pri-
zadelo trgovcev, saj so številna prodajna mesta v 
nedeljskih in prazničnih terminih nerentabilna, a 
jih trgovci ne zaprejo iz bojazni, da bi se kupci pre-
usmerili h konkurenci. 
Pa vi, bi pogrešali nakupovanje ob nedeljah in 
praznikih?
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
4
Tema tedna, Aktualno
ONESNAŽENOST PITNE VODE NA VODOHRAMU KOKARJE
Vodo je potrebno prekuhavati do preklica
Javno podjetje Komunala Mozir-
je je na svoji spletni strani objavilo 
ukrep obveznega prekuhavanja vo-
de v naseljih, ki se oskrbujejo iz vo-
dohrama Kokarje. Do onesnaženosti 
vode naj bi prišlo zaradi večjih pada-
vin, ukrep je na začetku tega tedna 
še veljal. Preklic bo objavljen takoj, ko 
bodo na Komunali prejeli ustrezne 
rezultate laboratorijskega vzorčenja 
vode iz Nacionalnega laboratorija za 
zdravje, okolje in hrano. Pred meseci 
je bil ukrep izdan tudi v Lučah.
PREKLIC PO PREJEMU 
REZULTATOV ANALIZE 
Preklic bo objavljen na spletni 
strani JP Komunala Mozirje, lokal-
ni postaji radia Velenje, po krajev-
nih oglasnih deskah in na facebo-
ok strani – Obvestila Zgornja Sa-
vinjska dolina. Ukrep je bil izdan za 
naselja Dobletina, Žlabor, Kokarje, 
Potok, Lačja vas, Trnovec, Homec 
ter Spodnje in Zgornje Pobrežje. 
Razlog za prekuhavanje je, da je 
voda po hudem deževju postala 
kalna, je povedal direktor mozirske 
Komunale Andrej Ermenc. 
VODOHRAM TAKOJ PREČISTILI
S tehničnimi posegi – praznje-
nje in čiščenje vodohrama, izpira-
nje omrežja, so vodo takoj prečis-
tili, za preklic prekuhavanja pa mo-
rajo počakati, da prejmejo rezulta-
te, da je voda neoporečna. Po HA-
CCP sistemu je določeno, da mora-
jo takoj, ko zaznajo motnost vode, 
uvesti ukrep prekuhavanja vode, 
ne glede na to, ali je voda bakte-
riološko onesnažena ali je motnost 
zaznana samo vizualno.
Štefka Sem
TRGOVINE BODO S PRIHODNJIM LETOM ZAPRTE OB POMEMBNEJŠIH PRAZNIKIH
Za prodajalce manj nedeljskega in prazničnega dela, 
bo pa to bolje plačano
Septembra 2003 so volivci odgovarjali na referendumsko vpraša-
nje »Ali ste za to, da se v Zakonu o spremembi zakona o trgovini do-
loči, da so prodajalne življenjskih artiklov odprte največ do 10 nedelj 
v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na 
letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z 
omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?« Na referendu-
mu je glasovalo 27 ,54 odstotka volivcev, 57 ,5 odstotka udeležencev je 
glasovalo za, proti pa jih je bilo 41,7 odstotka.
Tega leta je bilo v volilni imenik vpisanih 13.263 prebivalcev Zgor-
nje Savinjske doline. Referenduma se je udeležilo 3.639 ali 24,44 od-
stotka vseh upravičencev. Na referendumsko vprašanje jih je pritr-
dilno odgovorilo 2.068 (56,83 odstotka), za neomejeno nedeljsko na-
kupovanje pa se jih je odločilo 1.544 (42,43 odstotkov). 
Po novem letu naj bi zaposleni v trgovinah delali največ 15 nedelj v 
letu, od tega dve na mesec. (Foto: Slavica Tesovnik)
Trgovinska zbornica in Sindi-
kat delavcev trgovine Slovenije sta 
prehitela poslance in sklenila do-
govor o odprtju oziroma zaprtju tr-
govin ob nedeljah in praznikih. Po 
novem letu naj bi zaposleni v trgo-
vinah delali največ 15 nedelj v letu, 
od tega dve na mesec, poleg tega 
bodo dela prosti tudi na deset dr-
žavnih praznikov, saj bodo morale 
biti trgovine takrat zaprte. 
Trgovine bodo prvič zaprte 1. ja-
nuarja, a že 2. januarja, na dela prost 
dan, spet odprte. S tem se do neke 
mere uveljavlja referendumska vo-
lja o zaprtju trgovin ob nedeljah iz 
leta 2003, ko je zanjo glasovalo tudi 
56,83 odstotka Zgornjesavinjčanov 
udeleženih na referendumu.
NOVA PRAVILA POGOJNO
Leta 2003 se je sindikat delav-
cev trgovine zavzemal, da bi bile tr-
govine odprte največ deset nedelj 
v letu in bil kljub zmagi na referen-
dumom zavrnjen s strani ustavne-
ga sodišča. Le-to je odločilo, da 
sindikati ne morejo odrejati odpi-
ralnih časov trgovin. Sedaj so k za-
devi pristopili drugače in se s trgo-
vinsko zbornico dogovorili o delov-
nem času zaposlenih v trgovini. 
Spremembe kolektivne pogod-
be bodo začele veljati z novim le-
tom le, če bodo poslanci zavrnili 
predlog novele zakona o trgovini, 
ki ga je v parlamentarni postopek 
vložil nepovezani poslanec Andrej 
Čuš. Kot so poudarili v zbornici in 
sindikatu, se politika ne sme vme-
šati v njihov socialni dogovor.
TRGOVINE BODO ODPRTE NA PET 
PRAZNIKOV 
V primeru spoštovanja socialne-
ga dogovora bodo trgovci od pri-
hodnjega leta dalje delali največ 15 
nedelj v letu in dve na mesec. Če 
ima trgovec zaposlenih dovolj de-
lavcev, so lahko trgovine še vedno 
odprte vse nedelje, poskrbeti mora 
le, da ne bodo presegali dogovor-
jenih delovnih kvot. 
Trgovine bodo zaprte 1. januar-
ja, 8. februarja, 1. in 2. aprila, torej 
na velikonočno nedeljo in pone-
deljek, 1. maja, na binkoštno ne-
deljo 20. maja, 25. junija, 15. avgu-
sta, na 1. november ter 25. decem-
bra. Na vse te praznike bodo ime-
li trgovke in trgovci dela prost dan. 
Praznično delo na sicer dela prost 
dan lahko pričakujejo 2. januarja, 
27 . aprila, 2. maja, 31. oktobra in 26. 
decembra.
NEDELJSKO IN PRAZNIČNO DELO 
SE BO TUDI BOLJ IZPLAČALO
Nova kolektivna pogodba dolo-
ča boljše plačilo delavcem, ki bo-
do delali v nedeljskem ali praznič-
nem času. Ob nedeljah bo dodatek 
k urni postavki osnovne plače de-
lavca znašal sto odstotkov, vendar 
ne manj kot 5,40 evra bruto na uro 
(skupaj 8,99 evra na uro). Še bolje 
bo plačano praznično delo, saj bo 
praznična ura za kar 250 odstotkov 
bolje plačana kot med tednom, kar 
pomeni skupaj najmanj 12,25 evra 
bruto na uro. 
Novost je tudi, da bo moral de-
lodajalec delavca o podaljšanem 
delovnem času pisno obvestiti en 
dan prej, v nasprotnem primeru 
mu bo moral za dodatne ure pla-
čati sto odstotkov več. Če bo de-
lodajalec kršil določila glede ne-
deljskega ali prazničnega dela, bo 
delavcu pripadalo 500 odstotkov 
dodatka k osnovni plači. Kazen bo 
mogoče izterjati tudi za nazaj, saj 
je zastaralni rok pet let.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 5
Aktualno
OBČINA REČICA
Pošta bo ob sobotah kljub 
peticiji zaprta
Na oktobrski seji je rečiški občin-
ski svet v dodatni točki dnevnega 
reda obravnaval pobudo občanov 
glede delovnega časa tamkajšnje 
pošte. Občane moti, da je pošta ob 
sobotah zaprta. Svetniki so o takem 
delovnem času imeli različna mne-
nja, so pa z večino glasov sprejeli 
sklep, da občinski svet nasprotuje 
spremembi delovnega časa pošte 
na način, da je ta ob sobotah zaprta. 
PODALJŠAN DELOVNI ČAS MED 
TEDNOM
S tem sklepom je občinska 
uprava seznanila tudi vodstvo Po-
šte Slovenije, od koder so dobi-
li pisni odgovor s pojasnili, zakaj 
takšna odločitev. Z letošnjim 8. okt-
obrom so začeli veljati novi delovni 
časi večjega števila pošt po drža-
vi. V skladu z uveljavitvijo splo-
šnega akta o izvajanju univerzal-
ne poštne storitve, ki jo je izdala 
Agencija za komunikacijske stori-
tve in omrežja RS, mora pošta vsaj 
enkrat na teden poslovati dve uri 
po 16. uri, prej je bilo to po 15. uri. 
Tako podaljšan urnik, ki je obvezen 
enkrat na teden, so se na pošti od-
ločili izvajati dvakrat na teden. »S 
tem smo za dve uri podaljšali de-
lovni čas od ponedeljka do petka 
in ukinili sobotni delovni čas,« je 
zapisano v sporočilu pošte.
UPADANJE ŠTEVILA STORITEV
Na Pošti Slovenije so ob upada-
nju števila storitev, ki jih opravlja-
jo poštna okenca, pregledali ustre-
znost organizacije dela in omrež-
ja ter preverili ustreznost sobot-
nih urnikov, zato zaenkrat ostajajo 
pri dosedanji odločitvi. Kot so za-
pisali v dopisu, bodo učinke spre-
memb delovnih časov spremljali 
skozi obiske strank v posameznih 
odpiralnih časih in po potrebi iz-
vedli prilagoditve. 
Marija Lebar
MINISTRICA ZA OKOLJE IN PROSTOR SI JE OGLEDALA OBNOVLJEN GRUŠOVELJSKI JEZ
Najdaljši jez na Savinji stal pol milijona evrov
Okoljska ministrica Irena Maj-
cen je skupaj s predstavniki mini-
strstva in Direkcije RS za vode 27. 
novembra obiskala Rečico ob Sa-
vinji, kjer jo je sprejel župan Vin-
ko Jeraj. V prostorih sejne sobe je 
potekala predstavitev gradnje 140 
metrov dolgega jezu v Grušovljah, 
ki je stal pol milijona evrov. Projekt 
je bil v celoti financiran s strani dr-
žave. Po predstavitvi si je zbrana 
delegacija še v živo ogledala novo 
pridobitev na reki Savinji. 
ZARADI DOTRAJANOSTI IN 
POPLAV JE BILA POTREBNA 
OBNOVA
Obnovitev najdaljšega jezu na 
Savinji, ki je bil zaradi starosti in 
poplav v zadnjem desetletju moč-
no dotrajan, je opravil koncesi-
onar Hidrotehnik s podizvajal-
cem Nivo EKO. Po besedah pred-
stavnika podjetja Nivo EKO Uroša 
Vogrinca je ureditev jezu zajema-
la sanacijo in utrditev celotnega 
temeljnega dela, izvedbo novega 
vrhnjega sloja z novim podenjem, 
razširitev struge Savinje nad je-
zom, izvedbo dveh stabilizacijskih 
pragov in ureditev erodiranih bre-
žin pod jezom. V dogovoru z Ri-
biškima družinama Ljubno in Mo-
zirje ter Zavodom za ribištvo Slo-
venije je izvajalec uredil tudi ste-
zo za prehod rib in ostalih vodnih 
organizmov. 
Jez je pomemben z vidika sta-
bilizacije nivelete Savinje in umir-
janja njenega toka. Poleg tega na-
paja Grušoveljsko strugo, katere 
omembe segajo že več kot dves-
to let nazaj. 
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA 
KRAJ IN PREBIVALCE
Po besedah ministrice Majcno-
ve je obnovljen jez velika pridobi-
tev za kraj. Z rekonstrukcijo se je 
umiril vodotok, kar je pomembno 
za življenje ljudi v neposredni bli-
žini in tudi za ribiče. Ministrica je 
še dejala, da so v letošnjem letu za 
urejanje vodotokov namenili dob-
rih 30 milijonov evrov in da bodo 
z urejanjem nadaljevali tudi v pri-
hodnosti. 
Njenim besedam se je pridružil 
direktor Direkcije RS za vode To-
maž Prohinar, ki je dejal, da je bil 
V dogovoru z Ribiškima družinama Ljubno in Mozirje ter Zavodom 
za ribištvo Slovenije je izvajalec uredil tudi stezo za prehod rib in 
ostalih vodnih organizmov. (Foto: Primož Vajdl)
Ministrica Irena Majcen je povedala, da so v letošnjem letu za 
urejanje vodotokov namenili dobrih 30 milijonov evrov in da bodo z 
urejanjem nadaljevali tudi v prihodnosti. 
Grušoveljski jez edini projekt na 
reki Savinji in v Zgornji Savinjski 
dolini v tem letu. Na direkciji ima-
jo pripravljen investicijski plan, po 
katerem naj bi za obnovo po popla-
vah namenili dobrih 22 milijonov 
evrov. Glede državnih projektov v 
naši dolini trenutno ni še nič zna-
nega, jih bo pa urejala direkcija.
Primož Vajdl
Grušoveljski jez je edini projekt na reki Savinji 
in v Zgornji Savinjski dolini v tem letu. Z njegovo 
rekonstrukcijo se je umiril vodotok, kar je pomembno 
za življenje ljudi v neposredni bližini in tudi za ribiče.
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
6
Gospodarstvo, Iz občin, Politika
OBČINSKI SVET NAZARJE
Zelena luč za zadolževanje 
Zgornjesavinjskega 
zdravstvenega doma
Na novembrski seji je župan 
občine Nazarje matej Pečovnik 
člane občinskega sveta sezna-
nil s predlogom finančnega načr-
ta za leto 2018, ki ga je na občino 
poslal Javni zavod Zgornjesavinj-
ski zdravstveni dom Nazarje. Del 
finančnega načrta je tudi plan za-
dolževanja. Kot je v vlogi za izda-
jo soglasja k zadolževanju zapisa-
la direktorica Darja Es, ima zavod 
za odplačilo omenjenega kredi-
ta v prihodnjem letu zagotovljena 
sredstva iz neproračunskih virov.
Zavod predvideva kratkoroč-
no zadolževanje v višini 150 tisoč 
evrov, ki jih mora odplačati do 31. 
decembra 2018. Za kredit potre-
buje soglasje vseh sedmih občin 
ustanoviteljic. Nazarski občinski 
svet je sprejel ustrezen sklep in ta-
ko podal soglasje k zadolževanju 
v višini svojega ustanoviteljskega 
deleža 15,52 odstotka, to je za zne-
sek 23.280 evrov. 
