uiij rajiJij' hg) nd| ^ tatj »c ksI 3^/ a.J. ^jj a bl a lcto 1912. Z do^oljenjom szombotelszke visesnje csrkvone oblasstL IX, LETNI TECSAJ. " VSZA PBAYICA ZAD-RZSAHA. Cena 60 filerov. Na szvetlo dan od szombotelszke cerkvene stamparije. SZOJLBATHELV EGY!! AZ.MEGVEI KONYVNYOMDA. Jannar 31 dnovov raa. 1-ga je den 8 v. 27 ra. dugi; do konca meszeca zra- szte 58 m. Den Pondoi. Tork Szreda Osetrtek Pete.k Szobota Dnevnik szvetnikov Novo leio. Obrez. Jez. Makar apat Genovefa dev. Tituss plisp. © Teleszfor p. m. f Szveti. ira Krali hod Szunca Szunca Meszeca izhod v. m. zahod v. m. izhod v. m. s& 7 50 4 17 pop. M 50 18 1 53 M 49 18 2 45 *m 49 19 3 54 •& 49 20 5 17 m 49 22 6 45 Meszeci zahod v. m. predp 5 32 6 55 8 7 9 2 9 40 1. Kda biJezus dvannjszel let sztar bio. Luk. II. 42—52. 7 Nedela 8 J^ondelek 9 Tork 10 Szreda 11 Osetrtek 12 Petek 13 Szobota !. po treh Kr; r« Szeverin ap. Julian m. Vihnos Higin p. m. Tacian p. 40 vojakov m 7 48 4 23 8 12 48 24 9 35 48 25 10 51 sh 48 26 predp € sh, 47 27 12 5 t <• 45 34 5 53 & 44 35 6 61 43 36 7 40 42 38 8 18 41 39 8 47 pop. 12 51 27 15 3 12 16 24 3. Gobavi proszi: Goszpodue, csi scses, lehto me ocsisztis. VIII. 1—3. Mataj. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Szreda 25 Csetrtek 26 Petek 27 Szobota III. po treh Kralih yince m. Janos od almostva Timotej p. Szpreobrnitev Pavla Polikarp v. ra. Janos Zlatovusztni 7 41 4 40 9 10 40 42 9 29 40 44 9 46 39 45 10 1 . 7 34 4 51 11 14 33 53 11 45 32 54 pop. m 31 56 1 26 1 45 3 6 4 28 5 43 Izraelszki kalendar. 5672. lcto. Jan. 1. TeboUi 11. Jan. 0. Tebetli 1G. S. Va- jckhi Jan. 13. TebeUi 23 S. So- inolh Jan. 20. Sebat 3. S. Vaera Ros Kliodiss. Jan. 27. Sehat L. S. Bu. Szpremeni iij&azeea. © Pun 4-ga ob 2 v. 29 m. popoJd. (L Zadnji krajec 11-ga ob 8 v. 43 m, predp. @ Mlad 19-ga ob 12 v. 10 m. popoldne. 3) Pryi krajec 27-ga ob 9 v. 51 m. pred- poldne. Vremen po Herscholi: Zacsetek premenljiv, 4-11 vedruo, toplo, c.l ll-',;a do kom-a mrzlo, doszla szucga. Zlati tanacs: Novo leto zaesnes, po novi sze i vu diisi. To leto ti zna szlodnje biti Grozo-vitno bi bilo z grolisuov diisov vu roke Boga szpad-noti. Pravilo sztaroga kmeta za jamiar: Vedmo novo leto Pavlov veter Csi je toplo v Januari, ])a nara dobro z.setvo. Je ne dober. Szprotoletje szp pokvari. 20 dnevov raa. 1 ga je den 9 v. 28 m. dugi, do konearaeszeeazra- szte 1 v. 2S m. Dun 1 j Gsetrtek 2 j Petek 3! Szobota Dnevnik szvetnikov Ignacij p. m. Szvecsmca Balas p. iii. hod SzuncajSzunca izhod v. m. 29 28 27 zahod v. m. Meszeca izhod v. m. 4 57 59 5 00 Meszec zahod 2 42 4 8 5 38 6 4 7 3 8. i 5. Od delavcov vu vinognuli. Mataj XX. 1—16. 4 Nedeia r/ Pondelek G Tork- 7 Szreda 8 Csetrtek 9 Petek 10 Szobota I. pred pepalnicov Agafa dev. m. Dora dev. m. Komuald apaf Mat. Janos szpov. Cirill Alekszandr. Szkolasztika 7 25 5 2 24 4 23 0 21 7 sh 20 8 t •se 19 10 € 17 12 S 32 7 5 8 27 9 45 11 00-predp 12 14110 1 27 j10 2- 8 52 9 1 9 2( 9 6. Prilika od szejacsa i szemena, Luk. VIII. 4—15. li Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Osetrtek 16 Petek 17 Szobota II. pred pepeinicov Eulalia dev. Kalarena od Eicsi Balentin duhovnik Fausztin i Jovita Juliana dev. m. Donat m. 7 16 5 13 2 49 14 14 3 47 12 16 4 47 11 17 5 38 19 6 18 7 21 6. 50 6 22 7 16 10 51 11 24 pop 1 2 3 14 7. Jezus ozdravi szlepoga. Luk. XVIII. 31—41, 18 Nedeia 19 Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Csetrtek 23 Petek 24 Szobota ill. pred pepelnicov Konrad szpov. Eleuterij p. Pepelnica Sztol sz. Petra Peter Damj. pu.sp. Presztopni den tt t ft *HM 7 4 5 24 7 36 >cSJ> 2 26 7 53 % 0 27 8 9 6 59 29 8 23 58 30 8 38 56 31 8 56 54 33 9 17 5 34 6 43 7 54 9 4 10 : 11 34 predp 8. Hudi diih szkusava Jezusa. Mataj. IV. 1—11. 25j Nedela 26 | Pondelek 27 I Tork 28 Szreda 29 Csetrtek I. posztna Margeta Alesander p. Leand Kvafri Rotnan ap. q t t tt t 6 52 50 48 46 45 5 35 37 38 40 41 9 44 12 53 10 20 11 10 popol 1 37 2 12 3 28 4 33 5 24 Izraelszki kalendar. 5672. Febr. 3. Seb. 15. S. Besa- lakh Fak unuepe. Febr. 10. Seb. 22. S. Jiiljro. Febr. 17. Sob. S. Mispatim Sa. Sekalim. Febr. 18. Bos Khodes Febr. 19. Adar 1. Ros Khodes Febr. 24. Adar C. S. T)ip- runia. Febr. 20. Adar 11. Esztev bojtje. Szpremeni meszeca. Pun 3-ga ob 12 v. 58 m. predp. {L; Zadnji krajec 10-ga ob 1 v. 50 m. predp. i Mlad 18-ga ob 6 v. 44 m. predp. Prvi krajec 25-ga ob8v. 2Gm.popold. Vremen po Herscheli: 1—8 inrzlo, doszta sznega i dezsa, 18—25 veter, viher; od 25-ga do konca szae^ pa dezs. Zlati tanacs : Fasenszki dnevi szo, pazi, da yu njih i ti sze ne zmo-tis 1 neduzsnoszti ne z sztaroga kiucta za lobrnar : Topla Szvrcsnica Mrzla Szvecsnica Matjas csi ne najde leda, Szneg, raraz prinesze. Oba odzsene. Ga napravi, telko gleda. 31 duevov ma. MaBiivaven. 1-ga je den 10 v. 59 tn, dugi ; do konca meszeca zra-szte 1 v. 44 m. 20-ga ob polnocsi sacsdeJc szprotol-tctja. Den 1 j Petek 2 I Szobota Dnevnik szvetnikov Albin Szimplicij papa tt € hod bzunca izliod v. m. Szunca zahod v. m. 6 43 41 5 42 44 Meszeca izhod v. m. 3 4 4 31 Meszeca zahod 6 1 6 30 9. Vzeo je Jezus sz szeboni PeLra i Jauosa i Jakoba i preobrazo sze je. Mataj VIII. 1—9. 6 53 7 12 29 46 4 24 Netlola Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota II. [)osztna Kasimir szp. Euzebij ra. Koleta dev. Tomas Akvit. Janos od Boga Franciska Rimszka t t t t tt 6 39 5 45 5 54 & 37 47 7 16 35 .49 8 35 33 50 9 52 31 51 11 7 29 54 predp 27 55 12 23 t 7 8 S 8 49 10. Jezus izzsone vraea iz nemoga. Luk. XI. 14—28. 10 Nedela 11 Pondelek 12 Tork 13 Szreda 14 Csetrtek 15 Petek 16 Szobota III. posztna Heraklij Gregor papa Eozina Matilda kralica Longin m. Heribert p t t t t ft i. 6 25 5 56 1 33 *«• 23 58 2 49 21 59 3 34 19 6 0 4 1.8 17 2 4 53 15 o 0 5 20 13 5 5 41 17 Nedela 18 Pondelek 19 Tork 20 Szreda 21 Csetrtek 22 Petek 23 Szobota nenpen p.__________-j- ffi 16 o , 11. Jezus nahrani 5 jezero moskov. Jan. VI. 1—15. ... . Wt%» n -t i r> r* 9 21 10 2 10 52 11 52 popol. 2 9 3 19 IV. posztna Oiril Jeruzalemszki ^ Jozsef, hranitel Jez. Joakim Benedik apat Katarena doviea Viktorijan ' t t t t tt 6 11 6 6 5 59 «g 9 8 6 15 7 9 6 30 &? 5 11 6 46 3 12 7 2 1 13 7 22 5 59 15 7 46 4 30 5 41 6 52 8 5 9 22 10 41 predp 12. Pravo je Jezus vnozsini: Sto iz vasz pokara me greha ? Jan. VIII. 46—59. 24 Nedela 25 Pondel. 26 Tork 27 Szreda 28 Gsetrtek 29 Petek 30 Szobota V. posztna (csarna) Ceplena Marija Emaauel mantrnik Q) -j- Janos Damaszki j Janos Kapisztranszki -j-Marija 7 zsaloszti || Augela. Kvirin. ^ 5 57 6 17 8 20 55 18 9 4 53 19 10 5 51 21 11 18 m 49 23 delu. 47 24 2 6 45 25 4 30 12 1 1 18 2 27 3 21 4 2 4 32 4 56 13. Kda bi sze Jezus priblizsavao, vnozsina preszterala gvant na pot. Mataj XXI. 1—9. 3ll Nedela I VI. posztan (cvetnai I ^ 15 4316 261 5 501 5 51 Izraelszki kalendar, 5672. leto. Mare. 2. Adar 13. S. The- zave Sab. Szahor. Marc. 3. Adar. 4. Purim. Miirc. 4. Adar. 15. Susan- Purim. Marc. 9. Adar. 20. S. Khi Thiza Sab. Parah. M.ire. 16. Adar 27. S. Va-_ jakhel. Pekude Sab. Hak- bodes. Marc. 19. Nizan 1. Ros Kk. Marc. 23. Nizan 5. S. Vaj. Marc. 30. Nizan 12. S. 2*v. Sab. Hairadol. Szpremeni meszeca. @ Pun 3-ga ob 11 v. 42 ra. predp. (L Zadnji krajec 10-ga ob 8 v. 55 m. po- pold. © Mlad 18-ga ob 11 v. 8 m. pop. Q) Prvikrajec26-gaob 4 v. 2 m. predp. Vremen po Hersoheli: Zacsetek mrzel z velkim vetrom ; 10—18 poleg sze-vra vedrno, mrzlo, csi pa jug pise, dezs ; 18—26 ve-drno, mrzlo ; konec moker. Zlati tanacs: Posztni csasz je, poleg zapovedi cerkvene vzerai vuzemszka szvesztva. Delaj pokoro, ocsiszti szi duso. Den Z a p š s z n i k Dohodki Sztroski |j kor. J fill. jj koi: | fill. l*ravilo sztarogn Utueta x:i mnr: Vaprili sze ovce v ovcsarno zaprejo, Kakse na den Mantmikov je vreme, Toplo nam je szprotoletje,'] Csi marcija one po pasi blejpjo. Takse nam stirdeszet dnij nepobegne. Csi prav prido goszke divje. 30 dnevov ma Velki tiraven. 1-ga je den 12 v. 48 m. dugi; do ^konca 1 v. 35 ra. zraszte. Den Pondelek Tork Szreda Gsetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Hugon piispek <^ -j-Fraaciskus Paulansz;{i -j-Eihard piispek + Velki Gsetrtek -j-j Velki Petek jf Velka Szobota ->•+ € hod <¦§€ bzunea izliod v. m. Szunca zabod v. m. 5 41 6 28 39 o < 35 31 29 30 32 34 Mcszeca izhod v. m. Meszeca zahod v. m. predp 6 9 7 27 8 44 10 00 11 14 14. Jezus vsztane oJ mrtvih. Marko XVI. 1—7. 8 Jietiela 7 Pondoi. 9 Tork 10 Szreda 11 Csetrtek 12 Petek 13 Szobota Vuzem. Goriszianenjo J. Vuzemszki Pondelek Demeter m. Ezehijel. prorok Leo papa Juliusz papa Hermenegild m. • 5 29 6 36 12 24 27 38 1 24 25 39 2 14 23 40 2 53 29 42 3 22 17 43 3 45 11 44 4 O 32 5 49 6 26 6 5 6 48 7 17 7 55 8 42 9 38 10 43 11 52 pop. 2 13 15. Jezus sze prikazse apostolom pri zapretih dverah, Jan, XX. 19—31. \A u Neclsfa , Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 Csetrtek 19 Petek 20 Szobota I. po Vuzmi (bola) Anasztazia dev Lambert m. Anicet papa Apolloniusz m. Timon m. Teodor szp. 5 15 6 46 4 20 irf 13 47 4 36 wP 11 49 4 51 ®? 9 50 5 7 7 52 5 26 !*? 5 53 5 50 3 55 6 19 3 23 4 34 5 48 7 4 8 25 9 46 11 16. Jasz szam dober pasztir. Jan. X. 11—16. \\. po Vuzrni Szoter in Kaj Adalbevt puspek 26 27 Marko evangeliszt Kletusz Zita 5 1 6 56 HK 0 37 4 58 59 56 r-l 55 2 53 3 51 5 9 8 10 28 2 11 51 7 1! predp 7 58 12 19 1 19 2 4 2 36 3 0 pop. 2 33 3 21 17. Edno malo i zse me ne te vidili.^Vi te sze zsalosztili, nego zsaloszt obrne sze ne radoszt. Jan XVI. 16—22. I 30 Pondelek Petek }!|. Varsztvo iorsefa Peter m. Katarina Szijenszka 4 50 7 6 3 50 sh 48 7 5 6 46 9 6 22 3 38 3 55 4 11 Izraelszki kalendar. 5672. Apr. 2. Nizan, 15. Passzah l.n. Apr. 3. Nizan. 15. Pasz- szah 2. n. Apr. 6. Nizan 19. Sab. Apr.- 8. Nizan 21 Passzah 7 n. Apr. 9. Nizan 22. Pasz- szali 8. n. Apr. 13. Kizan 26. S. mini 1 P. Apr. 17. Nizan 30. Khodes. Apr. 18. Ijar 1. Ros Kliod. Apr. 19. Ijar 2. Mezora 2. p. Apr. 20. Ijar 10. S. Thaszria. A.pr. V.2. Ijar 5. Soni bujt Apr. 25. Ijar 8. Kharaisi boj. Apr. 26. Ijar 9 Kedosim 3. P. Apr. 27. Ijar 10 S. Akhl. Apr. 29 Ijar 12 Soni bojt. Se- meszeca. Pim 1-ga ob 11. v. 4 ra. popold. (L Zadnji krajec 9-ga ob 4 v.23;m. pop. @ Mlad 17-ga ob 12 3 v. 40 m. popold. Prvi krajec 24-ga ob 9 v. 47 m. pred. Vremen po Hersuheli: Zacsetek vedrni, mrzel; 9—17 vugodni dnevi,- 17 —24 doszta dezsa ; konec szpremenljiv. Zlati tanacs: Gorisztanenje Jezusa ve-szelje je nam prineszlo, szkrbi sze, da vuzenszko csiszto veszelje i mir oszta-ne vszikdar vu tvojem szrci. Vu szrci szvetcsnje miszli morejo biti, tak bodemo vzsivali vekivecsne szvetke vu nebi. l Den 2 a p i s z n i k Dohodki I Sztroski kor. fill. kor. iill. Pravilo sztaroga kmeta za april : Szlihsa v aprili A vlazsen april April szlane ne trpi, Skodi rasztlini Da szada obil, ' Osi ednok zse v njem grmi. 1-ga je den 14 r. 25 ra. dugi, do konea meszeca zra- szte 1 v. 14 m. Den 1 Szreda 2 Gsetrtek 3 | Pecek 4 ! Szobota Dnevnik szvetnikov Filip i Jakob apostola ^ Athanazius piispek Naidenje szv. Krizsa f Florijan mantrnik hod 3zunca Szunca Meszeca izbod zahod izhod v. m. y. m. V. m. 4 45 7 10 7 39 43 11 8 54 41 12 10 7 40 14 11 12 Meszeca zahod v. m. 4 29 4 50 5 17 5 50 18. Jezus obecsa vucsenikom Duha Szvetoaa. Jan. XVI. 5—14. 5 6 Nedela Pondelek 7 Tork 8 Szreda 9 Osetrtek 10 Petek 11 Szobota IV po ..Vuzmi Janos evangeliszt Sztaniszlav p. m. Prikazanje Mihaela Gregor Naz p. Antonin p. Mam• 28 43 4 42 & 29 42 5 46 t JX 30 41 6 41 31 40 7 23 11 5 11 26 11 52 predn 12 25 1 7 2 1 30. Jezus sze je joko nad Jeruzalemon. Pridejo dnevi na tebe. Luk. XIX. 41—7. 28 Nedela IX. po Riszalih & 4 32 7 39 7 55 o 0 3 29 Pondelek Marta dev. (j^ & 34 38 8 21 4 11 30 Tork Julita. Abdon 36 36 8 42 5 20 31 Szreda Ignacij Lojolanszki 37 35 8 58 6 29 Izraelszki kalender. 5672. leto. JuliusS. Thamusz 17.Tern- plom elibgl. boj1. _ Julius 6. Thamusz 21. S. Pinkh. 1. P. Julius 13. Thamusz 28. S. Matoth. Miissze 2. P. Julins 15. Ah 1. Ros Kh. Julius 20. Ab G. S. Deba- rim 3. P. S. Ha.sznn. Jul. 23. AI) 9 Joruzsal. el- puszt. bojt. Julius 27. Ab 13. S.Voeth- khan. 4. P. S. Nah. Szpremeni meszeca. (L Zadnji krajec 7-ga ob 5 v. 47 m. pop. © Mlad 14-ga ob 2 v. 13 rn. pop. 0) Prvi krajec 21-ga ob 6. v. 18. m. ^ predp. ® Pun 29-ga ob 5 v. 28 m. predp. Vremen, po Herscbeli : Zacsetek szpremenljiv ; 7—14 lepo ; 14—21 szprc-menljivo : na konci veter, mokro. Zlati tanacs: Csasz dela. Krub szi szpravlamo. Nego delo more biti veszelo. Szlovenci delo poleg sztare navade vu imeni Jezusa, Marije i Jo-zsefa zacsnejo. Na konci pa blagoszlov proszijo z szta-rov recsjov : Krizsi Bozse, blagoszlovi GoKzpodne. 74. Den 2 a p i s z o i k Dohodki kor. ±111. Sztroski kor. fill Pravilo sztaroga knieta za julij: Szprne Marije dezs mokre nam da VM-oke M,v°!\lo,l;icsžw.'iki Elijasov den csi li grmi vu njem O (d Bi j dkk ki di d p je dezs mokre nam da Ovszene, psenicsne, rzsene kope iud g ,™. ()d Bogii je dankak vszaki driigi den. 31 dnevov ma. /1-ga je den 14 v. _5G m. diigi; do konca meszeca 1 v. 32 m. de kracsisi. Den Gsetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Verige Petra apostola Alfonz Liguorszki f Naidenje szv. Stevana m. € hod SzuncalSzunua izhod zahod V. 111. V. 111. Meszeea izhod v. m. 4 38>7 34 39 [ 32 401 30 Meszec zahod v. m. 9 13 9 28 9 42 7 37 8 43 9 51 31. Dva csloveka szta gori sla vu cerkov, da bi molila. Luk. XVIII. 9—14. 4 Modela 5 Pondelek (5 Tork 7 Szreda 8 Osetrtek 9 Petek 10 Szobota X. po Riszaiih Sznezsaa D. Marija Szpreobrazenje Goszp. (L, Donat p. m. Oirjak m. Eoman m. f Lovrenc. m. 4 41 7 29 9 57 ,1& 43 28 10 16 44 26 10 39 45 25 11 11 47 23 11 55 48 22 predp 49 20 12 56 11 00 pop 1 29 2 49 4 5 l: 5 16 32. Jozus ozdravi gliiho nemoga. Marko VII. 31—37. 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Csetrtok 16 Petek 17 Szobofca XI. po Riszalih Klara dev Hipolit i Kaszijan Euzeb duhovnik ft Velka Mesa. Vnebovzetje Joakim Eok f Liberat m. 4 50 7 18 2 14 m 51 16 3 43 m 53 15 5 15 & 54 13 6 42 & 55 11 8 7 57 10 9 27 sh 59 8 10 46 6 59 7 31 7 5 8 15 8 33 8 50 9 8 33. Niki cslovek je szpadno med razbojnike, ki po zsivoga osztavivsi odisli szo. Luk. X. 23—37. 18 Nedela 1» Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Csetrtek 23 Petek 24 Szobota XII. po Riszaiih Ludovik Toledanszki 3 Stevan vogrszki kral Ivana Franciska Timotej m. Filep Benitszki f Bertalaa apostol 5 0 7 6 pop. 1 5 1 20 2 3 2 33 3 1 3 41 5 6 59 4 38 6 57 5 24 7 55 5 59 9 29 9 53 10 24 11 4 11 54 predp 12 54 34. Jezus ozdravi deszet gobavih. Luk. XVII. 31—19. 