Marija Lebar
SIMBIOZA BTC CITY LAB - VRATA STAREJŠIM V INFORMACIJSKO DRUŽBO
Vstopnica v moderni svet prek edinstvenega središča inovativnih 
tehnologij za starejše 
Jože Mermal, predsednik uprave družbe BTC: »Veseli me, da v družbi 
BTC skupaj s Simbiozo Genesis pod okriljem novega kreativnega 
središča Simbioza BTC City Lab spodbujamo podjetniške zgodbe, 
izobraževanje in vključevanje starejših v informacijsko družbo.« 
Vsem staršem ob rojstvu otroka 280 evrov
V besedilu predloga novele zakona o starševskem varstvu in družin-
skih prejemkih je vlada določila, da bodo ponovno vsi starši ob rojstvu 
otroka prejeli pomoč države v višini 280 evrov. Vendar ta pomoč od le-
ta 2019 ne bo izplačana v denarju, ampak v obliki dobroimetja. Predlog 
uvaja tudi enostaven in fleksibilen način izrabe očetovskega dopusta 
ter 30 dni plačanega dopusta za posvojitelje, ki bodo posvojili otroka, 
ki je že zaključil prvi razred osnovne šole in je mlajši od 15 let. Še ena 
novost pa se tiče otroškega dodatka. Ta bo za 20 odstotkov višji za star-
še otrok do četrtega leta starosti, če otrok ni vključen v vrtec.
Volitve občinskih predstavnikov 3. nedeljo v novembru
Državni zbor se je odločil, da bomo lokalne veljake volili na stalen 
termin, in sicer tretjo nedeljo v novembru. Za stalni termin so se odlo-
čili zato, ker je s tem poskrbljeno za večjo predvidljivost, pa tudi prav-
no varnost. Prihodnje volitve bodo tako 18. novembra 2018. Ker pa je na 
županskih volitvah marsikje potreben še drugi krog volitev, so nekateri 
poslanci izrazili pomisleke nad datumom, saj se bo tako drugi krog od-
vijal okoli Miklavža. Odločitev je kljub temu obstala. Poleg tega novela 
o lokalnih volitvah prinaša še nekaj novosti. Zmanjšuje število volilnih 
organov in ukinja možnost volitev v svete ožjih delov občin na dve leti.
TG
Konec novembra je zaživelo ino-
vativno stičišče tehnologij za sta-
rejše: Simbioza BTC City Lab. Gre 
za prvi tovrstni prostor v Sloveni-
ji, ki je v kletni etaži Emporiuma v 
BTC Cityju Ljubljana nastal v par-
tnerskem sodelovanju družbe BTC 
in Zavoda za medgeneracijsko so-
delovanje Simbioza Genesis Lju-
bljana. Poleg otvoritve prostora so 
na dogodku potekale prve delav-
nice uporabe pametne tehnologi-
je. Brezplačni programi za starejše 
od 50 let se je pričel ta ponedeljek. 
IZOBRAŽEVANJE ZA STAREJŠE 
OD 50 LET 
Otvoritev inovativnega središ-
ča Simbioza BTC City Lab pomeni 
nov korak v smeri medgeneracij-
skega sodelovanja. Za spodbuja-
nje vključujoče informacijske druž-
be sta socialno podjetje Simbio-
za Genesis in družba BTC združila 
moči in zasnovala inovativno sre-
dišče Simbioza BTC City Lab, kjer 
lahko starejši od 50 let spoznavajo 
napredne in pametne tehnologije, 
rešitve, naprave in izdelke za vsak-
danje življenje. Prostor je name-
njen izobraževanju in druženju ter 
razvoju novih (podjetniških) idej.
MEDGENERACIJSKO 
SODELOVANJE KORISTI VSEM
Predsednik uprave družbe BTC 
Jože Mermal je izpostavil naklo-
njenost podjetja prebojnim ide-
jam: »V družbi BTC v sodelovanju 
s partnerji pod okriljem ABC po-
speševalnika in ABC Huba že se-
daj omogočamo razvijanje inova-
tivnih zamisli zagonskim podje-
tjem in ambicioznim posamezni-
kom. Prepričan sem, da medgene-
racijsko sodelovanje koristi vsem. 
Na eni strani mladim, ki prinaša-
jo svež veter v poslovno okolje, pa 
tudi starejšim, katerih glavno bo-
gastvo so izkušnje.« 
Direktorica socialnega podjetja 
Simbioza Genesis Ana Pleško je 
poudarila, da je sodelovanje prava 
smer za spodbujanje medgenera-
cijskega sožitja: »Zavedamo se, da 
starejši nosijo ogromno znanja in 
izkušenj, ki ostaja neizkoriščen po-
tencial in kapital, če nimajo prilož-
nosti tega predajati in razvijati.«
PROGRAMI ZA OSVOJITEV 
E-VEŠČIN, RAZVOJ IDEJ IN 
MENTORSTVO
V okviru Simbioze BTC City Lab-a 
se bodo izvajali različni brezplačni 
programi. Začeli so z aktivnostmi 
pod okriljem prvega programa Tre-
tja kariera. V okviru delavnic bodo 
udeleženci osvajali e-veščine in se 
seznanili z uporabo sodobnih teh-
nologij in izdelkov. Decembra bo-
do izobraževanja potekala v pove-
zavi z različnimi temami, kot so ra-
čunalniška tehnologija, telefonija, 
e-storitve in e-produkt, digitalna 
fotografija, avdio-video tehnologi-
ja in pametni gospodinjski aparati. 
Več o dejavnostih inovativnega 
središča Simbioza BTC City Lab in 
informacije o delavnicah najdete 
na www.simbiozalab.com.
PR, foto: Iztok Dimc
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 7
Gospodarstvo, Iz občin
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI 
Svetniki potrdili odlok o ustanovitvi Turistično-
informacijskega centra
Pripravljavci so v osnutek odloka o ustano-
vitvi Turistično-informacijskega centra Občine 
Rečica ob Savinji vnesli vse pripombe iz prve 
obravnave na majski seji občinskega sveta. 
Osnutek je bil predstavljen tudi društvom v ob-
čini. Dopolnjen odlok so svetniki na novembrski 
seji sprejeli.
O SPREJEMU ODLOKA ŠIROKA RAZPRAVA
Občinski svetniki so imeli osnutek odloka v 
prvi obravnavi na seji 25. maja. Pred tem so vse-
bino obravnavala še pristojna telesa občinske-
ga sveta. Splošno mnenje je bilo, da je turistič-
na dejavnost v občini panoga, ki ji je potrebno 
posvetiti pozornost in zato obiskovalcem omo-
gočiti dostop do potrebnih informacij na enem 
mestu. TIC je zato potreben. Kot je bilo sklenjeno 
na majski seji, so pripravljavci v osnutek odloka 
vnesli vse pripombe iz prve obravnave. 
Tako dopolnjen odlok sta ponovno obravnava-
la statutarno pravna komisija in odbor za gospo-
darstvo, varstvo okolja in gospodarske javne služ-
be. Oba sta po pregledu dokumenta predlagala, da 
ga občinski svet potrdi, kar so svetniki tudi izvedli.
SEDEŽ TIC-A V MEDGEN 
HIŠI
TIC Rečica ob Savinji bo deloval v odpiralnem 
času Medgen hiše, kjer bo njegov sedež. Tako 
bo TIC dostopen ob delavnikih od 8. do 14. ure, 
ob sredah do 16. ure. Konec tedna bo odprt po 
potrebi za sprejem oziroma vodenje najavljenih 
skupin. 
Za izvajanje aktivnosti TIC-a izven delovnega 
časa so zagotovljena sredstva v proračunih za 
prihodnji dve leti, vsakič po tisoč evrov. 
Marija Lebar
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Podjetnikom predstavljeni načini za izboljšanje poslovanja in 
nove obveze
Zbrani podjetniki SAŠA regije so spoznali načine za izboljšanje svojega poslovanja, 
predstavljeni so jim bili problemi, s katerimi se srečajo v drugih državah, in nova obveznost 
vseh poslovnih subjektov – Register dejanskih lastnikov. (Foto: Primož Vajdl)
V velenjskem SAŠA Inkubatorju je sekcija ra-
čunovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški go-
spodarski zbornici (SŠGZ) organizirala peto sre-
čanje podjetnikov SAŠA regije. Zbrani so spoz-
nali načine za izboljšanje svojega poslovanja, 
predstavljeni so jim bili problemi, s katerimi 
se srečajo v drugih državah, in nova obveznost 
vseh poslovnih subjektov – Register dejanskih 
lastnikov. Udeležence sta uvodoma pozdravila 
predsednik SŠGZ dr. Blaž Nardin in predsedni-
ca sekcije računovodskih servisov pri SŠGZ Pe-
tra Pleterski, srečanje je povezoval mag. Fran-
ci Kotnik.
RAČUNOVODSKI SERVISI BODO MORALI 
UPOŠTEVATI NOVO OBVEZNOST 
Po besedah vodje izpostave AJPES Velenje 
Tanje Žnidarko bodo morale računovodske 
službe po novem upoštevati Register dejanskih 
lastnikov, ki bo preprečeval pranje denarja in fi-
nanciranje terorizma. Rok za vpis v register je 
19. januar. Vpisati se morajo vsi gospodarski su-
bjekti razen zadrug in samostojnih podjetni-
kov ter poslovni subjekti, kamor spadajo tudi 
društva in sindikati.
PROBLEMI SLOVENSKIH PODJETNIKOV V 
AVSTRIJI
»Vsako dejavnost, ki jo določen podjetnik že-
li opravljati v Avstriji, je potrebno prijaviti, izjeme 
so konference, seminarji, mednarodno izobra-
ževanje, udeležba na sejmih, kulturne in špor-
tne prireditve,« je v svoji predstavitvi dejala dr. 
Maria Škof, odvetnica in partner v odvetniški 
družbi Grilc Vouk Škof. Škofova je zbrane opozo-
rila še, da morajo podjetniki imeti urejeno doku-
mentacijo za delavce ter jih seznanila z obrazci, 
ki jih je potrebno izpolniti.
KAKO DO NOVIH KONTAKTOV
Jernej Pirc iz podjetja BNI Adria je udeležen-
cem predstavil načine, kako na poslovnih sreča-
njih priti do čim več kontaktov. Izpostavil je, da 
mora podjetnik na takšnih dogodkih navezati sti-
ke z ostalimi pred samim srečanjem, med njim in 
po njemu. Zbranim je svetoval, da naj imajo pri 
sebi vedno vizitko, saj na ta način najlažje preda-
jo svoje podatke potencialnim partnerjem.
VIRI FINANCIRANJA IN INVESTIRANJA ZA 
PODJETJA IN PODJETNIKE
Po besedah Irene Linasi Rogač iz podjetja 
Tim Valores se podjetniki na začetku svoje poti 
financirajo sami, šele kasneje si lahko zagotovi-
jo druge načine financiranja, kamor spadajo iz-
daje obveznic, prodaja deležev podjetja ali ban-
čni krediti. Po drugi strani morajo podjetniki za 
več dobička ves čas tudi investirati preko del-
nic, obveznic in vzajemnih skladov, je poveda-
la Linasi Rogačeva. Podjetnikom je svetovala, 
da si ustvarijo rezervo, ki je pomembna v prime-
ru stečaja podjetja.
POUDAREK NA INFORMACIJSKO 
KOMUNIKACIJSKI TEHNOLOGIJI
Kot je dejala Tajda Lepko iz podjetja Mega 
M Velenje, se podjetja srečujejo z zastarelo in-
frastrukturo in neustrezno programsko opremo. 
Njihovo podjetje jim tako ponuja sodobno infor-
macijsko komunikacijsko tehnologijo, ki je za-
snovana glede na njihove potrebe. Velik pouda-
rek dajejo tudi zavarovanjem svoje programske 
opreme pred zlonamernimi napadi, saj se v da-
našnjem času zgodi preko dvajset tisoč kiber-
netskih napadov dnevno.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
8
Intervju
PEDIATRINJA BRIGITA PUKMEISTER
Otroci so ji navdih, z njimi rada dela 
in se odlično razume
V pediatrični ambulanti nazarske 
zdravstvene postaje dela pediatri-
nja Brigita Pukmeister, ki je prišla iz 
Zdravstvenega doma Velenje. Z dru-
žino, možem in tremi otroki, živi v To-
polšici. Njena prva izbira ob zaključ-
ku študija medicine je bila pediatri-
ja. Zanjo so otroci navdih, z njimi se 
razume, z njimi se rada pošali, pred-
vsem pa jo razveselijo njihove naga-
jive očke in nasmejani obrazi. Če bi 
poleg zahtevne službe imela več ča-
sa, bi prav gotovo imela še kakšne-
ga doma.
- Kako dolgo ste delali v Velenju?
V velenjskem zdravstvenem domu sem kot 
pediatrinja delala štiri leta po specializaciji ter 
občasno, po programu, tekom šestih let speci-
alizacije. V tem času sem bila tudi trikrat na po-
rodniškem dopustu. Vsega skupaj sem bila v ZD 
Velenje zaposlena dvanajst let.
- Glede na to, da se nekateri zdravniki ote-
pajo podeželja, kaj je vas pritegnilo, da ste 
prišli v Nazarje?
Za prihod v Nazarje sem se odločila, ker je 
delo tukaj zelo pohvalila zdravnica Andreja Peč-
nik iz Bolnišnice Topolšica, ki sodeluje s tukajš-
njim zdravstvenim domom. V Topolšici kot kar-
diolog intenzivist dela tudi moj mož in beseda 
je nanesla na te kraje. Slišala sem same pohval-
ne besede. Moram priznati, da mi ni žal, da sem 
se tako odločila.
- Koliko pacientov imate kot edina pedia-
trinja v Zgornji Savinjski dolini?
Pacientov imam blizu tri tisoč. Preko 2.800 jih 
je bilo že pri prejšnji pediatrinji, nekaj je novih 
pacientov, ki so se v tem času preselili v te kra-
je, in presenetljivo veliko je novorojenčkov. Ok-
tobra jih je bilo kar 18, in to je lepa številka. Na-
taliteta torej raste, razredi so veliki, nič kaj manj-
ši kot v mestih. Otroci so moji pacienti vse do za-
ključka osnovne šole.
- K varstvu predšolskih otrok spadajo tu-
di redna cepljenja. So med starši tudi taki, ki 
cepljenju nasprotujejo ali pa glede tega niso 
prepričani in se zanašajo na vaše mnenje?
Tako imenovani »nasprotniki« cepljenja otrok 
so povsod. Tudi tu se najde kdo. V osnovi star-
šem, ki tukaj nasprotujejo cepljenju, ne more-
mo reči nasprotniki. Niso skeptični, ne krivijo 
farmacevtskih družb dobička, v osnovi jih skrbi-
jo stranski učinki ter zapleti po cepljenju. Nima-
jo stoodstotne garancije, da jih ne bo, da ne bo 
alergičnih reakcij. Bojijo se avtizma, motenj po-
zornosti, avtoimunih obolenj. Cepljenje je poseg 
v imunski sistem in starše je strah, da lahko ce-
piva tudi povzročajo te bolezni.
- Kako svetujete staršem, ki so v dvomih 
glede cepljenja?
Starši povedo, zakaj otroka ne bi cepili. Po-
govorimo se o namenu cepljenj. Da so bila vsa 
cepiva narejena z namenom, da preprečimo hu-
de nalezljive bolezni, pri katerih so možni hudi 
zapleti s smrtnim izidom. Danes marsikatere od 
teh bolezni ne poznamo več in je strah na pri-
mer pred poslabšanjem atopičnega dermatitisa 
veliko večji kot zavedanje, kaj bi se lahko zgo-
dilo, če bi otrok dejansko zbolel za boleznijo, za 
katero se lahko zaščiti in jo prepreči. Staršem 
damo več možnosti za premislek. Otroka pa na 
silo nikakor ne cepimo.
- Nekateri stranski učinki cepljenja so nor-
malni, kajne?
Stranskih učinkov pri cepljenju razen rdečine 
in lokalne bolečine nisem videla. Vročina pa je 
reakcija in pomeni, da je imunski sistem cepivo 
zaznal in reagiral. Marsikatere bolezni so na ra-
čun cepljenja izkoreninjene ali pa se pojavljajo 
v majhnih odstotkih in so obvladljive, da pri nas 
ne vzbujajo strahu.
Če se mogoče kdo od starejših spomni, ka-
ko je bilo v času tuberkuloze, otroške paralize, 
pa rdečk, ki puščajo posledice na nerojenemu 
otroku, če se okuži nosečnica, ve, da je bila smr-
tnost in pohabljenost teh bolnih otrok strašna. 
Tako ni prav, da je negativna klima glede cep-
ljenja. Težava bo čez leta, ko se bodo razne bo-
lezni začele vračati, in otroci, ki ne bodo ceplje-
ni, bodo zboleli. Kot zdravnica sem dolžna pos-
krbeti za otroke, ki še ne znajo razmišljati in pos-
krbeti zase.
- Se pa pojavljajo starši, ki bi otroke cepi-
li za vse, mar ne?
V zadnjem času je mogoče opaziti tudi dru-
go skrajnost, ko bi starši otroka cepili za vse – 
za prehlad, za pljučnico, meningitis, v bistvu 
za vse, za kar se na splošno da cepiti. Zaščiti-
mo se lahko proti posameznim povzročiteljem, 
ki povzročajo pljučnico, meningitis, drisko. Tre-
nutno nas v zimski sezoni, ki prihaja, ogroža še 
gripa. Proti tej se lahko zaščitimo, tudi otroci od 
šestega meseca naprej. Še posebej tisti s kro-
ničnimi boleznimi, imunsko oslabljeni, nosečni-
ce in starejši.
- Ste ob sistematičnih pregledih opazili 
kaj posebnega pri otrocih?
Izpostavila bi higieno zob, saj sem opazi-
la, da ima več generacij stopljene mlečne zo-
be. Poskušam ugotoviti, v čem je razlog. Lah-
ko je dojenje zvečer, steklenička pred spanjem 
in ponoči. Vsakemu položim na srce, da je tre-
ba zvečer zobke sčistiti, in upam, da bodo re-
zultati kmalu vidni. Stalni zobje šolarjev pa so 
potem lepi.
Pediatrinja Brigita Pukmeister je prišla 
v pediatrično ambulanto nazarske 
zdravstvene postaje iz Zdravstvenega doma 
Velenje. (Foto: Štefka Sem)
»V tem okolju še živijo stara do-
mača priporočila naših babic, ki 
pa moram priznati, velikokrat de-
lujejo.«
»Če se mogoče kdo od starejših 
spomni, kako je bilo v času tuber-
kuloze, otroške paralize, pa rdečk, 
ki puščajo posledice na nerojenem 
otroku, če se okuži nosečnica, ve, da 
je bila smrtnost in pohabljenost teh 
bolnih otrok strašna. Tako ni prav, da 
je negativna klima glede cepljenja.«
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 9
Intervju, Gospodarstvo
- Kaj pa šolarji?
Pri šolarjih opažam slabo držo in prekomer-
no telesno težo. To je na splošno težava sloven-
skih otrok in se tukajšnji otroci ne razlikujejo od 
mestnih. Modernizacija v smislu računalnikov, 
telefonov, igric ni vedno koristna. Prihajamo v 
dobo sedenja. Posledice so zdravstvene težave, 
bolniške, invalidske upokojitve, kar vodi v slab-
šanje socialnega statusa, psihične težave, de-
presijo in tudi v samopoškodbena stanja.
- So otroci prezaposleni za gibanje ali je to 
posledica modernizacije?
Obveznosti v šoli, popoldanske dejavnosti jim 
vzamejo veliko časa. Otroke je treba spodbujati h 
gibanju. Vsaj pol ure na dan. Naj bodo zunaj. Tudi 
dolgčas jim mora biti. Takrat se jim prikrade naj-
več zamisli, kako bodo produktivno izkoristili čas.
- Kaj pa vse več učne snovi, pritiski na ot-
roka, da mora imeti čim višje ocene?
Včasih starši preveč pričakujejo od otrok. Ot-
roci bi radi osrečili starše in so ujeti v svoji ne-
moči. Na različne načine izkazujejo frustracije. 
Od odklonilnega vedenja do psihosomatskih te-
žav. Imajo slabo samopodobo.
Otroka moramo spodbujati, da je samozave-
sten, da se pri delu maksimalno potrudi, in re-
zultate potem cenimo tudi, če niso najboljši. 
Vsak otrok se izkazuje na svojem področju. Od 
otrok starši pričakujejo, da bodo vsi idealni in 
pritiskajo nanje. Ampak takšni smo že kot na-
rod, manjka nam samozavesti. Bodimo ponos-
ni na to, kar smo.
- Je med delom v Nazarjah in Velenju ve-
lika razlika?
V delu tukaj in prej v Velenju je velika razli-
ka. Zdravstveni dom v Velenju je bil pred krat-
kim obnovljen, prostori otroških ambulant so 
novi. Tudi v Nazarjah je v načrtu obnova zgrad-
be, prizidek, kar bo velika pridobitev za vse nas 
– za zdravstveno osebje in za bolnike. Upam, da 
projekt ne bo padel v vodo.
Zaradi prostorske stiske tako naprošam star-
še, da se pred pregledom v ambulanti, če se 
le da, posvetujejo s sestro, predvsem zato, da 
zdravih otrok, ki so prišli na sistematski pregled 
in v posvetovalnico, ne izpostavljamo okužbam. 
Tudi organizacija dela je tukaj drugačna. Za-
enkrat sem edina pediatrinja, zato je sodelova-
nje z družinskimi zdravniki ključnega pomena. 
Veliko vlogo imajo tudi patronažne sestre.
- Kaj pa razlika v ljudeh, je tudi ta velika?
Drugačni so tudi ljudje. Tukaj imam občutek, 
da še obstaja precejšnje zaupanje med zdravni-
»Tudi v Nazarjah je v načrtu ob-
nova zgradbe, prizidek, kar bo ve-
lika pridobitev za vse nas – za zdra-
vstveno osebje in za bolnike. Upam, 
da projekt ne bo padel v vodo.«
»Izpostavila bi higieno zob, saj 
sem opazila, da ima več generacij 
stopljene mlečne zobe. Poskušam 
ugotoviti, v čem je razlog.«
kom in pacientom, da še lahko staršem odvza-
mem vsaj nekoliko bremena s pleč, da ni zaupa-
nje v gospoda googla in forume močnejše. Lah-
ko se pogovorimo o vsem mogočem. V tem oko-
lju še živijo stara domača priporočila naših ba-
bic, ki pa moram priznati, velikokrat delujejo.
V našem zdravstvenem sistemu je dejansko 
časa za bolnika vedno premalo. Mladim mami-
cam veliko pomeni pogovor. Tako sama posku-
šam biti čim bolj dostopna. Če je zaupanje med 
zdravnikom in pacientom oziroma starši in otro-
ki, je veliko lažje delati. Zaupanje je temelj.
- Imeli ste priložnost spoznati svoje paci-
ente in njihove starše. Bi jim radi še kaj spo-
ročili?
Mamicam svojih pacientov bi rada položila na 
srce, da otroke vzgajamo za življenje, jih priprav-
ljamo na življenjsko pot, ki ni preveč enostavna. 
Naj jih ne ščitijo preveč, temveč naj jim bodo v 
oporo. Naj jim pokažejo, kako se s težavami spo-
padamo, in jih naj vodijo tako, da se bodo znašli 
v življenju in bodo v njem zadovoljni.
- In kaj vas po delu najbolj sprosti?
Po delu me najbolj sprosti, da berem knjige 
ob dobri kavi in prijetni glasbi. Sicer zame po-
meni sprostitev od službe, da grem v gore, v 
naravo, smučat, tekat … Kadar imam več časa, 
rada primem za čopič in slikam z oljem. Tega 
sem se priučila v srednji šoli v ZDA. Rada tudi 
fotografiram. Z veseljem bi se priučila dodatnih 
tehnik in trikov, da bi bile fotografije še lepše. Tri-
je otroci, stari šest, deset in dvanajst let, pa mi 
tudi marsikdaj popestrijo dneve.
Štefka Sem
NA GOLTEH SO ŽE UTRDILI SMUČIŠČA, STEKLA ŽE PRVA SMUKA 
Sicom Invest povečal delež lastništva družbe Golte
Depandanse hotela na Golteh 
pospešeno dokončujejo. 
(Foto: Jože Miklavc)
Pred kratkim so v skupnem sporočilu iz 
Službe za odnose z javnostmi Skupine pre-
mogovnik Velenje ter družbe Sicom Invest 
d. o. o. sporočili, da so v torek, 21. novembra, 
podpisali pogodbo o prenosu poslovnih de-
ležev v družbi Golte. Doslej 76,6-odstotni la-
stnik družbe Golte podjetje Sicom Invest je 
tako končal prvo fazo lastniške konsolidacije. 
Poslovni delež novega družbenika v kapitalu 
tako znaša nekaj nad 94 odstotkov, preosta-
le poslovne deleže v višini skoraj šest odstot-
kov pa ima 20 družbenikov (podjetja in obči-
ne v regiji).
HČERINSKI PODJETJI PV ODPRODALI 
DELEŽE V DRUŽBI GOLTE
HTZ Velenje je pred tem imel v družbi Gol-
te skoraj štiriodstotni delež, PV Invest pa sko-
raj 14. Kot so še sporočili, v Premogovniku Ve-
lenje nadaljujejo z aktivnostmi dezinvestiranja 
in odprodaje poslovnih deležev v družbah, v ka-
terih ima podjetje svoje deleže in niso nepos-
redno povezani z osnovno dejavnostjo pridobi-
vanja premoga. 
Trenutno potekajo na Golteh intenzivna 
gradbena dela pri izgradnji apartmajskega na-
selja, ki bodo končana v letu 2018, ter priprave 
na zimsko sezono. Uradno odprtje sezone na-
črtujejo za soboto, 9. decembra, ko bo na po-
tekal tako imenovani Ski opening s pričetkom 
ob 9. uri. 
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
10
Iz občin
OBČINSKI SVET LJUBNO 
Za nujno sanacijo čistilne 
naprave je predvideno 
kreditiranje
Na novembrski seji ljubenskega 
občinskega sveta sta župan Franjo 
Naraločnik in računovodkinja Ma-
rija Potočnik svetnikom predsta-
vila predlog proračuna za prihod-
nje leto. Svetniki so predlog potrdi-
li, na proračun pa je javnost lahko 
podala pripombe v petnajstdnevni 
razpravi. 
Predvideni prihodki za leto 2018 
znašajo skoraj 3.696.000 evrov. V 
občinski upravi računajo, da jim bo 
konec letošnjega leta na računu 
ostalo 266.000 evrov, s katerimi 
bodo lahko razpolagali v nasled-
njem letu. Na strani odhodkov je 
proračun težak 4.406.000 evrov. V 
letu 2018 bo torej potrebno dolgo-
ročno zadolževanje v višini nekaj 
čez 513.000 evrov. Od tega bo ob-
čina pod ugodnimi pogoji dobila iz 
državnega proračuna 72.500 evrov 
povratnih sredstev po 23. členu za-
kona o financiranju občin. Zadolži-
la se bo za 441.000 evrov za neod-
ložljivo rekonstrukcijo čistilne na-
prave Ljubno.
Sicer je v proračunu kar 2,5 mi-
lijona evrov namenjenih za rekon-
strukcije in adaptacije. Med dru-
gim za ureditev različnih lokalnih 
cest, pločnika, ceste in avtobusne 
postaje v Radmirju.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET LUČE 
Odobrili dodaten polovični 
oddelek vrtca
Ravnateljica Osnovne šole Blaža 
Arniča Luče in tamkajšnjega vrt-
ca Andreja Urh je na lučki občinski 
svet naslovila vlogo za odobritev 
dodatnega, sicer polovičnega od-
delka vrtca. Člani občinskega sve-
ta so njeni vlogi prisluhnili in odde-
lek ter posledično potrebni zapo-
slitvi odobrili za prvo polovico leta. 
V VRTCU PROSTORA LE ŠE ZA 
ENEGA MALČKA
Lučki vrtec trenutno obiskuje 53 
otrok v treh oddelkih. Ob povišanem 
normativu so vsi oddelki polno za-
sedeni. V vrtec bi v sedanjem polo-
žaju lahko sprejeli le še enega otro-
ka, kot pa kaže zanimanje staršev, bi 
jih več svoje otroke rado vpisalo v 
vrtec že v začetku leta 2018. 
Troje staršev želi svoje otroke 
vpisati že čisto na začetku prihaja-
jočega leta, trojni starši bi radi svo-
je otroke v vrtec vpisali s 1. febru-
arjem, en otrok naj bi se vključil v 
vrtec s 1. marcem. Tako je razloge 
za dodatni oddelek navedla ravna-
teljica.
PODALJŠANJE LE ZA POL LETA 
Urhova je nadalje zapisala: 
»Predvidevamo, da bi bil ta od-
delek oblikovan samo do 30. ju-
nija 2018. Z novim šolskim letom 
2018/19 se oddelki vrtca oblikujejo 
na novo glede na vpis. Predvideva-
mo, da bodo takrat zadostovali trije 
oddelki v vrtcu.«
Za dodatni oddelek je bila potr-
jena zaposlitev vzgojiteljice, ob po-
večanem številu otrok v vrtcu in 
šoli pa bi bila, tako navaja ravna-
teljica, potrebna še polovična za-
poslitev pomočnice ali pomočni-
ka v kuhinji. Trenutno normativ šo-
li dopušča tri zaposlitve v kuhinji, 
zaposleni pa imajo le dve kuharici. 
Tudi to zaposlitev je občinski svet 
odobril.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET NAZARJE 
V začetku prihodnjega leta nov urnik odvoza odpadkov
Direktor Janez Herodež (levo) je povedal, da z novim letom prične 
veljati nov urnik odvoza odpadkov. (Foto: Marija Lebar)
Na zadnji seji nazarskega ob-
činskega sveta, ki je potekala sredi 
novembra, so svetniki v prvi obrav-
navi pregledali več prenovljenih 
in dopolnjenih občinskih odlokov 
ter statut občine. Seznanili so se 
še z načrtom izvajanja gospodar-
ske javne službe zbiranja in prevo-
za komunalnih odpadkov v občini 
za prihodnje leto, o čemer je poro-
čal direktor podjetja PUP Sauber-
macher Janez Herodež.
STATUT GRE V DRUGO 
OBRAVNAVO 
Dopolnitve odlokov so bile pot-
rebne zaradi sprememb zakono-
daje na različnih področjih. Seda-
nji statut občine je bil sprejet v le-
tu 2010 in dopolnjen 2012. Letos je 
služba za lokalno samoupravo pri 
ministrstvu za javno upravo v okvi-
ru strokovne pomoči med drugimi 
občinskimi statuti pregledala tudi 
nazarskega in pripravila pripombe 
na posamezne člene statuta ter ob 
tem predlagala čimprejšnjo uskla-
ditev z veljavnimi predpisi. Tako 
je občinska statutarno pravna ko-
misija pristopila k pripravi nove-
ga statuta, kakšne so sedaj spre-
membe, pa je na seji sveta razložil 
predsednik komisije Boštjan Ciga-
le. Svetniki so v prvi obravnavi sta-
tut potrdili. 
PUP Saubermacher mora v skla-
du s koncesijsko pogodbo do sre-
dine decembra pripraviti in pre-
dložiti plan izvajanja gospodar-
tor Janez Herodež, poteka ta se-
gment zadovoljivo in že tretje le-
to na osnovi posameznega naroči-
la in ne več na določene dni v letu. 