25 Nede/a 26 Pondelek 27 Tork 28 Szreda 29 Csetrtek 30 Petek 31 Szobota XJIf. po Riszaiih Zefirin papa Jozsef Kalazanszki Augusztin plispek Glavoszek szv. Ivana Eoza Liiuaszka Eaimund Izabela b 9 6 54 6 26 11 52 6 48 12 50 7 5 13 48 7 21 15 46 7 34 16 44 7 48 18 42 8 4 2 3 4 00 9 19 5 27 6 35 7-43 8 52 Izraelszki kalendar. 5672. Aug. 3. Ab 20 S. Ekev 5. Y. Aug. 10. Ab 27. S. Reek 6. P. Auir. 13. Ab 30. Ros Kh. Aug. 13. Elul 1. Ros Kli. Aug. 17. Elul 4. S. Softim 1. P. Auff. 24. Elul 11. S. Ki Tlieze 2. Perek. Aug. 31. Elul 18. S. Ki Thova 3. 4. Perek. Szpremeni meszeca. (L Zadnji krajec 6-ga ob 5 v. 17m.predp. © Mlad 12-ga ob 8 v. 57 m. pop. ^ Prvi krajec 19-ga ob 5 v. 56 m. pop. Pun 27-ga ob S v. 59 m. pop. tf Vremen po Herscheli: V zacsetki dnezsni dnevi, 12—19 lepo, csi szever pise, pri jugi pa dezs ali vetrovje ; na konci lepo. Zlati tanacs. Radi po romanji hodite, pazite, ka ne bodete brezi haszka hodiii. Proscsecje sze dokoncsa vu cerkvi, po veszelicah zse szaino vragi sze szluzsi. Bog zna, jeli bi ne boljse bilo Joma sze-deti ? ¦IX, 1'ravilo sztarogu hmcta za Lovrenc dezseven nam vino szladi; Ivaksi jo I.ovreue-Jh-tlauov den Velika Mesa lepa i vrocsa Lepa, hajdina mocs po njVm dobi! Taksa po navadi bo nam dejeszen. Ti szi za vince mocsi szladocsa Lovrenc v vodo kamen vrzse, Nejdi v njo, hus! uirzla je zse 1-ga je den 18 v. 21. m. dugi, do konca raeszeea je 1 v. 38 m. kracsisi. 24-ga zacsckJ;, jesseni. Den Dnevnik szvetnikov hod ^zunca izhod v. ni. Szimca zaliod Meszcca ¦ Meszeca izhod zahod v. m. v. 111. 1 Nedela 2 Pondolek 3 Tork 4 Szreda Csptrtek 6 Petek 7 Szobota 5 19 6 40 8 21 20 38 8 43 21 30 9 10 "$$ 22 34 9 48 |$ 24 32 10 40 <=5S 25 30 11 49 HK 26 28 pred. 35. Nisc.-ie ne morc dvema troszpodoma szltizsili. Mataj VI. 24—33. XIV. Amjelov Csuvarov. Stevan kral Manszvet p. Bozalija dev. (L) Viktorin p. Ziikarias ¦prorok f Kassovszki mantrniki iU). Jezus od milvih obiidi Naijnszkoga mladenoa. Liik. VI). 11—16. XV. Mala rsflnsa. Rojsz. Peter Klaver szp. Miklos Toledanszki Prot i Hijaeint m. @ Guidon szp. Amat piispek f Povisanje szv. Krizsa 10 11 1 pop. 1 5 4 4 5 8 Nfldftla 9 Pondelek 10 Tork 11 Szreda 12 Csetrtek 13 Petek 14 Szobota m 5 28 6 26 1 11 ^* 29 24 2 40 30 22 4 9 82 20 5 85 34 18 6 59 35 16 8 20 36 14 9 41 6 0 35 6 5 7 1 7 30 37. Jezus ozdravi csloveka ru vodonom betegi. Luk. XIV. 1—11. 15 Nfidnla 16 Pondelek 17 Tork 18 Szreda 19 Csetrtek 20 Petek 21 Szobota XVI. Inis Marijino Eufemia m. Larabert p. Jozsef i. Tliisri 15. Szuk- kotb 1. n. Szept. 27. Tlilsri 10. Sznk- kotli 2. n Szept. 28. Tlii.-ri 17. Sab. Szpremeni meszeca. © Zadnji krajec 4-ga ob 2 v. 23 m. pop. @ Mlad 11-ga ob 4 v. 48 ra. predp. Prvi krajec 18-ga ¦^ ob 8 v. 54 m. pred. Pun 26-ga ob 12 & v. 34 m. pop. Vremen po Horsciioli: V zacsetki szpronionljivo 11—18 dezsevno, 18—26 szpremenljivo, nri koni-i doszta dezsa. Zlati tanacs: Dobroga prijatla imas : Angela Čsuvara. Najbolsi prijatel. Pazi, ila ga ne raz-'.salis ali celo v kraj ne szti-"us ob szcbo. Njogove szkuze aad tvnjuni yrolianii fe naj dobropotnazaj szpravijo. r Deu I Z a |j i s z n i k Dohcdki j Sztroski kor. ; fill. \ kor. j fill. I'ravilo Nziaroga Eakse je vremen na den Male mese Takse nam tridftszet daih ne olitecse ! za Csi na Mihalovo szever vlecse. Veliko ziruo narn z sznegom prinesze. ,Vfalw BI dnevov ma. Szvetvisesclc 1-ga je clen 11 v. 39 m. dugi, do konca meszeca jft 1 v. 41 m. kracsisi. T)en Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Rpmigiusz p. Leodegar p. m. Kandid m. Ferenc Asziszki Placid in tivarisi m. € hod m Szunca izhod v. m. Szunca zaliod 6 39 37 35 33 31 Meszeca izhod v. m. Meszec zahod v. m. 7 47 111 4 8 34 I pop. 9 36 10 52 pred. 2 0 3 2 40. Prilika od kniljeszkoga gaszluvanja. Mataj XXII. 1—H. 6 Iletieb 7 Pondelek 8 Tork 9 Szreda 10 Gsetrtek 11 Petek 12 Szobota X!X. S/vetojja Marko grof Ikigita dov. Diouizij p. m. Ferenc Borzsijanszki Placidia dev. Makszimilijan ptisp. sh s*s b b 5 29 i 27 9 25 11 23 12 21 13 19 15 17 12 16 1 41 8 6 4 30 5 51 7 12 8 341 3 5 4 20 4 3 4 55 5 13 5 32 5 5 41. Jezus ozdravi sziua kraljeszkoga csloveka. Jan. IV. 45—53. 13 Nadela 14 Pondelek 15 Tork 16 Szreda 17 Csetrtek 18 Petek 19 Szobota XX. Velka Gos?pa Kaliszt papa Terezija dev. Gal apat Hedvika kraliea Lukacs evangeliszt f 3 Peter iz Alkantare 6 17 5 15 9 53 18 13 11 10 19 11 pop. & 21 9 1 15 22 8 1 59 24 6 2 33 25 4 2 58 6 19 6 53 7 37 S 31 9 33 10 42 11 52 42. Prilika od kvala, ki jo racsun vcsino z szlugami szvojimi. Mfilaj XVII. 23—35. 20 Nedela 21 Pondelek 22 Tork 23 Szreda 24 Csetrtftk 25 Petek 26 Szobbta XXI. po Ri37alih Ursula dev. Kordula dev. Szeverin. Ignacij Eafael arkaugel Margarita jUac. dev. f Demetrij m. @ 6 26 5 2 3 17 '28 0 3 34 % 30 4 58 3 49' 31 56 4 4 33 55 4 18 34 53 4 33 35 51 4 52 pred. 1 00 2 3 17 4 26 5 37 6 52 43. Dajte caszari, ka je caszarovo. Mataj XXII. 15—21. 27 Neijeia 28 Poudelek 29 Tork 30 Szreda 61 Osetrtek XXII. po Ris7aiih Simon in Juda apostola jNarcisz pilsp. Klandij ra. Lucila devica ' 6 37 4 50 M 39 47 40 46 42 44 . 44 42 5 16 5 48 6 31; 7 2.9.' 8 40 8 9 28 10 45 11 54 Izraelszki kalendar. 567:5. kto. Okt. 2. This. 21. Hos. iab- bah. Okt. 3. This. 22. Sera. azo- relh. Okt. 4. This. 23. Szirnkh. lli. Okt. 5. Tliis. 24. S.Bercsith. Okt. 11, This. 30. lios K!i. Okt. 12. Mar. 1. S. Noakk R. Kh. Okt. 19. Mar. 8. S. Lekli- Lckba. Okt. 21.Mar. 10. Seni ])ojt. Okt. 24. Mar. 13. Kliamisi biijt. Okt. 2G. Mar. 15. S. Vajore. Okt. 28. Mar. 17. Soni bfijt. Szpremeni meszeca. (Q Zadnji krajee 3-ga ob 9 v. 48 m. pop. @ Mhd 10-ga, ob 2 v. 40 ra. pop. 3) Prvi krajec lS-ga ob 3 v. 6 m. predp. g) Pun 26-ga ob 3 v. 30 m. predp. Vremen po Herscheli : Prva polovica szpro-menljiva; druga polovica uirzla z dosztini (iezsom. Zlati tanacs: Po pameti ga pijmo. Da pamet ne zgtibimo. Kak grdo bi pacs bilo Ne znati, katn domo. Pamet je zsamat Pijan-sztvo je grob szlovencev : beteg na teli, greh na dusi, penezc zapravlanje, zsaloszt iamilija, sziromastvo zsenc dece. 20 Den 2 a p i s z n i k Lohodki kor. | ±111. Sztroski kor. Pravilo »'/taroga Itiuetu za oktobcr : Moker Dioiiiz mokro zimo da. Gallus csi je szuh, lepo leto da. fill. i 30 duevov ma.-- Aiadrescsek. Liszlopad. 1-ga je deu 9 v. 56 m. clugi; do-koiu-a jneszfcca jrj 1 v. 14 m. knicsisi. 1 Petefc 2 ! Szobota Dnevnik szvetnikov Vszeszvacuvu . Den vszoh vernili diis € hod bzunca izhod v. m. 6 45 46 Szunca zahod v. m. 4 41 40 Meszeca izliod v. m. Meszeca zahod v. m. 10 1 30 11 26i 2 1 44. Jezu.-i ozdravi Jdtruaovo lic.scr. Malnj IX. 18—26. 3 Nedola 4 Pondelel 5 Tork 6 Szreda 7 Csetrtek 8 Petek 9 Szobota XXIII. po Riszalih Karol Boromej Imre vojvoda Lenart apat Engelbert p. (iottfrid p. (Bogomir) f Teodor (Bozsidar) @ m 6 4S 4 38 predp. 49 37 12 49 51 36 2 9 52 " 34 3 29 54 33 4 48 55 32 6 7 56 30 7 28 2 2 44 3 1 3 1S 3 35 3 55 4 19 45. Od cslovcka, ki je poszejao dobro szemen vu szvojo njivo. M;itaj XIII. 21—30. 10 Nedola 11 Pondelek 12 Tork 13 Szreda 14 Csetrtek 15 Petek 16 Szobota XXIV. po Riszalih JMartiri piispek Martin papa Sztaniszlav Kosztka Josafat Leopold. Gertrud dev. Edtnund 3) 6 58 4 29 8 47 7 0 28 10 00 26 11 3 o 25 11 53 4 24 pop. 6 23 12 59 S 22 1 21 4 50 5 28 6 19 7 19 8 26 9 35 10 44 46. Szpodolmo je kraljesztvo neheszko k zrni . . . kvaszi. Mataj XIII. 31-35. 