Termin, v katerem je možno naroči-
ti kosovni odvoz, je od 15. marca do 
15. novembra. 
S PRVIM JANUARJEM NOV URNIK 
Gradbene odpadke lahko obča-
ni odvažajo na odlagališče Pod-
hom proti plačilu, nevarne odpad-
ke pa bodo pobirali v Šmartnem ob 
Dreti in Nazarjah 7 . septembra 2018. 
V začetku prihodnjega leta bo za-
čel veljati nov urnik odvoza odpad-
kov; tako mešani odpadki kot em-
balaža, torej rumene vrečke, se bo-
do odvažali enkrat na tri tedne. 
Prisluhnili so tudi krajanom na bolj 
odročnih območjih in jim približa-
li lokacije ter frekvenco zbiranja 
in odvoza odpadkov. O vseh po-
membnih novostih bodo uporabni-
ki obveščeni na mesečnih položni-
cah. Tudi v prihodnjem letu bo PUP 
Saubermacher izdal informativno 
brošuro. 
Marija Lebar
ske javne službe za naslednje leto. 
Med drugim so v načrtu opredelje-
ni način in termini zbiranja kosov-
nih odpadkov, kar občasno podje-
tje še spreminja in prilagaja upo-
rabnikom. Kot je povedal direk-
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 11
Kultura
Sončnice bodo praznovale 
10 let delovanja
Pred desetimi leti je Evo Vačov-
nik, Petro Lamprečnik, Klaro Papež 
in Urško Bider k skupnemu pre-
pevanju spodbudila njihova zbo-
rovodkinja Katja Gruber. Takrat so 
delovale pod imenom I-zborček, 
Sončnice so postale pred dve-
ma letoma in medse povabile še 
Manjo Vačovnik.
V času delovanja so zapele na 
številnih odrih, s priredbami slo-
venskih ljudskih pesmi in sloven-
skih popevk pa bodo spet posija-
le v srca poslušalcev v nedeljo, 10. 
decembra, ob 15. uri, ko se bodo v 
nazarskem domu kulture predsta-
vile s prvim samostojnim koncer-
tom in hkrati obeležile deset let 
skupnega delovanja. Prireditev, za 
katero je vstop prost, bo povezova-
la dr. Nataša Trbovšek Coklin.
Barbara Rozoničnik
PREDSTAVITEV ZBIRKE BELE STOPINJE 2 OB PRAZNOVANJU 5. OBLETNICE KUD STOPINJE
Na praznovanju predstavili drugo zbirko literarnih del
Predsednica KUD STOPinJE Ivana Žvipelj je skupaj z ostalimi člani 
društva ponosno predstavila nov zbornik Bele stopinje 2.
Člani Kulturno-umetniškega 
društva STOPinJE so 22. novem-
bra v Galeriji Mozirje predstavi-
li svoj drugi zbornik Bele stopinje 
in hkrati praznovali peto obletnico. 
Srečanje so pripravili v sodelova-
nju z Osrednjo knjižnico Mozirje in 
je bilo posvečeno tudi praznovanju 
dneva slovenskih splošnih knjižnic 
s poudarkom na domoznanstvu in 
podelitvi priznanj mladim litera-
tom iz zgornjesavinjskih šol, ki so 
svoja dela predstavili v okviru pro-
jekta Besedičica.
OBČINSTVO PRISLUHNILO 
RECITACIJAM
Zbrane so nagovorili predsedni-
ca društva Ivana Žvipelj, župan ob-
čine Mozirje Ivan Suhoveršnik in 
direktorica knjižnice Petra Širko 
Poljanšek. Sledil je nagovor lekto-
rice zbornika Sonje Lubej, članice 
PREDSTAVILI MLADE 
LITERATE
Ustvarjanje literarnih del je 
vrednota, ki jo je vredno gojiti že 
med mladimi. In prav to je pos-
lanstvo Besedičice, srečanja mla-
dih literatov zgornjesavinjskih 
osnovnih šol, ki ga podpira tu-
di mozirska OI JSKD. Svoja dela so 
zbranim predstavile Maša Jelšnik, 
Nika Benedik in Aja Urlep. Vsa na-
grajena dela iz letošnje Besedičice 
so prav tako objavljena v zborniku 
Bele stopinje 2.
Skozi dogodek sta za glasbeno 
spremljavo skrbeli citrarki Slavica 
Biderman in Petra Golob, z ljudsko 
pesmijo sta se predstavili članici 
zasedbe Gmajnica, Ivana Žvipelj in 
Mojca Pohovnikar, ob koncu prire-
ditve pa je krajši koncert pripravila 
vokalna skupina Tona Vokal.
Tekst in foto: Tatiana Golob
društva. Kot je povedala, je zbornik 
začel nastajati lani, njegovo vse-
bino so pripravili Žvipljeva, vod-
ja mozirske izpostave JSKD Simo-
na Zadravec, član uredniškega od-
bora Alojz Bastl in sama. Strokovno 
oceno so zaupali dr. Zoranu Pevcu.
Izbrane pesmi in prozna besedila 
vseh avtorjev sta zbranim prebrala 
recitatorja Metka in Sebastjan, sam 
pa se je s svojim delom predstavil 
najmlajši član društva Ian Žvipelj. 
Nekateri člani so za večletno aktiv-
no udejstvovanje na literarnem po-
dročju prejeli značke JSKD, ki jim jih 
je podelila Zadravčeva.
SLOVENSKIH TOP 10 V KNJIŽNICI REČICA OB SAVINJI
Desetletje spodbujanja branja kaže rezultate
Knjižničarka Tatiana Golob (v sredini) je zbranim ljubiteljem 
slovenske pisane besede predstavila seznam slovenskih avtorjev 
in njihovih del, ki so jih člani Osrednje knjižnice Mozirje v minulem 
desetletju najraje prebirali. (Foto: Roman Mežnar)
Med prireditvami, ki jih je prip-
ravila Osrednja knjižnica Mozirje 
v okviru praznovanja dneva splo-
šnih knjižnic, je bila tudi predsta-
vitev TOP 10 slovenskih avtorjev in 
njihovih del. Predstavitev se je od-
vijala v Knjižnici Rečica ob Savinji 
v okviru rečiškega bralnega kluba 
Druženje ob knjigi.
Knjižničarka Tatiana Golob, ki 
vodi rečiški bralni klub, je zbranim 
ljubiteljem slovenske pisane be-
sede predstavila seznam sloven-
skih avtorjev in njihovih del, ki so 
jih člani Osrednje knjižnice Mozirje 
v minulem desetletju najraje pre-
birali. Na prvo mesto seznama se 
je uvrstil pisatelj Drago Jančar, in 
sicer s knjigo To noč sem jo videl, 
visoko izposojo pa dosegajo tudi 
njegova druga novejša dela. 
V zgornjesavinjski knjižnici ugo-
tavljajo, da je izposoja slovenskih 
avtorjev, predvsem tistih, ki so 
se uvrstili na njihov seznam TOP 
10, v zadnjih letih naraščala zara-
di vzpodbude, ki jo člani knjižnice 
dobijo preko projekta bralna znač-
ka za odrasle. Gre za projekt spod-
bujanja branja kakovostnih knjig, 
predvsem slovenskih avtorjev. V 
zadnjih letih je bil nadgrajen z de-
lovanjem treh bralnih klubov, knji-
žnične statistike izposoje pa kaže-
jo na uspešnost le-teh.
Po končani predstavitvi so zbra-
ni na bralnem klubu še sami pove-
dali, katere avtorje in katera njiho-
va dela so sami najraje prebirali.
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
12
Ljudje in dogodki, Informacije
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Vladimir Šarov : Vaje
Vladimir Šarov, po izobrazbi zgo-
dovinar, je eden vodilnih sodob-
nih ruskih pisateljev. Njegov ro-
man Vaje zaobjema dogajanje v 
več stoletjih in nam ponudi sintezo 
(pravoslavne) religije in oktobrske 
revolucije, ki sta prav gotovo med 
pomembnejšimi temami sodobne 
(in manj sodobne) ruske umetno-
sti. Šarov v romanu raziskuje, ka-
ko so verska vprašanja narekova-
la zgodovino revolucije in obratno 
ter vseskozi prehaja med fikcijo in 
realnostjo. 
V carski Rusiji so pravoslavni 
verniki leta 1666 pričakovali ko-
nec sveta in ponovni prihod Jezusa 
Kristusa med ljudi, da bi jih še pos-
lednjič odrešil. V ta namen prič-
ne ruski patriarh Nikon, prepričan, 
da se to lahko zgodi v njegovi sre-
di, z izgradnjo Novega Jeruzalema, 
grajenega in oblikovanega po vzo-
ru pravega, ter v svoj načrt spretno 
vključi Certana, bretonskega ko-
mediografa, da bi z ljudmi, živeči-
mi v samostanskem okolišu, pou-
stvaril misterij, vendar brez osre-
dnje osebe – Odrešenika – kajti ta 
se bo pojavil, ko bodo predstavo 
dejansko igrali.
KATARINA UGOVŠEK IZ GORNJEGA GRADA 
Mamo Katko poznajo zlasti ljubitelji domačih 
dobrot
Katarina Ugovšek je kot še mno-
gi drugi pred leti postala tehnolo-
ški višek v podjetju, kjer je bila ku-
harica. Z odločitvijo, kaj bo poče-
la, ni dolgo odlašala. Še več, kot 
pravi, je zaživela svoje sanje ob 
peki, izdelovanju domačih rezan-
cev, žlinkrofov, kuhanju sokov in še 
čem. Katkine izdelke sedaj pozna 
veliko ljudi, saj le-te pod blagovno 
znamko Mama Katka ob sobotah 
prodaja na tržnici v Gornjem Gra-
du pred Šteklom, preko internetne 
trgovine in na domu.
ŽE KOT OTROK SE JE VRTELA PO 
KUHINJI
Kot majhna deklica je doma na 
kmetiji poprijela za marsikatero 
delo. Kot najmlajšo od štirih sestra 
jo je mama večkrat določila za »ku-
harico«. Vrtenje kuhalnice ji je bi-
lo zanimivo, še posebej je bila nav-
dušena, ko je dobila nalogo, da naj 
naredi rezance. Mama jo je učila 
in ji predajala znanje tudi o osta-
lih delih, ki jih na kmetiji nikoli ne 
zmanjka. »Hvaležna sem ji za to, 
saj je to najboljša popotnica za živ-
ljenje, ki jo starši lahko dajo otro-
ku,« pove Katka.
Ljubezen do priprave domačih 
testenin jo je z leti privedla do ši-
roke palete izkušenj in izdelkov, ki 
jih želi ponuditi širši množici lju-
biteljev okusne in zdrave domače 
prehrane.
NOV ZAČETEK V DOMAČI HIŠI
Ko je pred leti postala tehnolo-
ški višek v podjetju, kjer je bila sko-
raj četrt stoletja zaposlena kot ku-
harica, ji ni bilo lahko brez službe. 
Ravno v tem času so se iz stano-
vanja preselili v novozgrajeno hišo, 
kjer je dobila navdih: »To so mo-
je nove sanje, novo delovno mes-
to v mojem domu.« Večji prostor v 
spodnji etaži, prvotno uporabljen 
za domačo kuhinjo, je ob selitvi le-
-te v pritličje postal prazen. »In ta-
ko se je meni odprla možnost, da 
začnem v tej kuhinji živeti nove sa-
nje, delati stvari, ki me veselijo, ki 
jih rada počnem.«
RADA HODI V DELAVNICO
Vedela je, da za proizvodnjo 
potrebuje dovolj velik prostor, 
opremo za sušenje testenin in 
strojčke za izdelavo, predvsem pa 
veliko znanja. Gnetenje testa je na 
začetku potekalo ročno, kasneje 
si je »privoščila« mešalnik. Vsak 
dan je z veseljem šla v svojo »de-
lavnico«, kjer je mesila, gnetla in 
valjala. Nastajati so začele najra-
zličnejše dobrote. »Ko nekaj rad 
delaš, je tudi rezultat dober,« me-
ni Katka.
OD UST DO UST NAJBOLJŠA 
REKLAMA
Svoje izdelke se je odločila po-
nuditi krogu ljudi, ki imajo radi 
pristno domače. Na začetku nje-
ne nove poslovne poti se je bilo 
treba izuriti v marsičem. Delo z ve-
čjimi količinami testa zahteva svo-
jevrsten pristop, nabavljene su-
rovine in račune je treba popisati, 
narejeni izdelki morajo imeti sle-
dljivost, kar zahteva čas in disci-
plino. Obenem si je morala poiskati 
tržišče. To je bilo zanjo, prizna, ena 
težjih nalog. »A ko pri stranki pri-
dobiš zaupanje, priporočilo potuje 
naprej od ust do ust in vse je laž-
je,« doda Katka.
BOGATA IZBIRA IZDELKOV
»Izdelujem testenine različnih 
oblik iz pirine in pšenične moke z 
dodatki čilija, špinače, korenčka, z 
jajci ali brez. Sčasoma se je mo-
ja poslovna odločitev izkazala za 
dobro in ponudbi sem dodala še 
več izdelkov. V moji ponudbi so tre-
nutno na voljo tudi žlinkrofi, soko-
vi, sirupi, čaji, sveža vegeta, kruh, 
peciva in potice, redno pa dodajam 
nove izdelke.«
»Sin Simon mi je bil v veli-
ko oporo pri začetniških nalogah 
moje dejavnosti, ki so zahteva-
le kar nekaj birokracije. Postavil 
mi je spletno stran, nato še sple-
tno trgovino. Naučiti se je bilo tre-
ba računalniških veščin, pri če-
mer mi je bila v pomoč tudi hčer-
ka Ana. Za vse pa se imam zahva-
liti možu Jožetu, ki me je vzel pod 
okrilje svojega podjetja, da vse 
poteka uradno.«
Štefka Sem
Katka se v svoji delavnici pri pripravi številnih domačih dobrot 
počuti najbolje. (Foto: Štefka Sem)
»Ko pri stranki pridobiš 
zaupanje, priporočilo 
potuje naprej od ust do 
ust in vse je lažje. Če 
nekaj rad delaš, je tudi 
rezultat dober.«
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Šolsko varčevanje (15)
ŠOLSKO VARČEVANJE V OSEMDESETIH LETIH
Kot že omenjeno v zadnjem prispevku, je bi-
lo zaradi zaostrenih gospodarskih in ekonom-
skih razmer v Jugoslaviji v začetku osemdesetih 
let prejšnjega stoletja šolsko varčevanje delež-
no večje podpore širše skupnosti kot prej, saj se 
je skladalo z aktualnimi družbenoekonomskimi 
ukrepi, katerih skupni naziv je bil stabilizacija.
Nekoliko manj atraktivno je postalo šolsko 
varčevanje v drugi polovici osemdesetih let, ko 
se je v takratni državi pojavila hiperinflacija. Le-
-ta je »silila« ljudi k hitrejšemu trošenju, saj so 
cene naraščale iz dneva v dan, varčevanje pa 
se je zdelo smiselno le v stabilnih tujih valutah, 
ki so bile predmet množičnega trgovanja na si-
vem trgu.  
ŠOLSKO VARČEVANJE V SAMOSTOJNI 
SLOVENIJI
Po osamosvojitvi Slovenije so po šolah na-
daljevali z mladinskim varčevanjem in večina 
tistih hranilnic, ki so delovale dobro v prejšnji 
državi, je nadaljevala z uspešno prakso v novi 
državi. V šolskem letu 2000/2001 je v Sloveniji 
delovalo 115 šolskih hranilnic. 
Kasneje je interes za šolsko varčevanje za-
radi spremenjene zakonodaje v bankah precej 
upadel. Ne glede na to je vzgoja o ravnanju z de-
narjem ostala zelo pomembna, predvsem v izra-
zito potrošniško naravnanem času. Zato se ne-
katere banke angažirajo na področju izobraže-
vanja in osveščanja in pri tem sodelujejo s šola-
mi in vrtci. Oblikovane imajo ločene ponudbe za 
otroke, mladostnike in študente, vsaka od njih 
pa je prilagojena finančnim potrebam, ki se po-
javljajo v posameznem življenjskem obdobju.
ZA ZAKLJUČEK ŠE NEKAJ O HRANILNIKIH
Če pogledamo v zgodovino, ugotovimo, da so 
hranilnike poznali že stari Egipčani, Grki in Ri-
mljani, Uporabljali so jih v templjih, kjer so zbi-
rali darove vernikov. Najstarejši najdeni hranil-
nik je iz 3. stoletja pred našim štetjem; našli so 
ga v Grčiji in ima obliko majhnega templja, izde-
lan pa je iz gline.
Rimljani so imeli glinene hranilnike hruškaste 
in čebulaste oblike. V Sloveniji so arheologi naš-
li primerke rimskih hranilnikov iz 2. in 3. stoletja 
v okolici Ptuja. Obdobju rimskega cesarstva, ko 
sta trgovina in denarna menjava dosegli visoko 
raven, je sledilo obdobje preseljevanja narodov, 
ko je zaupanje v denar kot menjalno sredstvo 
upadlo. 
V visokem srednjem veku se je denarna me-
njava znova okrepila, zato so znova postali zani-
mivi tudi hranilniki. V glavnem so bili hruškaste 
oblike, izdelani iz gline, brez okrasja. V sred-
nji Evropi se je varčevanje razširilo vzporedno 
z obrtništvom. Denar so zbirali na javnih krajih 
in v cerkvah, kar je dodatno pospešilo izdelova-
nje hranilnikov.
V Avstriji so našli glinen hranilnik z odprtino 
za kovance v navpični smeri, za katerega meni-
jo, da je iz let med 1230 in 1250. Ohranjeni hranil-
niki iz 14. stoletja so leseni, obdani s kovino. V 15. 
stoletju so nastali kovinski hranilniki, sprva brez 
okraskov, nato pa vedno bolj rokodelsko dodela-
ni in lepo okrašeni. Praviloma so imeli obliko va-
lja, spredaj je bila nameščena ključavnica.  
V 17. stoletju so se pojavili hranilniki raznih 
združenj. Znani so cehovski iz kovin, ročno na-
rejeni, z dvema ključavnicama, kar je terjalo, da 
sta bila pri odprtju prisotna dva člana, pooblaš-
čena za razpolaganje z denarjem. Iz tega obdob-
ja izhajajo tudi hranilniki v podobi živali, pred-
vsem prašički in petelini. Prašič je pri Germanih 
veljal za simbol sreče in obilja, zato je hranilnik 
v njegovi podobi kar nekako logična povezava.
18. stoletje je bilo glede oblike hranilnikov še 
bolj dinamično. Številna keramična podjetja so iz-
delovala lepe hranilnike različnih oblik in barv, ki 
pa se niso ohranili v velikem številu, saj je usoda 
keramičnega hranilnika ta, da ga lastnik razbije, 
ko potrebuje denar. Za ljudi revnejšega sloja so 
bili dobri hranilniki iz medenine ali jeklene ploče-
vine, ki je bila posrebrena ali pobarvana.
V Evropi se je uporaba hranilnikov najbolj raz-
širila v 19. stoletju. Nekateri primerki iz tistega 
časa so prave rokodelske mojstrovine v obliki 
hiš, človeških figur, uporabnih predmetov in ži-
vali. S razvojem industrije so se pojavili tudi me-
hanski in elektronski hranilniki.
V začetku 20. stoletja so se uveljavili lepi, ven-
dar robustni kovinski hranilniki izpod rok klju-
čavničarskih mojstrov. Praviloma so nosili na-
pis hranilnice, katere last so bili. Hranilnice so 
jih namreč posojale varčevalcem.
V času med obema svetovnima vojnama so 
se hranilniki še bolj uveljavili, iskani so bili zlasti 
mehanični hranilniki. Po drugi svetovni vojni so 
se hranilniki v tedanji Jugoslaviji pojavili relativ-
no pozno. Oblikovno so bili enotni, industrijske 
izdelave, največkrat kovinski. Izdelovalci zunanji 
podobi hranilnikov niso posvečali posebne po-
zornosti, dokler ni Kreditna banka Celje uvedla 
simbola mladinskega varčevanja v obliki pika-
polonice in dala izdelati tudi hranilnike te oblike, 
o čemer pa smo že pisali.
V Sloveniji nimamo veliko ohranjenih sta-
rih hranilnikov. Poleg že omenjenih primer-
kov iz rimskih časov imamo nekaj novejših 
keramičnih hranilnikov v podobi domačih in 
gozdnih živali, pa tudi nekaj primerkov hru-
škaste oblike.  
Konec.
Kot gost sem decembra 1998 sodeloval na zboru mentorjev šolskih hranilnic v Banki Celje.
V šolskem letu 2000/2001 je v Slo-
veniji delovalo 115 šolskih hranilnic. 
Kasneje je interes za šolsko varčeva-
nje zaradi spremenjene zakonodaje v 
bankah precej upadel.
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
14
Ljudje in dogodki, Kultura, Matična kronika
LJUBNO 
Izdelava lesenih živali za 
okrasitev domov in krajev v 
občini
V občini Ljubno bodo tudi letos 
izdelovali lesene živali, ki bodo do-
move in kraje v občini polepšale v 
prazničnem času. Lani so se akcije 
izdelave lotili v Okonini, letos se bo 
mogoče pridružiti izdelovanju na 
Ljubnem ob Savinji v soboto, 9. de-
cembra, od 10. do 16. ure pri Lega-
tovi hiši. Organizatorji vabijo vse, ki 
bi dan radi preživeli v dobri družbi 
in pri prijetnem delu. 
ŠS
Matična kronika za november 
SMRTI:
Franc Terbovšek iz Radmirja
Angela Ročnik iz Planine
Ana Poljanšek iz Podveže
Edvard Friškovec iz Prihove
Marija Lipovd iz Nazarij
V SPOMIN
Stanko FLERE
1955-2017
V torek, 28. novembra, so se šte-
vilni žalujoči na rečiškem poko-
pališču poslovili od Stanka Flere-
ta. V svojem življenju je bil povezo-
valni člen v bližnji okolici in deja-
ven na številnih področjih vse od 
udejstvovanja v krajevni in lokalni 
skupnosti do aktivnega članstva v 
številnih društvih.
Stanko se je rodil leta 1955 na 
Stvarnikovi domačiji v Pustem Po-
lju, kjer je s krajšo prekinitvijo živel 
vse do svoje smrti. Otroštvo je pre-
življal ob sestri Mariji in bratu An-
dreju. Prve razrede osnovne šole 
je obiskoval v Gorici ob Dreti, na-
to pa osnovno šolo v Gornjem Gra-
du. Končal je kmetijsko srednjo šo-
lo v Šentjurju in pridno pomagal na 
domači kmetiji. Kmalu si je poiskal 
službo v takratnem Glinu in kasne-
je pri zasebnem podjetniku, prav 
tako v lesni stroki, kjer se je uspo-
sobil še za delo tesarja. Kasneje se 
je zaposlil pri Slovenskih železni-
cah kot šofer.
V času svojega bivanja z mlado 
družino v Celju sta si z ženo na do-
mači kmetiji v Pustem Polju posta-
vila nov dom. Stanko je ves ta čas 
ob prostih trenutkih delal na do-
mačiji. V zakonu so se jima rodili 
trije otroci, nato še trije vnuki, ki so 
mu še posebej razveseljevali sicer 
že tako aktivno in delovanja polno 
življenje.
Že v mladosti je sodeloval v do-
mačem kulturnem društvu kot lju-
biteljski igralec. Aktivno je sodelo-
val v vojni za Slovenijo in bil član 
Območnega združenja veteranov 
vojne za Slovenijo Zgornjesavinj-
sko-Zadrečke doline. Bil je pobu-
dnik ustanovitve krajevne skup-
nosti Kokarje, njen odbornik in 
več mandatov predsednik. Kar šti-
ri mandate je bil zelo aktiven v na-
zarskem občinskem svetu. Bil je 
pobudnik izgradnje Rekreacijsko 
športnega centra Laze in Lončar-
skega praznika. Udejstvoval se je 
na športnem področju in bil pred-
sednik Športnega društva Kokarje.
V ZŠAM Mozirje je bil član in pod-
predsednik ter predsednik občin-
skega SPV. V tej vlogi je veliko pri-
speval k varnosti zlasti najmlajših 
udeležencev v prometu. Svojo hu-
mano naravnanost je izkazoval kot 
član upravnega odbora gasilskega 
društva in zadnja leta tudi kot zgle-
den in delaven član Čebelarske-
ga društva Kokarje. Vedno pa je bil 
navdušen za medsosedsko sodelo-
vanje in pomoč sočloveku v stiski. 
Marija Lebar, foto Marija Šukalo
EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ 2017
Likovna razstava v tednu Gostije v deželi branja
Moški člani družine Repenšek, zbrani v zasedbi Mozirski koledniki, 
so s petjem poskrbeli za nadgradnjo razstavljene »paše« za oči z 
glasbenimi vložki. (Foto: Roman Mežnar)
Otvoritev likovne razstave 23. 
slikarskih študijskih dnevov Ex 
tempore Mozirski gaj 2017 je bila 
organizirana v sklopu tedna pra-
znovanja dneva slovenskih splo-
šnih knjižnic. Letošnje praznovanje 
je bilo razširjeno na cel teden in 
poimenovano Gostija v deželi bra-
nja. Tema dneva odprtja razstave je 
bila »knjižnica niso samo knjige«, v 
mozirski knjižnici pa so se na to te-
mo navezali kot dolgoletni organi-
zatorji likovnih razstav.
Umetniki iz Slovenije in za-
mejstva že vrsto let ustvarjajo v 
Mozirskem gaju in Mozirju. Gonilna 
sila druženj likovnih umetnikov je 
Jure Repenšek, predsednik Kultur-
no prosvetnega društva Jurij. Letos 
je sodelovalo deset umetnikov, nji-
hove stvaritve pa je ovrednotila li-
kovna kritičarka Anamarija Stibilj 
Šajn, ki je poudarila, da je obisk od-
prtja razstave izvrstna priložnost 
za pristni osebni stik med ljudmi, 
ki je v sodobnem času »ogrožen« 
zaradi vpliva svetovnega speta na 
naša življenja.
Večer je povezovala Vladka Pla-
novšek, ki je spomnila, da mo-
zirska galerija prav v teh dneh pra-
znuje že 35 let prirejanja raznovr-
stnih prireditev. Na to dejstvo se 
je navezal tudi župan Ivan Suho-
veršnik, ki je uradno odprl razsta-
vo in ob tem izpostavil pomen ga-
lerije, kjer se vrstijo prireditve, po-
membne za naše duhovno bo-
gastvo. 
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 15
Ljudje in dogodki, Oglasi
MOZIRSKI GAJ
Na drugi Božični bajki Slovenije dvakrat več lučk
Prvi obiskovalci so se med lučkami sprehodili takoj po 
prižiganju vseh lučk.
Pretekli petek je Mozirski gaj še 
zadnjič letos na široko odprl vrata 
v razsvetljeni park. Upravljavci Ga-
ja so s pomočjo Ane Bertić, vodite-
ljice zadruge Božićna bajka iz Čaz-
me, širom parka razprostrli cel mi-
lijon svetlih in pisanih lučk in s tem 
ustvarili pravljično vzdušje. Sled-
nje bo v parku vladalo do 6. janu-
arja prihodnjega leta.
GAJ SE JE ODEL V 
SVETLOBO
Na prvi dan decembra se je ob 
mraku na začetku parka zbralo več 
sto ali kar tisoč obiskovalcev. Priš-
li so na otvoritev, ki je bila obo-
gatena s krajšim kulturnim pro-
gramom. Obiskovalce je pozdravil 
predsednik društva EHD Mozirski 
gaj Darko Bele. Izrazil je navduše-
nje nad udeležbo in obljubil, da bo 
Druga božična bajka Slovenije iz-
polnila pričakovanja vseh, ki si jo 
bodo ogledali. 
Ob tej priložnosti so njemu 
in vsem ostalim zapele članice 
ženske pevske skupine Šokice iz 
Slavonskega Broda. Za njimi je za 
predpraznično vzdušje poskrbel 
domači pevec Gregor Verbuč, ki 
je zapel dve zimzeleni, a praznič-
no obarvani melodiji. Podžupan 
občine Mozirje Roman Čretnik je 
z zbranimi otroki odšteval do priži-
ganja lučk. Gaj se je nato postopo-
ma odeval v svetlobo in z njo va-
bil, da se vsakdo sprehodi skozenj. 
PRILOŽNOSTNO TUDI RAZNI 
KULTURNI DOGODKI
V parku so z lučkami obrisani 
tamkajšnji objekti, skulpture, gre-
dice in poti. Otroci lahko poklepe-
tajo z Miklavžem ali Božičkom, se 
z njima posladkajo in fotografira-
Na otvoritvi druge Božične bajke Slovenije je zbranim zapel 
Gregor Verbuč.
Podžupan Roman Čretnik je z otroki odšteval do prižiga 
milijona lučk.
jo. Tu se sprehajajo pravljične vile 
in kakšno zagodejo nagajivi škrati. 
Priložnostno bodo prepevali ljud-
ski pevci in pevske skupine, zeli-
ščarke pa bodo skrbele za gretje 
želodčkov. 
Po uspehu lanske prve Božič-
ne bajke Slovenije se ni bati, da le-
tošnja ne bi bila še uspešnejša. Z 
obiskom bo nagrajeno delo ustvar-
jalcev, ki so že pred meseci zače-
li razporejati verige drobnih lučk. 
Obisk je namenjen tudi sprostitvi 
in uživanju, predvsem pa vstopu v 
praznike, ki prinašajo upanje, mir 
in možnost gojenja dobrih medse-
bojnih odnosov.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
16
Oglasi
Izpolnite glasovnico (vse rubrike pri 
kategorijah), jo nalepite na dopisnico 
in jo najkasneje do torka, 12. decembra 
2017, pošljite na naslov: Savinjske novi-
ce, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 
Že čez tri tedne bodo naši najboljši 
športniki stali pod žarometi
Diplomirana fizioterapevtka Branka Kramer 
je zaposlena v Zdravstveni postaji Nazarje.
Medtem ko poteka glasovanje za naše 
športnike na spletni strani www.sportnik-zgs.si 
in z glasovalnimi kuponi v Savinjskih novicah, 
se približuje tudi zaključna prireditev z razgla-
sitvijo najboljših športnikov naše doline, o ka-
terih odločate glasovalci, bralci Savinjskih novic 
ter ostali občani sedmih občin, ki s tem izkazu-
jete priznanje in simpatije vašim »naj« športni-
kom. Od vodje projekta Iva Milovanoviča smo iz-
vedeli, da poteka vse po načrtih, tako zbiranje 
glasov kot strokovni pogovori med člani komisi-
je, ki bo s svojimi glasovi in končno presojo od-
ločila o nagrajencih. 
PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO NA 
PODROČJU ŠPORTA V DOLINI
Izbrali in razglasili bodo tudi osebnost za 
zasluge za življenjsko poslanstvo na podro-
čju športa v Zgornji Savinjski dolini. O tem 
se bo žirija odločila na osnovi strokovno ute-
meljenih predlogov. Medtem so se v podpo-
ro izvedbe prireditvi Športnik leta 2017 Zgor-
nje Savinjske doline organizatorjem pridruži-
li novi sponzorji in skupaj z našim časopisom 
še medijska pokrovitelja Radio 1 in VTV. S tem 
se zagotavlja tudi zadostna informiranost o 
poteku dogajanja ter pripravah na zaključno 
slovesno in zabavnoglasbeno prireditev 28. 
decembra v Mozirju. 
Vstopnice za prireditev je mogoče kupiti v 
prosti prodaji v vseh enotah Osrednje knjižni-
ce Mozirje v vseh občinah doline, na dan do-
godka pa do odprodaje tudi v športni dvora-
ni v Mozirju.
O ŠPORTNIKIH SKOZI SVOJE IZKUŠNJE Z 
BRANKO KRAMER
Tokrat smo se pogovarjali o nominirancih, 
njenem glasu in izkušnjah ob profesionalnem 
delu z diplomirano fizioterapevtko Branko Kra-
mer iz Zdravstvene postaje Nazarje, ki to de-
lo opravlja že 15 let in se pogostokrat srečuje s 
športniki zaradi zdravstvene in kondicijske te-
rapije. Ob spremljanju »športnika leta« je mo-
tivirana tudi zaradi svojega devetletnega sina 
Jakoba, ki trenira smučarske skoke in je član 
Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savi-
nji BTC. 
»Vsekakor športnike, kot tudi to priredi-
tev vneto podpiram, ker vem, kako veliko je 
odrekanje, kako naporni so treningi in da ne 
manjka tveganja za športne poškodbe, s ka-
terimi se srečujem pri mojem terapevtskem 
delu. Vem, da žal prihaja do pogostih po-
škodb športnikov, kar jih telesno in psihično 
zelo prizadene in, kako dolga ter naporna je 
pot do okrevanja. 
Ker spremljam sina Jakoba, ki živi za smu-
čarske skoke, vem, kako so trenerji in tudi že 
mladi športni navdušenci zaposleni s trenin-
gi in tekmami, jih ob njihovih plemenitih ciljih 
absolutno podpiram. Moj glas bo tokrat pre-
jel že zelo uspešen skakalec, član SSK Ljubno 
BTC Timi Zajc, prireditve v Mozirju pa se bom 
zagotovo udeležila,« nam je zaupala Kramer-
jeva.
Jože Miklavc 
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 17
Ljudje in dogodki, Oglasi
Glasujem za:
Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. 
Le taka glasovnica bo veljavna! 
Mlada športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Mladi športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Ekipa
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Organizator
1. ____________
2. ____________
3. ____________
ŠPORTNIK
Franček Gorazd Tiršek – strelstvo      
Antonio Mlinar Delamea – nogomet 
Lovro Bizjak – nogomet    
ŠPORTNICA
Tina Robnik – alpsko smučanje            
Monika Hrastnik – gorsko kolesartsvo  
Tina Gutman – lokostrelstvo
MLADI ŠPORTNIK (do 21 let)
Timi Zajc – smučarski skoki
Nejc Naraločnik – alpsko smučanje 
Oskar Rosc – namizni tenis
MLADA ŠPORTNICA
Nika Cigale – odbojka  
Špela Pistotnik – ju-jitsu 
Katja Mihalinec – odbojka
EKIPE
NTK Savinja Luče 
SSK Ljubno BTC 
OK Mozirje (ženske) 
OK KLS Ljubno (ženske)
LK Gornji Grad
PRIREDITELJI TEKMOVANJ
SSK Ljubno BTC
SK Beli zajec
ŠD T.E.A.M. Mozirje
Kandidati:
DOBRODELNI KONCERT OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE
Srce za srce z Alyo in gosti
Stojnice so bile bogato obložene z drobnim 
pecivom, pekovskimi in adventnimi izdelki, 
ki so šli odlično v prodajo.
Že kar nekaj let zapovrstjo v mozirski osnovni 
šoli, ki ji ravnateljuje Andreja Hramec, v predno-
voletnem času organizirajo dobrodelne koncer-
te z bazarjem. Tako je bilo tudi letos, koncert je 
bil tokrat v znamenju domače pevke Alye in nje-
nih gostov. Slednja je namreč prevzela organi-
zacijo koncerta, povabila glasbene goste in pos-
krbela, da je bila zadeva izpeljana na najvišjem 
nivoju.
IZKUPIČEK NAMENJEN 
INFRASTRUKTURI ŠOLE
Športno dvorano Mozirje so obiskovalci 23. 
novembra napolnili do zadnjega sedišča. Z izku-
pičkom prodanih vstopnic in bazarja bodo v šo-
li delno pokrili stroške za novo stopniščno plo-
ščad, ki bi omogočila uporabo učilnic v zgornjih 
prostorih tudi učencem na invalidskem vozičku. 
Poleg tega čaka šolo v času poletnih počitnic 
gradnja nove knjižnice. Na mestu sedanjega 
večnamenskega prostora bodo tretjino slednje-
ga uredili v knjižnico, ostanek pa bo ostal name-
njen drugim dejavnostim.
PESTER PROGRAM
Otvoritev je pripadla tolkalcem četrtega ra-
zreda, ki so za to priložnost ustanovili kar Ajmer 
bend, saj so zaigrali na plastična vedra. Alya je 
nato prevzela mikrofon in odpela nekaj svojih 
pesmi. Pri nekaterih so se ji pridružili pevci mla-
dinskega in otroškega pevskega zbora, ki ju vo-
di Lijana Blagovič.
Zatem so oder zasedli člani ansambla Gol-
te s pevko Niko Jevšnik. Da se je zadeva po-
živila, so parket pred odrom zasedli plesal-
ke in plesalci Migaj, ki jih vadi Mojca Štancar. 
Svojevrstna obogatitev koncerta je bil nastop 
stand up komika Uroša Kuzmana. V parih mi-
nutah je povedal vrsto krepkih resnic, ki pa so 
do solz nasmejale občinstvo. Poseben gost ve-
čera je bil pevec Isaac Palma, ki je k petju pri-
vabil tudi obiskovalke in obiskovalce. Za za-
ključek so na parket prišli vsi šolarji in zaple-
sali ob pesmi Brasil.
DOBRODELNI 
BAZAR
Po koncertu je sledil sejem otroških izdelkov, 
sladkih dobrot in pekovskih izdelkov. Otroci so 
večino napekli sami. Da bi bile stojnice še bolj 
polne in izbira večja, so jim na pomoč priskoči-
le članice aktiva kmečkih žena. Vsebina je hitro 
pošla, obiskovalci pa so se domov vračali dob-
ro obloženi.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Alya je zapela ob spremljavi otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Mozirje, 
ki ju vodi Lijana Blagovič.
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
18
Organizacije, Šolstvo, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA
Okoninski gasilci so bili zelo zaposleni
Člani društva so bili na strokovni ekskurziji v Krškem, kjer so obiskali nuklearno elektrarno 
in gasilce PGE Krško. (Fotodokumentacija PGD Okonina)
V Prostovoljnem gasilskem društvu Okonina 
so v mesecu požarne varnosti pripravili aktivno-
sti za vse člane, tako najmlajše kot operativce. 
Šli so na strokovno ekskurzijo, ogledali so si, ka-
ko se rešujejo ponesrečenci iz avtomobila, pio-
nirji pa so bili na regijskem tekmovanju.
Pionirji so v Velenju na regijskem mladin-
skem tekmovanju dosegli deveto mesto. Svoje 
je na prvi udeležbi na večjem tekmovanju na-
redila tudi trema, a so bili mentorji zelo ponosni 
nanje, saj vadijo šele eno leto.
Člani okoninskega gasilskega društva so se 
podali na strokovno ekskurzijo v Krško, kjer so 
obiskali nuklearno elektrarno in gasilce PGE Kr-
ško. V elektrarni so si ogledali film o izgradnji in 
delovanju elektrarne, operativno sobo, nejedr-
ski del elektrarne in gasilsko opremo. Pri krških 
gasilcih so si ogledali dom z opremo in primer-
jali izkušnje pri gasilskem delu.
Člani so si vzeli čas in se na jesenskem pikni-
ku v Vrbju družili z najmlajšimi. Seveda ni manj-
kalo »špricanja« in ogledovanja avtomobila ter 
opreme. Na prvo jesensko srečanje okoninske 
mladine so povabili nazarske kolege. Ti so jim 
pokazali, kako iz avtomobila rešijo ponesrečen-
ce, kakšno orodje pri tem uporabljajo in kako si 
med seboj pomagajo. Otroke je prikaz reševanja 
navdušil, priložnost upravljanja s posebno opre-
mo pa so izkoristili tudi starejši člani.
Štefka Sem
OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE
Voda od mita do arhitekture 
Učenci so se poučili, kako so ženske v starih časih nosile ribe v 
Ljubljano. (Fotodokumentacija šole)
Tudi letos so v Osnovni šoli Blaža 
Arniča v Lučah pripravili učno raz-
iskovanje in dogodek na temo Vo-
da od mita do arhitekture. Povodni 
mož iz Savinje je bil naslov doga-
janja, ki je povezal otroke iz vrtca, 
osnovnošolce, vzgojitelje, učitelje 
in krajane. Po četrtem letu se traj-
nost in uspešnost projekta vidi na 
zadovoljnih obrazih otrok in obi-
skovalcev in ni si mogoče misliti, 
da bi se tega ne šli več, je poveda-
la ravnateljica Andreja Urh. 
Letošnja vodja projekta s tema-
tiko kulturne dediščine je bila Po-
lona Škrubej, pod njeno taktirko so 
otroci raziskali pomen reke Savinje 
za ljudi danes in v preteklosti. Obu-
dili so legende in zgodbe o Lintver-
ju v Jezeri, o Ajdovski deklici veli-
kanki, ki je v Savinji prala perilo, o 
tem, kako so ženske v starih časih 
ribe nosile v Ljubljano in kakšna je 
današnja vloga ribolova. Razisko-
vali so tudi uporabo vode nekoč in 
danes. Zaključna prireditev je bila 
na obrežju Savinje.
O trajnostno naravnanem pro-
jektu je ravnateljica Urhova dejala, 
da so v preteklih letih raziskovali 
običaje, praznovanja in drobce de-
diščine domačega kraja, vključno 
z obletnico Blaža Arniča pod vod-
stvom Bernarde Matijovc in Ber-
narde Oset. V projektu sodelujejo 
s solčavsko podružnico in vrtcem, 
dogajanje pa je v sklopu tehniške-
ga in kulturnega dne. 
Skozi ustvarjalno delo so otro-
ci, udeleženci projekta naredili ve-
liko poučnega, zanimivega in upo-
rabnega. Vživeli so se ne samo v 
preteklost in sedanjost, z navdu-
šenjem so odkrivali znanja, ki sodi-
jo v naravoslovje, biologijo, likovni 
pouk, slovenski jezik, glasbo, fizi-
ko, zgodovino in tehniko. Podporo 
pri projektu, ki poteka po celi Slo-
veniji, nudi Zavod za varstvo kul-
turne dediščine Slovenije in JSKD 
OI Mozirje.
ST
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 19
Organizacije, Ljudje in dogodki, Prejeli smo
19. DRŽAVNO TEKMOVANJE O SLADKORNI BOLEZNI V MOZIRJU IN NAZARJAH
Tekmovalci pokazali visok nivo znanja
Državnega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni so se udeležili 
tudi zgornjesavinjski osnovnošolci. (Foto: Marija Šukalo)
Zveza društev diabetikov Slove-
nije je v sodelovanju z Osnovno šo-
lo Mozirje pripravila državno tek-
movanje v znanju o sladkorni bo-
lezni. V znanju na omenjeno temo 
se je pomerilo več kot štiristo tek-
movalcev osnovnih in srednjih šol 
Slovenije. Nanj so se uvrstili vsi tis-
ti, ki so na šolskem nivoju doseg-
li več kot 80 odstotkov vseh točk. 
Mozirska šola je bila za tekmo-
valce in njihove spremljevalce pre-
majhna, zato se je del aktivnosti (re-
ševanje nalog) odvijal tudi na nazar-
ski. Med tekmovalci so bili tudi učen-
ci osnovnih šol Gornji Grad, Ljubno 
ob Savinji, Rečica ob Savinji, Mozir-
je in Nazarje. Tekmovalci so pokaza-
li visok nivo znanja, uradni rezultati 
so objavljeni na spletni strani Zveze 
društev diabetikov Slovenije. 
Poudarek so dali na preprečeva-
nje sladkorne bolezni tipa 2 z urav-
noteženo in zdravo prehrano, na 
pomen telesne aktivnosti, na za-
pletih na očeh in nogah ter 60-le-
tnici slovenske zveze diabetikov. 
Izboljšati želijo namreč prehran-
ske navade. Doseči želijo, da ljudje 
pričnejo uživati več sadja in zele-
njave, rib, polnozrnatih žit in žitnih 
izdelkov ter zmanjšajo vnos nasi-
čenih maščob, sladkorja in soli, gi-
banje pa naj postane navada. 
S tem želijo zaustaviti in obrni-
ti trend naraščanja telesne ma-
se mladih v Sloveniji in vplivati na 
manjšo pojavnost kroničnih ne-
nalezljivih bolezni, kot je sladkor-
na bolezen. Slovenija je s tem tudi 
ena izmed držav, katere se uvršča-
jo v sam vrh ozaveščenosti prebi-
valcev o sladkorni bolezni.
Marija Šukalo
OŠ NAZARJE IN POŠ ŠMARTNO OB DRETI
Mednarodni dan strpnosti – Dan za strpnost in prijateljstvo
V projektu Dan za strpnost in prijateljstvo so nastali zanimivi izdelki 
otrok, ki so na ogled na šolski razstavi in spletni strani šole.
16. november je mednarodni 
dan strpnosti. Na OŠ Nazarje in 
podružnični OŠ Šmartno ob Dre-
ti spodbujamo strpne odnose, za-
to smo se ob tem dnevu že drugo 
leto vključili v projekt ob medna-
rodnem dnevu strpnosti – Dan za 
strpnost in prijateljstvo. 
Namenjen je vrtcem, osnovnim 
in srednjim šolam. Izvaja ga Izo-
braževalni center Eksena, častni 
pokrovitelj projekta pa je predse-
dnik Državnega zbora Republike 
Slovenije dr. Milan Brglez. 
Dejavnosti so potekale v obliki 
vodenih delavnic na temo prikri-
imeli učenci čas, da so se izrazi-
li z besedo in sliko. Nastali so zelo 
zanimivi in raznoliki izdelki naših 
otrok, ki si jih lahko ogledate na 
šolski razstavi in spletni strani šo-
le. Izbrane izdelke smo 4. decem-
bra poslali na Izobraževalni cen-
ter Eksena, v mesecu januarju pa 
bodo nekateri razstavljeni v pro-
storih državnega zbora. 
Strpni odnosi so pogoj za us-
pešno delo na vseh področjih živ-
ljenja, zato spodbujamo vse lju-
di, da več časa namenimo tej po-
membni temi.