17 Nedela 18 Pondelek 19 Tork 20 Szreda 21 Osetrtek 22 Petek 23 Szobota XXV. po Riszalili Odoa apat Elizabeta kralica Feliksz Val. szp. Darovanje D. Marije Cecilia dev. f Klpmea 7 9 4 21 1 40 11 19 1 54 12 18 2 8 lo 17 2 22 15 10 2 38 «& 17 15 2 56 srt> 18 14 3 17 11 52 predp. 1 0U 2 8 3 18 4 30 5 46 47. Od rtisenja Jcruzalcma i od szlcdnjo szodbe. Mataj XXIV. 15—35. 24 Netlula 25 Pondelek 26 Tork 27 Szreda 28 Csetrtek 29 Petek 30 Szobota XXVI. po Riszalili Katarena dev. Konrad p. Virgil p. Jakob iz Marke Szatnrnin Andrej apostol srf 7 19 4 14 3 46 21 13 4 25 22 12 5 19 Prvi krajec 16- ga ob 11 v. 46 m. pop. *» Puu 24-ga ob 5 v. 12 m. pop. Vremen, Prva polovica mokni, mrzla ; druga polovica lepa veJrua. Zlati tanacs: Vorjomo ohesinsztvo szve-cov. Eilen za ovoga Koga molirno. szveci vu nobeszali nam pomogajo, mi molimo za purgaloriumazke duso. Tilii grob krscseuike ne loosi. Mamo vezalo bozso-rniloscse i molitve. 22. Veu Z a p i 3 z n i k DohoJki |j kor. j iill. ij kor. j fill. Pravilo sztaroga kmcta za november : Mraz Vszohszveeov to poraeni, Csi je Jlartin lepi, velko da zimo, Ka Martina dim bo lepi. Csi je megleni, szlabo dobimo. 31 dnevov ma Bozsics. Proszinec 1-ga je den 8 v. 41 m. dugi, do 22-ga je 19 m. fcracsisi, do fconca konca meszeca 5 m, zraszte. 22-ga sacseteli simc. Den Dnevnik szvetnikov (D hod Szunca Szunca izhod zahod v. m. Meszeca izhod v. m. Meszeca zaliod v. m. 48. Od szlednje szodbe. Luk. XXI. 25. Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrttik Petek Szoboda I. Adventna Bibijana dev. Ferenc Kszaverszki Barbara dev. ra. Szaba apat Miklos piispek Ambrozij piispek 7 29 4 10 & 30 9 sh 31 9 sh. 32 8 33 7 34 7 ^6 35 7 predp. 1 16 2 33 3 51 5 9 6 27 s Neilela 9 Pondelek 10 Tork 11 Szreda " n Csetrtek 13 Petek J4 Szobota 49. Ivan*Krsztitel vu vozi. Mataj XI. 2—10. Brez jjreha \iopr. IVSar. @ Leokadia dev. Melkiadesz papa Damaz papa f Szinezij m. Lucija dev. jf Nikazij p. 7 36 4 7 7 42 0 f 7 8 49 3S 7 9 44 39 1 10 28 40 7 10 59 & 41 7 11 23 ' 42 / 11 43 1 1 24 1 41 1 58 2 21 2 4« 3 23 6 11 20 29 37 Neiiela 50. Foszlali szo zsidovje k Ivani II. Adventna Ti sto szi ? Jan. I. 19. Pundelek Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota Euzebij. Albina Lazar Gracijan p. Kvatri Nemezij m. Amnion in Teolil Tornas apostol 0) tt 1t f >osa» 7 43 4 8 11 59 43 8 pop. 44 S 12 27 45 8 12 41 46 8 12 58 46 9 1 17 47 9 1 42 10 4t 11 5: predp. 12 58 2 7 3 21 4 3S 51. Veli Ivan: Pripravlajtc pot Goszpodnovo, poravnajte szteze njogove. Luk. III. 1—6. Nedola Pondelek Tork Szruda Csetriek Petek Szobota IV. Adyentna Viktorija de?. Adam i Eva & \f Bozsics. Rojsztvo Jezusa Stovan prvi maiitrnik Janos apostol f Drobna ned. deea ** 7 47 4 10 48 10 48 11 49 12 m 49 12 m 49 13 49 14 2 16 3 3 4 7 5 27 6 53 7 21 9 46 6 00 7 18 8 27 9 22 10 2 10 31 10 54 52. Ovo polozseno je cte na opadnouje i na gorisztanenje. Luk. II. 33—40. "Nedela j flioinas p. in. Pondelek Tork Anizia. David Szilveszter sh 50 16 o0 17 predp.! 11 30 1 41 , 11 48 Izraelszki kalender. 5C73.'_leto. Dcc. 7. Kiszlev 27. S. Mik. Khanukkah. Dee. 10. Kiszl. 30. Ros Khod. Kanuk. Dec. 11. Teb. 1. R. Kh. Kanuk. Dcc. 12. Ti;b. 2. Sz. Klmn. Kanuk. Dec. 14. Tob. 4. S. Vajiuas. Dcc. 20. 7Vb. 10. J,-ruza. ost. Dec. 21. Tol). 11. S. Vaj. Uec. 2G. Teb. 16. SobelJim bojt Dec. 28. Teli.lS. S. Seraol. Szpremeni meszeca. (L, Zadnji krajec 1-ga ob 12 v. 4 ni. pop. © Mlad 8-ga ob (5 v. 6 m. pop. 3 Pr?i krajec 16-ga ob 9 v. 6 m. pop. ® Pun 24-ga ob 5 v. 30 m. predp. j<> 21.), dwi Satorov (tzcpL 20., 38.) dtn pcsztave (okt. 4.). Poleg pravde LIV. 1868. leta zviin velke szile na szvetkaj. Na szvetkaj szvoje vere sze ' jiisesc nemore pred szodni.jo zvati. Ravno tak pri ekszekueiji. Zsidovjo majo szvetke po szobotaj, pofem Porim (mare. 3., 4.) viizeraszki szvetki (april. 2., o., 8., 9.) schabuoth (Eiszali — maj. 22. 23.) szpomin riisenja Jeruzsalema (jnl. 23.), novo. leto (szepf. 12., 12.), den pomiranja (szept. Cerkvcno vla«1nrs:atvo. Ehnszhi pdpa: Piusz X., Kvisztusa Je-zusa zemeJszki namesztnik, rmszleditel szvetoga Peira, piispek Eim varasa. ?o familiji je zvau Sarto Jozsef, narodil sze v Kiese vu leti 1835. 2-ga juniusa, za rimszkoga papo odehrani 1. 1903. aug. 4-ga, koronuvani 1903. aug. 9-a. Szlavno VIatla|ocsi kral: I. Ferenc Jozsef (Karol) iz bozse milo-szti caszar Ausztrie, Csehszki, Lombardszki, Veuetinszki, Dalraat, Hrvat, Szlavon, Lodomi-szki i JUirszki kial, Apostolszki kral vogrszkoga orszaga. P»ojen v Becsi 1830. aug. 18. Vladati' zacsiio IS-iS. dec. ž-ga. Za vogrszkoga krala koroniivau 1867. jun. 8-ga. Vclicsanszka kvalica: f Elizabeta, hcsi vojvoda iFakszimiliana. Jozsda na Eavarszkom, rojena v pospiihoteiii 24. deo. 1837. Umozsena v Beesi 25. aprila 1. lbo-i. Umrla 1898. leta szept. 10-ga v Genii. l>eca: 1. f Zofija, rojena 1855. marc 5. Umrla 1.857. raaj. 29. 2. Gizela, rojeua 12. julija 1856. Zdana z Leopoldom, z bavarszkim kraljevicsom 20. aprila 1873. leta. 3. Maria, Valeria, rojena 22. aprila 1868., zdana 31. jul. .1890. z nadvojvoden Franc Szalvatorom. 4. Rudolf, rojen 21. aug. 1858., ururl 30. jan. 1889. Zdaii 10. naja 1881. z belgij-szkov princezinjov ; Stefaniov. rojenov 21. maj. 1864. Bde f Budolfa i Stefanic: Elizabeta, rojeaa. 2. szeptembra 1883. Zdana 23. jan. 1902. sz. knezom herceg Oto- Windisehgraetzom. Xjihovoga caszarszkoga i Itralje.szkogu Velicsau.s/.tva: 1. Najvojvoda Ferdinand Maximilijan? rojen v Schonbruni G. julija 1S32., easzar Mehikanszki umr 19. jun. 1867. 2. JSrajvodvoda Karol Ludovik, rojen v Schunbruni 30. jul. 1833. umrl. 19. maj. 1896. Zdan 4. nov. 1856. z Margaretov, hcserjev, kralja Ivana Szakszouszkoga roj. 24. maja 1840., umrlov 18-ga szept. 1858 ; driigokrat zdan z Anuncijatov, hcserjov krala Ferdinanda II. Sziciljszkoga, roj. 24. marc. 1834., umrlov 4. maja 1871. Tretjo pot zdan 23. jul. 1873. z Marijo Terezijov, hcserjov portugalszkoga kraljevicsa Don Miguela, roj. 24. aug. 1855. Deca: Franc Ferdinand d' Este, roj. 18. dec. 1863: Otto, roj. 21. april 1865; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868; Margareta rojena 43. maja 1870; Maria roj. 31. jul. 1876; Eliza-beta roj. 7. jul. 187S. Nadvojvoda Ludovik Viktor, rojen v Be-csi 15. maja 1842. Sztuvisi ~S\. velicsausziva: Franc Karol, rojen v Becsi 7. dec. 1802. umrl 8. marca 1878., zdan 4. nov. 1S24. sz. Zoiijov. rojenov v Monaki 27. juu. 1805., umrlov 28. maja 1872. JVaszlednik Wj. Velicsansztva vu kraliivanji : Franc Ferdinand, rojen 1863. leta IS-ga dec. v Graci. Sztarisje njegovi : Karol Ludo-vik (Umrl. 1869. maj. 19.) ino Maria Anun-cijata (Umrl. 1871.) V hizsni zakon szfcopo 1-ga jul. 1900. v. Reichstadti z groficov Clio-tek Zofijov, rojeaov 1. marca 1868. leta. 2,?. 4 . ~ szpovcdjiilt. Abvaham patriarka okl. 9. Adalbert p. april. 23. Adam, clcc. 24. Adela, dec. 24. Adelheid, febr. 5. Adolf piispek. (Osnabriick) febr. 11. Agatha (Geta), dev. foi;r. 5. Agnes (Nesa), jan. 21. AJekszander (Sandnr) maj. 3. Alfonz p., aug. 2. Aloizius (Alajos). jun. 21. Ambrozius p.. dec. 7. Anasztazia dev., dec. 25. Andrej (Andras) ap., nov. 3o. Angela dev., niaj. 3i. Ana, mati Marija, jul. 2G. Anselm p., april. 21. Anton puscsavnik, jan. 17., pado- vanszki, jun. i3. Antonia m., april. 