Simona Skornšek
ta nestrpnost – ignoriranje in iz-
ključevanje. Vodili so jih učitelji 
na obeh šolah, ki so učence sez-
nanili s tem, kaj strpnost v resni-
ci je. Sledil je pogovor o strpnos-
ti in prikriti nestrpnosti, nato so 
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Pletejo copatke za novorojenčke
Ob pletenju ali kvačkanju copatk so 
stanovalke gornjegrajskega centra 
starejših uživale. 
(Fotodokumentacija centra)
V okviru dneva prihodnosti, ki bo 14. decem-
bra, so se v akcijo pletenja copatkov za novo-
rojenčke vključili tudi DEOS-ovi centri za starej-
še. Mesec november je tako minil v pletenju in 
kvačkanju copatkov, ki jih bo Prva zavarovalnica 
na dan prihodnosti razdelila novorojenčkom po 
slovenskih porodnišnicah.
Gornjegrajske stanovalke centra so z vese-
ljem poprijele za kvačke in pletilke ter v krat-
kem času naredile veliko število copatkov. Ob 
delu so uživale, saj bodo njihovi copatki gre-
li male otroške nogice. Vseslovenska akcija je 
letos namenjena medgeneracijskemu povezo-
vanju ter prenašanju znanja in vrednot med 
generacijami.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
20
Organizacije
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Rabljenega in novega, vsega je bilo na pretek
Največ kupcev se je vrtelo okrog rabljene opreme. (Foto: Štefka Sem)
Že dvajseto leto zapored so člani Gornjesa-
vinjskega smučarskega kluba Mozirje konec 
novembra v mozirski športni dvorani pripravi-
li smučarski sejem. Rabljena, nova, starodobna 
oprema za smučanje in tudi druge zimske špor-
te je dva dni menjala lastnike. Na sejmu je bi-
lo mogoče kupiti tudi karte za smučarski cen-
ter Golte ali rabljeno opremo podariti Karitasu 
za tiste, ki si je ne morejo kupiti.
NAJVEČ RABLJENE OPREME
Da časi niso najboljši, se kaže tudi na sejmih, 
saj se proda veliko rabljene opreme, nekaj tudi 
nove. V Mozirju je bila velika ponudba obeh in 
tudi prodaja je bila dobra. Polne police rabljenih 
smučarskih čevljev, smuči in druge opreme pa 
so bile najbolj oblegane. Predvsem so po rablje-
ni opremi posegali starši, saj jo otroci kaj hit-
ro prerastejo. V klubu so bili s prodajo na sejmu 
kar zadovoljni.
PRIPRAVE NA 
SMUČARSKA TEKMOVANJA
V klubu se aktivno pripravljajo na organiza-
cijo in izvedbo dveh regijskih tekmovanj v ve-
leslalomu konec decembra na Golteh. Nasto-
pilo bo okrog 120 tekmovalcev, starih od 10 do 
16 let. 
Štefka Sem
OBČINA LJUBNO
Po padcu balona veliko dela za gasilce in reševalce
Med drugim so na vaji preverili učinkovitost sodelovanja enot. 
(Foto: Štefka Sem)
V Občini Ljubno so organizira-
li občinsko gasilsko vajo, na kateri 
so se prostovoljnim gasilskim dru-
štvom Okonina, Radmirje in Ljubno 
ob Savinji pridružili gasilci iz Naza-
rij in Mozirja, štab civilne zašči-
te Ljubno, mozirski policisti, reše-
valci iz nazarskega zdravstvenega 
doma in člani Kinološkega društva 
Zgornjesavinjske doline.
Zaradi vetra je na hribu v Oko-
nini padel balon, v katerem je bilo 
devet oseb. Med njimi so bili poš-
kodovani, pogrešani in mrtvi. Plin 
iz balona je zanetil gozdni požar, ki 
se je hitro širil in ogrožal hiše. Ob-
činski podpoveljnik Toni Novak je 
razporedil gasilske enote in odredil 
naloge sodelujočim. Enota z reše-
valnimi psi je pomagala iskati po-
grešane potnike iz balona. Reše-
valci so imeli veliko dela z oskrbo 
poškodovanih, policisti pa so skr-
beli za cestni promet.
Občinsko gasilsko vajo so ude-
leženci speljali dobro. Preverili so 
tudi komunikacijo, učinkovitost so-
delovanja enot in delovanje siste-
ma zvez ZARE. 
Štefka Sem
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Pred zimo zaključena prenova bivaka na Kalu
Bivak na Kalu v prenovljeni podobi (fotodokumentacija PD Gornji Grad)
Gornjegrajski planinci so se te-
kom leta obnavljali bivak na Kalu. 
V jesenskem času je dobil končno 
podobo in sedaj krasi območje Le-
penatke in Velikega Rogatca, je po-
vedal gospodar bivaka Ivan Fale.
Spomladi so nabavili in pripra-
vili les ter naredili osnutek načr-
ta. Del materiala so znosili na ra-
menih. Tomaž Špeh je z vitlo po-
magal traktorjem spraviti več ton 
lesa do želenega cilja. S pomočjo 
članov društva, ki so opravili kar 
920 udarniških ur, in s prostovolj-
nim prispevkom traktoristov so 
opravili zastavljen plan obnove 
strehe ter ograje. Vsa glavna dela 
z lesom in izvedbo je opravil član 
Branko Krznar s svojo ekipo. Ko-
vinske nosilce za ograjo je izdelal 
Ivo Šinkovec. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 21
Šport
PRVE TOČKE TIMIJA ZAJCA V SVETOVNEM POKALU
Na dveh tekmah zbral 31 točk in pokazal dobro formo
Timi Zajc je ponovno dobil priložnost 
za nastop v svetovnem pokalu in jo 
dobro izkoristil.
V ruskem Nižnem Tagilu je član ljubenskega 
smučarsko skakalnega kluba Timi Zajc ponovno 
dobil priložnost za nastop v svetovnem pokalu in 
jo dobro izkoristil. Na sobotni tekmi je osvojil 12., na 
nedeljski 22. mesto in osvojil prvih 31 točk za sve-
tovni pokal. Že na tretji posamični tekmi je dvig-
nil letvico najboljše klubske uvrstitve v svetovnem 
pokalu. Doslej je bil lastnik najboljše uvrstitve lju-
benskih skakalcev Primož Pikl s 15. mestom.
PRIDOBIL 15 MEST
Na sobotni tekmi je 17-letni Timi po 27. mes-
tu po prvi seriji skočil v drugo odlično in se na 
koncu uvrstil na 12. mesto in bil drugi najbolj-
ši Slovenec na tekmi. »Prvi skok je bil dober, a 
sem imel malo smole z vetrom, drugi skok pa je 
bil fenomenalen in sem zelo zadovoljen. Stati na 
mestu vodilnega je odličen občutek. Upam, da 
bom večkrat,« je po prvih točkah za slovenske 
medije povedal zelo zadovoljen Timi Zajc. Tudi 
na drugi tekmi v nedeljo je v drugo skočil bo-
lje in tekmovanje končal na 22. mestu, z drugim 
odličnim skokom je napredoval za šest mest.
Štefka Sem
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
V šestem krogu premagale Benedikt
Odbojkarice KLS Ljubno so v petem krogu go-
stovale pri ekipi iz Ljutomera in po neprepričljivi 
igri izgubile z rezultatom 3:0. V prvem nizu so bi-
le v podrejenem položaju, a so kljub temu držale 
priključek vse do 19. točke, nato pa naredile ne-
kaj napak in niz je pripadel gostiteljicam. V dru-
gem so le-te z dobrimi začetnimi servisi povsem 
onemogočile igralkam z Ljubnega učinkovit na-
pad, tako da se je niz hitro končal že pri 15. toč-
ki. Še največji odpor so igralke ekipe KLS nudi-
le v tretjem nizu, kjer sta se ekipi menjavali v 
vodstvu, vendar pa se je po nekaj nezaključe-
nih napadih ljubenskih igralk v sami končnici 
niz končal pri 21 točki v korist igralk iz Prlekije.
Na Ljubnem ob Savinji je v šestem krogu go-
stovala ekipa Benedikta, ki je na lestvici uvr-
ščena za ljubensko, tako je vloga favorita pri-
padla odbojkaricam KLS Ljubno, ki so jo upra-
vičile in tekmo zanesljivo dobile. Že sam zače-
tek prvega seta je dal vedeti, kdo bo gospodar 
na igrišču, saj so bile domače igralke zelo raz-
položene in motivirane, ker so hitro povedle z 
visokim vodstvom 16:7 in nato samo še držale 
razliko ter niz hitro zaključile v svojo korist. V 
drugem je bila do prvega tehničnega odmora 
igra izenačena, nato so domačinke z odličnimi 
servisi in dobro igro v obrambi naredile razliko 
osmih točk, tako da je domači trener lahko dal 
priložnost tudi igralkam s klopi. Tudi v tretjem 
setu se je ponovila zgodba iz drugega in zma-
ga s končnim izidom 3:0 (25:14; 25:13; 25:11) ni 
bila vprašljiva.
V sedmem krogu so Ljubenke gostovale pri 
vodilni ekipi ŽOK Ptuj in kljub lepi ter borbeni 
igri tekmo izgubile s 3:0. V prvem nizu so bo-
lje začele domačinke in vodile že z 21:14, vendar 
so se igralke KLS Ljubno kljub zaostanku zbrale 
in se z dobrimi servisi ter preciznimi zaključnimi 
udarci povsem približale na 23:21, kaj več jim pa 
ni uspelo storiti. Drugi niz je bil podoben prve-
mu in se končal s 25:19 v korist Ptujčank. V tret-
jem so bolje začele Ljubenke in z dobrimi servi-
si ter zaključnimi udarci vodile že z 11:6, potem 
naredile nekaj napak in kljub borbeni igri niz iz-
gubile pri 17 . točki. 
Starejše deklice so nastopile na domačem 
turnirju in doživele dva poraza. V prvi tekmi je 
bila boljša ekipa iz Braslovč z rezultatom 2:0, v 
drugi pa so po izenačeni igri z 2:1 zmagale go-
stje iz Slovenj Gradca.
Franjo Atelšek
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Sosedski derbi na Ljubnem pripadel gostjam iz Mozirja
Odbojkarice OK Mozirje, ki jih trenira Danijel 
Habjan, so v zadnjih dveh kolih zabeležile dve 
zmagi. Najprej so doma premagale ekipo iz Ce-
lja, to soboto pa zmago slavile tudi na Ljubnem 
ob Savinji.
Na domačem parketu so dekleta proti Celjan-
kam igrale sanjsko. Popolnoma brez težav so 
prihajale do točk, saj so bile gostje sila neraz-
položene ali pa morda presenečene nad dobro 
igro domačink. Slednje so tako v prvi igri pre-
pustile zgolj 11 točk. 
Gotovo se jim je prelahka zmaga maščeva-
la že v naslednji igri. Celjanke so se zbrale in 
začele vračati v igro. Ves čas so držale priklju-
ček in vodile za par točk. Sedaj so bile prese-
nečene in zato nezbrane domačinke, ki so dru-
go igro izgubile s 15:25. Tretja igra je bila zopet 
bolj napadalna, napak domala ni bilo, servira-
nje je bilo dobro. Rezultat je bil 25:19 za Mozir-
je. Z veliko željo sta obe ekipi vstopili v četrto 
igro. Morda za odtenek boljše Celjanke so ime-
le na rezultatu 24:23 tudi prvo zaključno žogo. 
Domačinke so se ubranile in nato zapovrstjo 
dobile tri točke. Skupaj torej 26:24 za domače 
oziroma 3:1 v igrah.
To soboto pa je bil na Ljubnem ob Savinji so-
sedski derbi, ki so ga mnogi tukajšnji ljubitelji 
ženske odbojke že nestrpno pričakovali. Ko sta 
bili obe ekipi še članici tretje lige, sta se med sa-
bo večkrat pomerili. Mozirjanke so zato odšle na 
tokratno gostovanje željne zmage, saj so nove 
ligaške točke nujno potrebovale.
Tekma se je pričela izenačeno. Nobena ekipa 
ni izstopala, rezultat je bil skozi prvo precej ize-
načen. Tako je bilo tudi ob koncu, ko so gostje 
dobile igro s 26:24. Druga igra je bila manj izena-
čena, Mozirjanke so delale manj napak, igra pa 
jim je dobro stekla. Rezultat igre 25:17 za Mozirje. 
Podobna igra je sledila v nadaljevanju. Doma-
če igralke niso popuščale in nadaljevale z dob-
ro predstavo. Kljub temu so bile za odtenek bolj-
še, na trenutke tudi z malce sreče, gostje. Tretja 
igra se je zato končala z rezultatom 25:21, skup-
no torej OK KLS Ljubno : OK Mozirje 0:3.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
22
Šport, Pisma bralcev
(Ne)humano delovanje občine Luče
V zadnji številki SN je župan Ob-
čine Luče omenjal odprtost in prip-
ravljenost na pogovore predvsem 
z namenom, da bi pojasnil stališča 
ostalim bralcem, saj Lučani že ve-
do, kako in kaj je na stvari. 
Dragi župan, sprašujem te, ka-
ko naj v Lučah ljudje vedo, kako je 
na stvari? Iz pogovorov za šankom, 
čvekanja rekla-kazala, cerkve, bri-
tofa, igrišča ali od kje misliš? Ali 
misliš, da iz enostranskih in čud-
nih obvestil na internetu? Iz samo-
všečne enkratletne publikacije, ki 
jo izdaja občina?
Pred nekaj številkami SN smo 
te Rajko Prepadnik, Toni Breznik in 
spodaj podpisani spraševali med 
drugim naslednje:
- Kolikokrat si v štirih mandatih, 
16-ih letih, sklical kakšen zbor ob-
čanov na temo ureditve prostora 
ali na kakršno koli drugo temo? In 
kdaj ga misliš prvega? 
- Zakaj ne razgrneš in obrazlo-
žiš svojih teženj in načrtov po ob-
voznici in ločitvi vasi Luče od Savi-
nje, uničenju prodov in zakomplici-
ranju prometa v Lučah? Ali se za to 
temo skrivaš, ker nimaš argumen-
tov? Ali že mogoče sam dvomiš v 
svoje odločitve in ti status quo naj-
bolj ustreza? 
- Zakaj te ni bilo na arhitekturno 
predstavitev rešitve tega in podob-
nih problemov, ko so to predstav-
ljali neodvisni arhitekti in diplo-
mant Fakultete za arhitekturo?
In še:
- Zakaj se skrivaš pred ljudmi, ko 
želijo odprte pogovore? Zakaj si z 
avtom zbežal, ko so bili pred obči-
no predstavniki Ministrstva za in-
frastrukturo in so se pogovarjali s 
člani civilne iniciative? Strah? Po-
manjkanje argumentov?
Tvoj problem niso bralci SN am-
pak neobveščenost Lučanov. Tu-
kaj te ni in ni, dragi župan in mnogi 
vidimo le glavo v pesku. Blodnjak 
skritih informacij in podmiznih na-
mer, ki ga ustvarjaš s svojim stra-
hom pred odkritim pogovorom z 
ljudmi, rojeva vedno nove Gelčke, 
Civilne iniciative, zmedo in neza-
dovoljstvo. Vse to se dogaja zara-
di krivic, ki jih ljudje čutijo, saj se 
nihče nima veselja sam po sebi v 
časopisu kregati s tabo. V obrambi 
tudi svoje eksistence in pravic so, 
žal, v to prisiljeni. V Lučkih razme-
rah si pacaš idealne pogoje za pla-
vanje v megli, saj v čisti vodi ti ne 
gre najbolje.