3o. Apollonia dcv. m., iebr. g.; Auguszlin p., aug. 2S. ISarbara dcv. m., dec. 4. Barnabas ap., jun. 11. Bertalan apostol, aug. 24. Baziliusz, jan. 14. Beatriksz dev. m., jul. 29. Benedek apat, marc. 21. Bernardin, maj. 20. Bernard apat, aug. 20. Beita, jul. 4. Balas p. febr. 3. Brigita dovica, okt, S. Cecilia dev. m., nov. 22. Krisztiana dev., jun. tG. Krisztina dev. m., jul. 24. Cirill p., jul. 7, I>amjan m., szept. 27. Demetria dey. mv jun. 21. Dezideriu^sz (Dezso) p, maj. 23. Dionisia dev. ~m., maj. i5. 'Dionizius (Dcnes) p. m., okt. 9., p. (Augsburg) febr. 2G. Dominik, aug. 4. Dominika dev., maj. i3. Donat p. m., aug. 7. Dorotea (Dora) dev. m., febr. f>. Edeltrud, jan, e3. Edmund (Odon) p.. nov. 16. Eduard kral okt. i.3. Einhilda, marc. 2S. Eleonora dev., maj. 27. Elias prorok, jul. 10. Elizabet (Erzs»beta. Jalsabeta), nov. 19, . Emerenciana dev., jan. 23. Emma dovica, april. 19. Eugen (Jeno) pada, jun. 2. Eugenia, szept, 16. Eva, dec. 24. Tabjan papa m., jan. 20. Ferdinand kral maj. 3o. Filip apostnl, mnj. 1. Flavia m.. febr, 22. Flora (1. m.. jui. 29. Vlurijan, maj. -1. Franciska dovica, marc. 9. Franciakus Assziski okt. 4.. bor-zsijanszki okt. 10.. Szaieszlci jan. 29.. Kszavcrszki dec. 3. Gabriel, marc. 24, (iS). Genovefa dev., jan. 3. Gerard (Geličrt). szept. 24. Gertrud (Gera), nov. i5. Gizela niina, maj. 7. Imre (Imri), nov. 5. Jiivij (Jurka, Gyorgy), april. 24. Ida grofica(Toggenburg), nov. 3.. grofica (Herzfeld), szept, 4. Ignac lojolanszki, jul. 3i. p. m. febr. 1. ... «. Ivan Krsztitel jun. 24. Janos Zlatovusztni jan. 27.. Janos de la Salle, maj. i5., Janos od krizsa, nov. 24., Janos apostol, clec'27. Jeromos (Hieronim, Ovemus) szcp- tember 3o. Jclena (Ilona, Lencsika), aug, 18. Johana vucsenica Krisztusova maj. 24. _ Johana Franciska santalszka nuna aug. 21. Jnlenta nuna, jun. 16. Josef, hranitel Jezusov, marc. 19. Kupertinszki. szept. iS. Jozefa nuna, jan. 21. Josefina dev.. marc. 12. Ireneusz p. m., jun. 28. Irene devica m., april. 4. Judith dovica, maj. 5. Julia dev. m., jul. 21. Juliana falkonieriszka nuna, jun. i3., febr. i&. Julius (Gyula) papa, april. 12. Karol p.. nov. 4. Kaspar (Gaspar) kral, jan. 6. Katarena dev, m., nov. 25., iz Ricci nuna febr. i3. iz Sziena april. 3o. Klara nuna, aug. 12. Kunigunde caszarica, marc. 3, Tiadiszlav kral, jun. 27. Lovrenc diakon m., aug. 10. Leon papa, april. n. Leonbard puscsavnik, nov. 6. Leopold vojvoda, nov. i5. Ludovik (Lajos) kral, aug. 25. Ludovika (Aloizia) m., jan. 3i. Lukacs evangeliszt, okt. iS. Lucija dev. m. dec. i3. Sfagdelena pokornica, jul. 22. Margarcta (Marjeta) d. m., jul. 20. Maria, jan. 23., szept. 8., aug. 5., febr. 2.. rnnrc, 25., jul. 2.. maj.^24., aug. i5.. nov. 21., dec. 8. Ime JSlarijino. Mariana dev. nuna, april. 17. M.irko, april. 25. Marta dev., jul. 29. Martin p., nov. 11 , jiapa nnv, 12. Martina d. m., ]an. 3o. ]\Iathilda kraiica, marc. 14. Mataj evangeliszt. sze])t. 21. Matjas apostol, febr. 24. Medard p.. jun. S. Melania dovica, jau. 3i. Metod p., jul. 7. Mihal arkangel szept. 29. Monika dovica, maj. 4. Miklos p., dec. 6. Votburga szluzsbenica na Tirol-szkom dev., szept. i3. Oszkar p. (Haml)uri;), fcbr. 3. Otto p., jun. 3o. I*ankrac (Pongrac) m.. maj. 12. Pavel puscsavniic jan. 15., apostol jun. 29. Paulina marc. 14.. dev. m.. jun. 6. Peter apostol. jun 29. Petronilla dev., maj. 3l. Piusz papa, maj. 5. Priszka (Piroska) d. m., jan, 18 Jtegina d. m., szept. 7. Robert apat, april. 29.. jun. 7. Rok szp., aug. i5. Roza Limaszka nuna, aug, 3o. Rozalia dev,, szept. 4. Rozalina dev., jan. 7. Rozina dev., marc. 11. Rudolf, april.' 17. Sebjan m., jan. 20. Sigmond kral. maj. 1. Simeon m., fel>r. 18. Simon apostol, okt. 28. Sztaniszlav Kosztka, nov. i3. Stevan kral, aug, 20., m. dec. 2». Susana, aug. 11. Teodor, nov. 9. Terezia nuna, okt. i5. Tomas villanovszki, szept. 18., apostol, dec. 21., szp.. dec. 29. llrban (Orban) papa, maj. 25. Ursula (Orsola, Orsa) d. m. okt. 21 Valentin (Balent) m., febr. 14. Veronika d. m., jul. 9., z robcom febr. 4. Viktor papa, jul. 2S. Viktoria d. m., dec. 23. Vince paulanszki, jul. 19. Vendelin pasztir, okt. 20. Venceszlav kral, szept. 2S, Vilmos apat, jun. 25. Vilma, jan. 10., jun. a5. Poleg preoblasztjenja vogrszkim piispe-kom leta 1906. jan. 17. od rimszkoga papa dauoga je posztni red szledecsi. I Os,rtri posstnl rtncvi, kda sze szamo ednok do szitoszti szloboduo naje i S7,p meszo ne je, szo szledecsi: vo lke Pepelnica. Trije szlednji dnevi velkoga tjedna. Vszaki petek poszta i adventa. Kvatvene szmle i petekje. Vigilszki poszti dneva szvetoga, riszalih //. Polchsani pnsstnt dnevl, kda sze szlodobno meszo vzsiva, nego vočskrat sze najeszti je prepovedano : 1. Zvuna petka vszaki den vn poszti. 2. Szrede advenlne. 3. Vigilszki poszti pivd Pelrovom i Vsziszvecovom. 4. Kvaterno- szobote. Poleg toga preoblasztjenja sze trpi, da ssvcUski vcrni pri vecserji meszo vzsivajo, naj .«ze szamo do naszitoszti ne naj^jo. ¦ III. IJncvi, kda sze szlobodno v^cskrat clo naszitoszti uajn, nogo mi:xzo vzsiraii je nc szlobodno: Vszaki petek vu Mi. IV. Zvunrcdno 'odpiiscsnnjr. sze da od mosznega jela: 1. Na celo piispekijo, esi kaksi szvctek na posztui den szpadne. 2. Na poszebne vesznice, csi proscsenjf, kaksi szvetek ali szen.je na poszt szpadne. .' ?i. Za poszebne persone: A) Tszaki posztni den — zvuna pepel-niee, tri szlednjih diievov velkoga tjedna, vi-gilszkih posztov pred bozsicsom, riszalami — szo reseni od posztne zapovedi: a) delavci vu fabrikah i rudah, h) vszi oni szvptszki liidje, ki szvojega sztola ne majo i celo leto vu ostariji. jejo ali jesztvino iz ostarije dajo prineszti, csi bi posztno hrano na lehkoma ne dobili. B) Od vszaksega poszta — zviin velkoga petka — szo reseni : a) szluzsbeni ua zseleznioi i na ladjah, b) vszi oni potniki, ki vu zseleznickih ostarijah ali na ladji morejo jeszti, c) vszi oni, ki za vrasztva volo szo na topalisesi, d) vszi oni, ki pri taksoj hisi szltizsijo ali zaman jejOj kde posztno zapoved ue sesejo zdrzsati. C) Vszaki szirornak, ki \% aliiiostva zsive, od zapovedi obdrzsa\anja od mesznoga jeia je oszlobodjeai. F. Vszaki den celoga leta szlobodno je k szpravlanji hrane maszt nucati, nego je prepovedano po nedelah po.szfnih i po dnigih polohsanih po.s.ztnih dnevali moszo i rllje navkupe vzsivati. VI. Ka obdrzsavanje od mesza jfi duzsen vszaki krscsenik, ki jo szedem let vo sztar. Na celi poszt — to je na obdrz.savanje mesza i edno naszitaoszt —¦ je duzspn on krsesenik, ki je 21 let vi: sztar, nego m- jo. escse CO let sztar. One, ki zsmetno delo opravlajo, pivpo-ved vecskratne nabzitosztni ne dotiese. Od poszta szo celo oszlobodjeni belezsni. VII. Vszi oni, ki do z tov szloboscsinov zsiveli, naj miloszlivnoszt rimszkoga pa])a z delami milosztivnoszti dusevne i telovne, z vrelov liiolitvov i z almoslvom nadoiueszlijo. Na leto 1912: I. Osztro posztni dnevi (v kalcmdari dva rn-' decsiva krizsa:) I. Pepelniea: febr. 21. .2. Szlednji trije dnevi velkoga tjftdna: april 4., 5., G. 3. \ szaki petek.posztni i adventni. 4. Szprotolesoili kvatr szreda; febr 28. petek marc. \. „ maj. 29, „ raaj. 31. , szept. 18. r szept- 20. dec. 20. „ dsc 22. 