Alojz Selišnik 
Luče 3
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA DEKLETA V LILLE-
HAMMERJU
Velik ekipni uspeh Slovenk
V norveškem Lillehammerju se je 
pretekli vikend pričela sedma sezo-
na smučarskih skokov za dekleta. V 
petek so se Slovenke dobro odreza-
le. Špela Rogelj je končala na 9., Ur-
ša Bogataj na 10., Nika Križnar na 18. 
in Ema Klinec na 26. mestu. 
Tudi v sobotni tekmi so bila na-
ša dekleta uspešna. Maja Vtič in 
Ema Klinec sta si razdelili 16. mes-
to, pred njima je bila Nika Križnar 
na 14., tik pred njo pa je končala 
najboljša Slovenka, Urša Bogataj 
na 13. mestu. Špela Rogelj je osvo-
jila 19. mesto.
Na tekmi v nedeljo so naše ska-
kalke znova vpisale lep ekipni us-
peh. Na veliki skakalnici je bila Ur-
ša Bogataj 8., Ema Klinec 11., Nika 
Križnar 12., Špela Rogelj 17. in Ma-
ja Vtič 22.
Po treh tekmah vodi Katarina 
Althausova pred Maren Lundbyje-
vo in Saro Takanashi, Bogatajeva je 
9., Rogljeva 11., Križnarjeva 12., Klin-
čeva 18. in Vtičeva 28.
Sezona svetovnega pokala za 
dekleta se nadaljuje čez dva te-
dna v nemškem Hinterzartnu s 
prvo ekipno tekmo v zgodovini. Ja-
nuarja pa bodo skakalke nastopile 
na Ljubnem ob Savinji, kjer pripra-
ve za skakalni praznik že potekajo. 
Marija Šukalo
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Po pričakovanem porazu v pokalu zablesteli na derbiju 
Nazarski košarkarji so s consko obrambo v drugi in tretji četrtini 
uspešno ustavljali šentjurski napad. (Foto: Roman Mežnar)
Klubska košarkarska sezona se 
nadaljuje z nezmanjšanim tem-
pom. Člansko ekipo Nazarij je v 
prejšnjem tednu čakala »nagra-
da« v 4. kolu pokala Spar, v kate-
rem so se v sredo, 29. novembra, 
pomerili proti prvoligašu Šentjur-
ju. Doživeli so pričakovan poraz, a 
pustili zelo dober vtis na parketu. 
Že v soboto jih je čakal nov pre-
izkus v prvenstvu, v katerem so 
gostili Hrastnik in ga prepričljivo 
premagali.
ODLIČNA IGRA PROTI 
PRVOLIGAŠU
Člani so ambiciozno vstopili v 
novo sezono in z igrami v 3. SKL 
vzhod nakazali, da jih zanima boj 
za prvaka lige. Zmagovito narav-
nanost so prenesli tudi v pokalno 
tekmovanje pokala Spar, kjer so se 
zlahka uvrstili v 4. kolo. Nagrada za 
dobre igre je bil košarkarski spek-
takel zadnjo novembrsko sredo, 
saj so za nasprotnike dobili nekda-
nje prvake in trenutno šesto ekipo 
prve lige Šentjur. 
Dvomov o favoritu ni bilo, za-
to so se Nazarčani lahko pokaza-
li v najlepši luči. Kljub pričakova-
nemu porazu 52:80 so pustili do-
ber vtis. Gostje so imeli prednost 
v višini in naboru igralcev, kar so 
s pridom izkoriščali. Kljub očitni 
razliki so domačini igrali srčno. V 
drugi in tretji četrtini, slednjo so 
dobili 16:14, so se povsem enako-
vredno kosali s v favoriziranimi 
gosti ter jih na trenutke spravlja-
li v zadrego. 
PREPRIČLJIVA ZMAGA V BOJU ZA 
DRUGO MESTO
V soboto jih je čakala naslednja 
pomembna preizkušnja, in sicer 
zadnja domača tekma v letošnjem 
koledarskem letu proti tretjeuvr-
ščeni ekipi na prvenstveni lestvi-
ci – Hrastniku. Tekma je bila derbi 
6. kroga 3. SKL vzhod in neposre-
dni obračun za drugo mesto. V lan-
ski sezoni sta se ekipi pomerili v li-
gi za prvaka, kjer sta bili na dveh 
obračunih precej izenačeni. V le-
tošnji sezoni so Nazarčani v dobri 
formi, zato so bili prepričljivo boljši, 
o čemer priča končni rezultat 72:51 
v korist domače ekipe.
V PRVENSTVU OSTAJAJO NA 
DRUGEM MESTU
Naporen tempo tekem se je na-
daljeval v torek, ko so Nazarčani 
gostovali v Šentjurju na povratni 
tekmi pokala. V prvenstvu ostajajo 
na drugem mestu, do konca letoš-
njega leta pa jih čakata še dve go-
stovanji, najprej že danes v Ljublja-
ni pri Jančah, nato še naslednjo so-
boto v Krškem.
Roman Mežnar
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Bil si skrben in vztrajen v življenju,
junaški v zadnjem trpljenju.
Ni res, da si odšel – nikoli ne boš!
Ujet v naša srca z najlepšimi spomini
boš vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Stanko FLERE
po domače Stvarnikov Stane 
1 5. 1. 1955 - 23. 11. 2017
Ob bridki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem posameznikom in 
društvom, ki so sodelovali pri izvedbi svečanega slovesa in mu tako 
še zadnjič izkazali spoštovanje.
Hvala vsem za izrečene besede tolažbe in spodbude, za darovano 
cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste ga tako množično pospre-
mili na njegovi zadnji poti.
Na vsakem koraku ga pogrešamo.
Žalujoči domači
Ni res, da si odšla – nikoli ne boš.
Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini
boš vsak naš korak spremljala v tišini. 
ZAHVALA
V 81. letu je prestopila prag večnosti 
Marija LEVAR
iz Nizke
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, dobrim sovaščanom, prijate-
ljem in znancem ter vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu 
pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in 
izrekali sožalja. Hvala za vso pomoč. 
Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana, govorniku g. Grudniku, 
župniku g. Luknarju, diakonu g. Čeplaku za lepo opravljen pogreb.
Hvala tudi dr. Pozniču, Bolnišnici Topolšica in Centru starejših Zim-
zelen za skrbno nego v času bivanja pri njih. 
Iskrena hvala pevkama Manji Pančur in Nives Krebs za izjemno le-
po odpete in odigrane pesmi slovesa. 
Žalujoči mož Stane, vnuk Sebastijan z zaročenko Tino
•	 PRETEP	GOSTIJ	LOKALA
Mozirje: 2. decembra so policisti v gostinskem lokalu v Mo-
zirju obravnavali kršitev javnega reda in miru. Med sabo sta se 
sprli in v nadaljevanju tudi pretepali dve gostji. Zaradi poškodb, 
ki jih je utrpela v pretepu, je ena od njiju iskala zdravniško po-
moč. Zoper eno osebo sledi kazenska ovadba na pristojno dr-
žavno tožilstvo.
Ko se življenje izteče, 
ostane praznina in z njo bolečina.
Pozabe ni, le čas bo celil rane 
in ohranjal spomine.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
Jožeta PODVRATNIKA
27. 4. 1933 - 27. 11. 2017
iz Mozirja
Zahvaljujemo se vsem, ki ste z obiski krajšali čas našemu atu. Hva-
la dr. Karmen Fuerst in patronažni sestri ge. Sonji Herman Robnik za 
vso zdravniško pomoč.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, 
znancem, kolektivom: Vrtca Mozirje, Esotech, d. d. Velenje in SAM 
Nazarje, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli soža-
lje, darovali svete maše, molitve, sveče in cvetje ter za vso pomoč in 
podporo v trenutkih žalosti. Hvala dekanu g. Sandiju Korenu za le-
po opravljen cerkveni obred ter govornici ge. Mariji Gregorc za so-
čutne besede slovesa.
Vsem in vsakemu posebej hvala.
Vsi domači
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
24
Za razvedrilo
BODOČA POJOČA KNJIŽNIČARKA?
Alya (levo) na koncertu v Mozirju: »Janja, se ti zdi, da bi jaz lahko 
bila knjižničarka v novi knjižnici, ki jo bodo zgradili v vaši šoli tudi s 
pomočjo današnjega dobrodelnega koncerta?« 
Janja Irman, knjižničarka v OŠ Mozirje: »Alya, raje ostani pri pet-
ju. Če tebe vzamejo za knjižničarko, bom morala jaz ostati v stari 
knjižnici, kamor bodo hodile na sposojo knjig samo še miši.«
GLASBENI RECEPTI SEM IN TJA
Issac Palma na dobrodelnem koncertu v Mozirju: »Alya, letos 
sem pa jaz zmagal na Melodijah morja in sonca.«
Alya: »Seveda, ker sem ti jaz povedala, kakšen je zmagovit re-
cept, saj sem tam zmagala lani.«
Issac: »Prav. Ko bova danes skupaj zapela na odru, boš ti pela 
slovensko, jaz pa špansko. Po nastopu pa ti dam recept, da boš ti 
naslednjič pela v španščini, jaz bom pa v slovenščini.«
KAKO ZNIŽATI NIVO BABJE PUŠOBE
Vida Čretnik (levo), žena podžupana občine Mozirje, je Dragu Po-
ličniku, še enemu podžupanu, le da iz sosednje občine Rečica, v Mo-
zirskem gaju med ogledom lučk natočila zvarek mozirskih zeliščaric 
za odganjanje babje pušobe. Ker Drago poleg podžupanskega stolčka 
zaseda tudi dosmrtnega županskega pri mozirskih pustih, je veliko 
odsoten od doma in mu ženska pušoba prav gotovo ni tuja. Ker je nje-
gova žena aktivna pustna baba, bi mu bilo vredno razmisliti, kako jo 
spraviti tudi k mozirskim zeliščarkam. Za slednje je znano, da skozi vse 
poletje nabirajo čudne rože in so zato veliko od doma. S tem bi Drago 
prišel do domačih zvarkov, pa še nivo pušobe bi se znižal.
(Foto: BK)
(Foto: BK)
(Foto: BK)
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 50. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
26
Petek,
8. december
ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Baletna produkcija Počitnice
Sobota,
9. december
ob 9.00. Golte
Golte ski opening
ob 9.00. Legatova hiša na Ljubnem ob Savinji
Izdelava lesenih živali za okrasitev
ob 10.00. Župnišče Solčava
Delavnica izdelovanja novoletnih okraskov
ob 18.30. Center Rinka Solčava
Predstavitev knjige p. Karla Gržana
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Odbojkarska tekma OK Mozirje : Nova KMB Branik II
Nedelja,
10. december
ob 11.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : DKŠ 
Rogaška (pionirji)
ob 14.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Calcit 
Basketball (mladinci)
ob 15.00. Dom kulture Nazarje
Koncert ob 10. obletnici delovanja skupine Sončnice
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Premiera komedije Zaradi stanovanja
 Ponedeljek,
11. december
ob 17 .00. Avla Doma kulture Nazarje
Predstavitev knjižnega fonda knjižnice Mozirje, pove-
zanega z gorskim svetom Zgornje Savinjske doline
ob 17 .17 . Dom kulture Nazarje
Predstavitev knjige Janija Beleta Nevarno 
proti vrhovom
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Prireditev STOPinJE na goro
Torek,
12. december
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Vadba za telo in dušo
Sreda,
13. december
ob 17 .00. Knjižnica Rečica ob Savinji
Ura pravljic: Povest o božičnem drevescu
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic: Nekega prijetnega božiča
Četrtek,
14. december
ob 10.00. Center za samostojno učenje Nazarje
Brezplačna delavnica uporabne nemščine
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Božična kukavica
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Lutkovna predstava Ela hop
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: Nekega prijetnega božiča
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Obeležitev 15-letnice Suške bande
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali-
tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila 
(menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. 
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	TO-
TAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela-
va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čis-
tilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izde-
lava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni 
material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam mesnate prašiče, 100-170 kg, 
lahko z dostavo; gsm 041/561-893.
Prodam prašiče za zakol ali na-
daljnjo rejo, možna dostava; gsm 
041/637-241.
Prodam telico simentalko, brejo 8,5 
mesecev, in dva bikca LS/LIM, težka 
180kg; gsm 041/226-251.
Prodam telico, 160 kg, mesni tip; gsm 
041/428-837 .
Telički rj/lim, 10 dni, in rj 20 dni stari 
prodam; tel. št. 58-45-197 .
Prodam brejo zajklo; gsm 040/684-
008.
Prodam bikca rj, star 4 mesece, 
in kupim slanino, mesnato; gsm 
070/744-487 .
Prodam telico čb, brejo 9 mesecev; 
gsm 041/398-717 .
Prodam 2 bika, stara 3 mesece, mes-
ne pasme; gsm 031/855-186.
Prodam bikca rj pasme, starega 14 
dni, težkega 70 kg; gsm 031/515-112.
Prodam bikca ls, težkega okoli 150 
kg; gsm 031/765-605.
Prodam telico simentalko, brejo 8,5 
mesecev, in dva bikca LS/LIM, težka 
180 kg; gsm 041/226-251.
Prodam zajkljo za zakol ali nadaljnjo 
rejo; gsm 051/372-703.
Prodam  telici RJ in LS breji 8,5 in 7 
mesecev, pašni, vajeni priveza; gsm 
041/324-377 .
Prodam dve telici, rjave pasme, breji 
8 mesecev; gsm 041/334-531.
Prodam teličko CK pasme in kosta-
njeve kole; gsm 031/501-250.
Prodam bika simentalca, težkega 120 
kg; gsm 041/716-210.
Prodam bikca simentalca, starega 3 
mesece; gsm 040/867-493.
Prodam teden dni starega bikca in 
kravo za zakol; gsm 041/783-572.
Prodam teličke simentalke po izbiri, 
težke od 150 kg - 180 kg, pašne; gsm 
031/228-217 .
Prodam dve telici, breji 8 mesecev, 
rjave pasme; gsm 041/334-531.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-
nje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; 
gsm 031/533-745.
Kupim telico ali kravo za zakol, plači-
lo takoj; gsm 031/832-520.
DRUGO – PRODAM
Prodam peč na olje – ferroli, malo ra-
bljena, cena 150 eur; gsm 041/965-524.
Prodam modularno ležišče leti-
cia, 180 x 200, in jogi, 90 x 200; gsm 
041/805-142.
Ocvirke in svinjsko mast prodam; 
gsm 030/914-992.
Ugodno prodam suha bukova drva; 
gsm 041/929-476.
Prodam suhe bale letošnje košnje; 
gsm 040/853-863.
DRUGO – IŠČEM
Prosim, če ima kdo za podarit radio 
savica z gramofonom. Pa tudi ka-
kšnih lego kock bi bil zelo vesel; tel. 
št. 58-45-458.
DRUGO – KUPIM
Kupim oreh, rezan 3 cm, 5 cm in 10 
cm; gsm 031/687-885.
DRUGO – PODARIM
Podarim zajce, slovenske pasme; 
gsm 040/362-591.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko stano-
vanje v Mozirju; gsm 030/284-699. 
Trosobno stanovanje v  Gornjem Gra-
du ugodno prodam ali menjam za 
nepremičnino; gsm 041/444-769.
Osebi ali dvema oddam stanovanje 
v okolici Mozirja; gsm 051/230-764.
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017 27
Oglasi
Savinjske novice št. 49, 8. december 2017
28
Ljudje in dogodki, Oglasi