5. Vigilia pred riszalami maj. 25. ., „ Velkov mesov aug. 14. szveti poszt dec. 24. II. Polehsani posztni dnevi. (v kalendari eden rudeesi krizs:) 1. Zvua petka vszaki den vu poszti: od 21-ga februara do 6-ga aprila. 2. Vigilia pred Petrovom jun. 28. „ „ Tsziszvecovom okt. 31. 0. V adventi vszaka szreda: dec. 4., dec. 11. 4. Szobota vKvalrah : mare. 2., jun. 11., szept 23., dec 23. III. Vszaki petek je prepovedano meszno jelo (v kalendari eden csaren krizs.) Prepovedano je katolicsancom na pleszi i vu drugom zabavlanji del meti: 1. Celi poszt, esese prek vuzma do bele (szpre-?odne) nedele, 2. v adventi, esese prek bozsicsa do treli Kralov. MOJE ZAROCNIZKO SIVLENJE. Sem ovado, da prebivam V Srci Božjem cel' Prek mere vcsel, I ne morern ven, Ka poli nevcm V žitek grešen, — l.ak scra vtopljon To napravilo je Srcc, I ne lastna moč ;" Spoznam to rekoč : Se mi odprlo, V Se me zaprlo, Jaz sem pa stao — sem Jc nahao ! Kara pa zdaj v tora velkom Srci ? Idem bol' naprej, Plavam kem hitrej ; Dale naj pridem, Cisto se zmijem V Liiljeznosti z lubcznosLi! Z liibavi k Liihavi idem Po liibav naprej ! Zanj'ga popolnej Naj ;¦ delam vsak'den, I trpim pred vsem, Ki je sama Liibav puna. Da ,,trpeti, ali mreli" Hocern pravili, Al' ne v stralioti; Nar.i nemorem, Da sem zaliibljen V to prebilo Srce svelo ; Zato pravim : ]e trpcti, J če ne — vmreti Da na tom sveti. Brezi — trpeti Nera'rem Ga meti, Ki mi je vse, Komi sem vsc ! Zaročnik le rivaj v svojem Srci me naprej, Da pridem hitrej V pristanišče, v raj, Kde bom vekomaj Vživao Tebe, Ti pa mene. Srcen. "32 preszveto Szrce Jezusovo . ;. le rado dela ono, s(,e-ro szvojega liibczni-voga ocso, szvojo liibeznivo mater delati vidi. Vucsenik rad dela ti-szto, ka pri szvojem liibez-nivom vucsiteli za dobro szpozna. Jezusa liibecse szrce rado dela to, ka njerai je Jezus pokazao csiniti. Zato hodmo i glejmo: Jezusovo szveto Szrce sze je uaj-obprvim na ednom tronusi szedecse prikazalo. Ka je lepse za nasz, csi mi n:\sa szrca tlidi na tronus posztavimo. Ne na proszti sztolecz, na tronus, kde lehko p.ocsiva, na tronus, sferoga nemre prevrzsti neprijateo, gorina tronus Szrca Jezusovo0'a •— notri virSzrce Jezusovo. Csi de vu njem szkrito nase pzrce, nasa lubav, te veszelo bodemo miszlili i pravili: Hvaleno bodi na vsze veke. naj-szvetese Szrce Jezusovo! Jozusje szam dao namszvoje szvuto Szrco, kda jc odkiipo nasz. Szpnlzno je to szvcto Szrce do szlednjekaplice krvi za naso volo — dajmo mi ttidi njemi nasa szrca. Darujmo vszo bitje, vsze miszli i djanja nasega szrca njemi. Vem, je moje szrce nancs ne raoje, nego Onoga, ki je nje sztvoro, odkupo i poszveto. On je goszpod mojga szrca: Bog, poszebno pa Jezus, druga bozsan-szka persona ma poszebno pravico do njega, zato bodi hvaleno navszeveke najszvetese Szrce Jezusovo! Najszvetese Szrce Jezusovo sze je tak prikazalo, ka je z szvetlobov okoli-vzeto. Szvetloba je pa csiszta, vu njoj makule, zamazka ne. To je znamenje, ka njegov szveto Szrce szamo csisz-toszt trpi okoli szebe, szamo csiszto szrce je lubezuivo njemi, vu sterom ne greha: ne szmrtnoga, niti odpusztli-voga. Hodi za njim, liiba dusa. pazi na szvoje szrce, jeii je okoli vzeto z szvetlosztjov csisztoszti ? Xe trpimo pri szebi nikaj, ka bi nam diiso zamazali moglo! Radi preiscsimo szvojo dusno veszt: ka dobroga szmo csinili, ka dobroga zainiidili. ka lago.jcga szmo c vcsinoli. Obecsa.jmo Jezusovomi Szrci pobogsanje nasega szrca, pozsalujmo prcgrehske nasega nevolnoga szrca ino pravmo onorai. od steroga sze vcsimo : Hvaleno bodi navszeveke najszvetese Szrce Jezusovo ! Okoli najszvetesega Szrca Jezuso* voga je vu videnji trnavi venec bio szpleteni. Trnje je zmimenje boja, zna-meuje tesko-britkoga trpleoja, stero je eto Szrce pretrpelo za cslovecsa greh-sna szrca. Venec je pa znamenje obla-danja, ar oni sze vencsajo, ki szo ob-Jadali i zdaj veszeljo vzsivajo. Trnavi venec nam to glaszi, ka je Szrce Jezu-sovo po teskom boji obladalo, ka je njegovo celo zsivlenje eduo jako voju-vanje bilo za blazsensztvo csloveka pa ka je na szlednje doszeguo, ka je steo. Eto trplenja njegovo je ceno melo, ceno cslovecsanszkih dus, stere verno opravlajo szvoje duzsnoszli, stere hre-penejo za jakosztmi, stere kak zgled, kak dobra pelda idejo naprej ino z szvojim zgledom vszaki den nove duse priprlajo k onoj szveloj trumi, kde sze eto pozdravlenje glaszi: Hvaleno bodi navszeveke najszvetese Szrce Jezusovo ! Kda szo Jezusa na krizs pribili, szo bile tam driige skeri tiidi na mantro njegovo: cseki, zsucs, szpica, lesztvica, vozsa i t. d. Pa szo ete skeri njemi velke bolecsine ozrokiivale. Zato, ki scse njegov pravi vucseoik biti, on ne szrae iaksi biti, kak szo ete skeri bile, on ne szrae biti cvek ospotavanja drtigira, ne zsucs norcsiivauja, ne szpica zametavanja, ne lesztvica gizde, niti vezalje greha za driige, nego szrce nje-govo more tiidi okolivzeto biti z cve-karai jakoszti, z zsucsom szrditoszti proti grehi i szkiisnjavi, z szpicov za- raetavanja telovnoga veszelja, z leszt-vicov dobroga djanja, stera k Jezusi pelajo ino z vezaljom lubeznoszti, stero je tara privezse, kde sze veszelo glaszi: Hvttleno bodi navszeveke najszvetese Szrce Jezusovo! Jezusovo najszvetese Szrce sze je tak pdkazalo, ka je krizs bio na njem poszajeni. To je on krizs, steroga je Jezus, kral vszeh kralov tak rad noszo za nasz. Gsi pa za nasz, te je po pra-vici szluzso nam vszem z tem, ne szamo szvojemi nebeszkomi Ocsi. Pa je szlii-zso z veszeljom. z pripravnosztjov, ino z najbogsim nakanenjom ! Ga rad mas ? Szluzsi ti njemi tiidi z veszeljom; rad vcsini volo njegovo; szluzsi njemi i hitro vcsini, brezi zaraiide, ka on zse-lej od tebe; szluzsi njemi z najbogsira nakanenjoni, ne za szvoj zemelszki haszek, nego zaio, ar je on prle szlii-zso za tebe i tebi, zato, taaj ti da mi-loscso ka bos na veke szliizso njerai z onimi, ki vszikdar popevajo : Hvaleno bodi navszeveke najszvetese Szrce Je-zusovo! Ptano, odpreto rano tudi ma na szebi navjszvetese Szrce Jezusovo. Od-preta, je eta rana, naj bi vszikdar vecs miloscse moglo iz toga Szrca zbajati i naj bi tni kem lezsej mogli notri vu to szveto Szrce. Odpreto Szrce je pot, szo vrata, nad stera nasz Jezus notri vzeme vu szvoje Szrce, uaj bi mi tiidi notrivzeli' vu nasa szrca blizsnje nase, ka szrdi-toszt, nevoscsenoszt, odurjavanje naj ne- . majo meszta vu njem. To sze naj zgodi na celom szveti pa de te celi szvet veszelo pravo: Hva- ] leno bocli navszeveke najszvetese Szrce ^ Jezusovo! (bi). 1 Szrce Jezusovo, pokorno notri do szmrti. 3* nszalov. Krisztus je od mrtvisi oorisztano. Krisztusovo telo je tri dni vu grobi osztalo, naimre v pclek zailvecsera, v szoboto celi den i v nedelo zajutra. Na tretji den je Krisztusova diisa nazaj prisla pekla trnaca, ediuila sze je z nova telom, i je Jezu.s odicseno od rnrtvih gori sziano. Jezus po szvojem goriszlaneujom je ocsiveszno dokazo, dajeon zaisztino Bog. Jezusovo gorisztanenje je zaloga nasega prisesztnoga gorisztanenja na vekivecsni zsitek, csi na zomli z verov i lubavov zs njim jedinjeui osztanemo. Ni znarao, pise Pavel apostol vu chii-gom piszmi Korintusancom piszariom. da on, ki je Jezusa gorobiido, i nasz z Jezusora gorobiidi.1 Krisztn? je glava" matere cerkvi, stera je njegovo telo, mi szmo pa kotrige toga lela. Csi glava je gorisztanola, tak i kotrige gori szta-nejo. Apostolje po szveti razidivsi szo sze vszikdar szpomenoli Krisztusovoga gorisztanenja. Tak vszeti Peler je pred-gao na krizs R.azpeloga, koga je Bog gori obuclo, Pavel pa pise Rimljanom : Csi ti z viisztarai Jezusa szpoznas i vu tvo.jera szrci verjes, da ga je Bog odmrtvihgorobiido, tak blazseni bodes.- Gorisztanenje Jezusovo, kakti za-loga nasega gorisztanenja je velki trosf krscsenikom. Zse vu sztarom testa-menti Job, ki je doszta mogo trpeti, escse ga je zsena zavrgla, je pravo : Jasz zuam, da moj resitel zsive i jasz bodfim na szlednji den z zemle gorisz-tano . . . i vii mojem teli mojga Boga gledo. Gorisztanenje Jezusovo je podloga nase vere. Zse szveti Pavel je piszo Ko-rautusancom : Csi je Jezus ne go-ns^tano, tak je nasa vera zaman,3 1 2 kor. -1. 14. - r.imij. lo. ;¦'. 3 I. kor. Kj. 17. Kak jc Jezus goi-isztano, to je, na-csin, ne popisejo cvaiigelisLje, negoszamO' csiidna pripetja popisejo, stera szo sze' pri grobi pod i vcsaszi po gorisztanenji godila. Pa nam vecs ne trbe znati. Nam je zadoszta, da je Jezus ocl mrtvih-gorisztano i da sze je vecskrat szkazo. Vszi evangelislje ne pisejo vcdnako, nego eden ovcga popunijo i razszvet-lijo. Mataj szamo od dvojega szkazanja pise, Marko sze zse od trojega szpo-mene, Lukacs pa celo stiri popise, tak i Janos. Zdaj zse glejmo celo zgodovino vu tisztom rcdi, kak naiu razlagalci szvetoga Piszma naprej davajo. Zsenszke pohodijo grob. Keszno v szobolo, kak je zso not-risztopo prviden tjedna, je prisla Marija Magdalena i druga Alarija, da bi grob pogJedoole. I ovo. velki potresz je nasztano, ar angel Goszpodnov je priso z nebesz, je prisztopo, odvalo je ka-men v kraj i na njega je szco. Nje-gov obraz je bio, liki bliszki njegov oblecs beli, ]iki szneg. Od sztraha szo pred njira trepetali sztrazsarje i szo posztanoli, kakti mtrvi. Tak pise Mataj. Kak je szobota minola, piseMarko kiipila je Marija Magdalena, Marija Ja-kobova raati i Saloma disave, cla bi . pridocse njega naraazale. I rano v gojdno prvoga dneva tjedna szo prisle k grobi, kda bi szunce zse zislo.' Zgovarjale szo szi racrl szobom: Sto nam-oclvala kamon n/1 ".... rloiia? Nego kak szo sze ta zglsdnole, vidle szo, da ie kamen v kvaj odvalani, na-imre prevecs je velki bin. Prvi den tjcdna, piso. Janos, prisla je Marija Magdalena va.no, kda je escse mraesno bilo, k grobi i vidla je, da je kamen v kraj vzeli. Teda je~" ona bozsala i prisla k Simoni Pečri i k drfiqomi vucseniki. ¦oteroga je Jezus rad meo i pravla je njima: Goszpoda szo groba vzeli i mi ;iie vemo, koma szo ga djaii. Zsenszke szo disave kupile, da bi Jezusovo telo namazalc, ar v petek szo z velikov szilov pokopali Jezusa, v szobolo, kakti na zsidoszki szvetek szo tiidi ne raogle Jezusa namazati, zato v nedelo vgojdno rano szo sze popascsilc k grobi. Szunce je ravno :gorislo. Kamen je zse prvle odvalao augel, ne zato, da bi Krisztus znao z groba vopriti, ar ou bi lehko iz zap-retoga groba priso, liki je szledi prek zapreti dver vu hiso sztopo. Kamen je v kraj odvalani, naj sztrazsarje v pamet vzemejo, ka sze tii nika godi, da je Jezus od mrtvib gorisztano. Kak je angel priseo, zemla sze je sztroszila, njegov obraz liki bliszk, gvant pa liki szueg, — ne csiido, da szo szesztazsarje zoszagali i szo natla szpadnoli, liki bi nirli. Kak szo z nova k szebi prisli, tgori szo sztanoli i szo sze v pobeg ¦szpravili, ar, kak szo zsenszke k grobi .prisle, sztrazsare sze zsc vecs ne tam iuaisle. Kak je Marija Magdalena vpamet vzela, da je kamen odvalani grob pa prazen, nazaj je bezsala vu varas i je povedala Petri i vucseniki, steroga je Jezus liibo. Te vucsenik je bio szveti Janos. Driige zsenszke szo duzse pri grobi osztale. Angel nazveszti zsenszkam goriszta-nenje Jezusovo. I kak szo zsenszke vu grob prisle, pise Marko, vidle szo mladenca na 'desznom szedecsega, oblecsenoga vu belom oblecsi i szo sze presztrahsile. Nego on je njira pravo : Ne bojte sze. Vi iscsete Jezusa Nazarenszkoga, raz- . petoga; gori je sztano, ne ga tu; ovo je meszto, koma szo ga polozsili. Nego ite, povejte njegovim vucsenikom i -Petri, da on pred vami ide v Galilejo, tam t.e ga vidili, kak vam je povedao. One szo pa vosle i odbezsale szo od groba, ar sztrah i groza je nje . obisla i nikomi szo nika ne pravile, ar szo sze bojale. Peter i Janos pri grobi. Kak szmo vidili, Marija Magdalena je oznanila njima, da je kamen v kraj odvalani i Jezusa na ga v grobi. Sla szta pa Peter i ou drugi vu-csenik, pise Janos, i prisla szta k grobi. Obadva szta bezsala, nego on driigi vucsenik je bolje bezso, kak Peter i prvle je priso k grobi i sze naprej prignovsi vido je prte tara lezsecse, nego donok je ne sztopo vu grob. Teda je priso Simon Peter, ki ga je naszle-duvao, sztopo je vu grob i vido je prte polozsene i briszacso, stera je na njegovoj glavi bila, nego stera je ne bila djana k prtora, hegb razlocsena na drugom meszli vkiip szpravlena bila. Te je notri sztopo i on vucsenik, steri je najprvle k grobi priso i on je vervao, ar szoescse ne razumeli, da on od mrtvih gori sztanoti mor^ Po tom szo vucseniki nazaj odisli dorao. Kak szmo .csiili, Janos je mlade-nec bio, prvle priso k grobi, kak Pe-ter. Nego ne je vupo notri sztopiti vu grob, te zse sze je bojao, ali pa pos-tenje steo dati Petri, koga liki glavo apostolov je steo naprej pusztiti. Kak szta vu grob sztopila, prte szta naisla vkiip szpravlene, lo je szvedocsansztvo poleg toga, da je Jezusovo telo ne vkradjeno, ar tat bi ne doli vzeo prto, menje bi je vkiip szpravo. Jezus sze szkazse Mariji Magdaleni i driigim zsenszkam. Peter i Janos szta sze nazaj pov-roola vu varas. Med tem je Marija Mag-dalena zse driigocs k grobi prisla. Lu-bezen i hvaleznoszt szta io tam obdr-zsale na meszti, kde je telo njenoga Goszpodna i dobrocsinitela pocsivalo. I Jezus je lohnao njeno liibezen. Maria je sztala od zvunaj pri grobi, pise- Marko, i sze je jokala. Kak sze je jokala, prignola sze je i je vidla notri vu grob. Teda je zaglednola dva angela vu belih oblecsah tam szedeti, ednoga pri glavi, driigoga pa pri nogah, kde je Jezusovo telo djano bilo. Njeva szta pravila njoj : Zsenszka, ka sze jocses ? Ona je njima pravila: Ar szo mojega Goszpodna odneszli, i jasz ne vem, koma szo ga djali. Kak je to ona escse pravila, sze je obrnola i je vidla Jezusa tara sztojecsega, nego ne je znala, da je to Jezus. Jezus je njoj pravo : Zsen-szka, ka sze jocses ? Koga iscses ? Ona je miszlila," da je to vrtnar i je pravila: Goszpod, csi szi ga ti odneszo, tak mi povej, koma ssi ga djao i jasz ga od-neszem. Jezus je njoj pravo : Marija! Te sze je obrnola i pravla je njemi: i, to je, moj Vucsitel! Jezus je fravo njoj: Ne tekni sze mene, ar szam escse ne odiso k mojemi Ocsi i k va-semi Ocsi, k mojemi Bogi i k vasemi Bogi. Te je sla Marija Magdalena i je naznanila vucsenikom, da je vidla Goszpodna i je njoj to pravo. Marko.pa szkazanje Jezusovo etak popise: Pokedob je Jezus v gojdno prvi den tjedna gorisztano, szkazao sze je najobprvim Mariji Magdaleni, z stere je szedem vragov vozgono. Ona je pa sla i je naznanila onira, ki szo zs njim bili i sze zsalosztili i jokali. I kda bi csiili, da on zsive i gda "ga je ona vidla, ne szo vervali. Kak vidimo, Maria Magdalena je osztala zviinaj i sze je jokala. Njene szkuze szo kazale njeno velko zsaloszt, stero je csiitila, ar je Jezusovoga tela ne naisla. Bog je njene szkuze lohuao. Kak bi escse ednok poglednola, vredna je posztala, da je angele vidla i ne dugo szamoga Jezusa. Ednoj pokornoj dusi, stera je prvle celo pod vrajzsov oblasztjov bila, nego je prevecs lubila, sze ;je Jezus najobprvim szkazao. Szka--zao sze je vu podobi vrtnara, pa jo je-pitao, ka sze joese, ga je ne szpoznala,, negokak jeponacso, szvoj glasz i pravo:. Marijar ga je vcsaszi szpoznala. Molila-ga je i k njegovim nogam sze scse-vrzsti, nego Jezus je ne dopusztč), ar do njegovoga v nebo zasztoplenja de-escse priliko mela dugsi csasz zs njim. biti. Zdaj naj li ide, pa naj naznani bratom, da je od mrtvih gorisztano.. To je znamenujejo Jezusove recsi: Ne/ tekni sze mene, ar szam escse ne odiso k mojemi Ocsi, tem bolje idi k mojirrt bfatom i njim naznani, da jasz ideni-k mojemi Ocsi. Nego te recsi escse eden bolje globoki razura raajo. Jezus scse Mariji praviti, da vupacsno i neod-trgnjeno prebivanje zs njim szamo v:r nebeszah bode. Kak szrao vidli, ove zsenszka szo> sze zse prvle nazaj obrnole vu varas.. .Njim sze je tiidi szakazao Jezus po poti, kak Mataj nam popise: I ovo,. Jezus je szrecsao nje i pravo: Bodite-pozdravlene. One szo pa k njemi szto-pile, obinole szo njegove noge i ga. molile. Teda Jezus pravi njim : Ne-bojte sze! Ite pa naznanite mojim bra-tom, da naj idejo v Galilejo, tam bo-dejo mene vidili. t Sztrazsarje pa visji popi. Kak szo zsenszke odisle, te szc-prisli nisterni sztrazsarje vu varas i szo javili visjim popom vsze, ka sze-je zgodilo. I oni szo sze vkiip szpra-vili sz sztaresimi ludsztva i szo vojakom dali doszta penez i szo njim pravili: Pravte, njegovi vucseniki szo v nocsi prisli i szo ga vkradnoli, dokecs sztno mi szpali. Gsi pa bi to k vuham prislo namesztniki, mi ga bodemo vmirili. Oni szo potem vzeli peneze i tak szo-csinili, kak szo navucseni bili. I sze je razglaszo te glasz med zsidovami-do denesnjega dneva. Kak szmo vidili, nagucsali szo vo- - 39 jake, da szo, prej, zaszpali. Kda bi pa na one, ki na sstrazsi zaszpijo, pri Riml-janah velka kastiga csakala, sztrazsarje szo sze bojali, da csi to k vuham Pon-cius Pilatusa pride, le do oni kastigani. Nego visji popi szo je zagvusali, da njira nika ne de, pa bJescsecsi penezi "szo tiidi velko moes na nje meli, za-csnoli szo po celom varasi lagati, da szo spostolje Jezusovo telo vkradnoli. Escse na deveto leto, kda je Mataj szvoj evaogcliurn popiszao, sze je te glasz drzso pri nevernih zsidovah. Justin mantrnik, ki szeje okoli 100 leta narodo, pravi zsidovom : V i szte ne drzsali pokore, pokedob szte sze szpricsali, da je Jezus gorisztano, nego vi szte moske poiszkali i po szveti raz-poszlali, naj glaszijo, de edno krivo vero je nasztavo Jezus, edencslovek z G-alileje. Toga szmo rai, pravli szo vo-poszlani, na krizs razpili, "nego nje-govi vucseniki szo ga v nocsi vkrad-noli i blodijo zdaj liidi, kda pravijo, da je Jezus od mrtvih gorisztano i v nebesza odiso. Nego pitajmo zdaj mi. Oiv vucse-niki, steri szo po vlovlenji Jezusa raz-bezsali, bi oni viipali od visesnje ob-laszti zapecsacseni grob gori vdariti i telo vkradnoti? Bi oni mogocsi bili on velki kamen bvezi rogatanja v kraj od-valati ? Bi to sztrazsarje ne csiili ? Pa csi szo ga vkradnolf, zakaj szo apos-tole ne pred szod posztaviJi? Za doszta • mensega zroka volo szo bili pred szod posztavleni, pa bi njim, csi hi zaisztino ga vkradnoli, to najvekse miszlite od-piisztili ? Tu vidimo, da csi stoj Jezusa odurjava, on escse pamet zgiibi. Vu Jezusi ne verje, nego poleg toga escse bolje neverjetna more vervati. Zse szveti Augusztin pise (mro je leta 430.) : 0 ti neszrecsna neszpametnoszt ! Szpa-vajocse szvedoke mi naprej pripelas ? Zaisztino szama szi zaszpala, da vu tvojih mislenjah szi tak dalecs zablo-dila. Dobro pravi szv. Augustin, da szpavajocsi szvedoki nika ne szvedo- csijo. Ve pa csi stoj szpi, ka on zna, ka sze okoli njega godi. Kak szo pa te sztrazsarje znali praviti, da szo Jezusa apostolje vkradnoli. Szveti grob je razriiseni. Vu pe-csino vszekanoj kamri zdai szamo on sztol pecsine sztoji, na steroga szo Je-zusa mrtvo telo polozsili. Na tom sztoli sze vszako gojdno szvela rnesa szliizsi. J82us sze szkazse dvema vncsenikoma na poti v Emmaus. Dva z vucsenikov Jezusovih szta sla tiszti den v Kasteo, steri je na seszt-deszet bezsajov bio od Jeruzsalema, po ijueni Emraaus. I njidva szta szi zgu-csavala med szebon od vszeh onib, stera szo sze zgodila. I vcsinjeno je, kda bi szi zgucsavala i mecL szebom szpitavala, szam Jezus priblizsavajocsi so je zs njiraa. Ocsi pa njidva szo sze zadrzsavale, da bi ga ne poznala. I veli njima : Kakse szo (e recsi, stere pripovidavate eden driigomi hodecsa ino szta zsalosztna ? I odgovorecsi eden, komi je ime Kleofas, pravo je njemi : Ti szi szam tiihinec v Jeruzsalemi i ne szi zvedo, stera szo vcsinjena v ujem ete dni ? SLerima je on pravo : Stera ? I velita : Od Jezusa Nazarensz-koga, ki je bio cslovek Prorok, Zmo-zsen vu deli i recsi pred Bogom i vszem Iudsztvom. I kak szo ga odali visji Popi i poglavarje nasi na szkvar-jenje szmrti i raszpili szo njega. Mi szmo sze pa vupali, ka bi ou meo od-kupili Izraela. I zdaj ober vszeh etih tretji den je dnesz, ka szo eta vicsin-jena. Ali i zsene nike z nasih szo nasz posztrahsile, stere szo pred szvetlo szt-jov bile pri grobi i kda bi ne nai sle tela njegovoga, prisle szo .govorecse, ka szo i angelszko videnje vidile, ki pravijo, da on zsive. I odisli szo niki med nasimi k grobi i tak szo naisli, kak szo zsene povedale, njega szo pa ne naisli. I on je pravo njima : O neszpametni i kesznoga szrca na ver- 40 — vanje vszeh onih, stera szo gucsali Prorocke ! Ne li je eta potrcbno bilo trpeti Kriszlusi i tak notri iti vu diko szvojo ? I zacsevsi od Mozesa i vszeli Prorokov razlago je njima vu vszeh piszraah, stera szo od njega bila. I priblizsavali szo sze k kasteli, kama szo sli on sze je precsino dale lti. I primarjala szta ,ga govorecsa : Osztani z nama, ar veeser nasztanjuje i den sze je zse nagno. I notri je so,zs njima. I vcsinjeno je, kda bi szedo zs njima, vzeo je kruh**i blagoszlovo i vlomo ga je i dao ga je njima. I odprle szo sze njidva ocsi i poznala szta ga i on je premino zs njidva ocsih. Ipravilaszta edeu drugorai : Ke li je najno szrce gorecse bilo vu nama, kda je gucsao na poti i odpirao je nama piszma ? I gori sztanovsi vu onoj vori povrnola szta sze v Jeruzalem i naisla szta li edenajszet vkiip szpravlene i one, ki szo zs njimi bili, govorocsi: Ka je gorisztano Goszpod zaisztino i szkazao sze je Simoni. I njidva szta pripovida-vala, stera- szo vcsinjena na poti i kak da szta ga szpoznala vu lamanji kriiha. Tak pise Lukacs. Ta zgodovina, sze je na den go-risztanenja godila. Zadvecsera szta sze dva Jezusoviva vucsenika na pot szpra-vila, v Emmaus, steri je bio od Jeru-zalema tak na edenajszet kilometrov. Ednomi je ime bilo Kleofas. Driigomi ime je ne znano. Po poti szta szi zgo-varjala od onih del, stera szo sze szle-dnje dni vu Jeruzalemi godila. Teda je njiva zgrabo Jezus, liki eden potnik, ki sze prevecs pascsi, pa sze je zs njima vu gucs piiszto. I kda bi sze njidva tozsila, da je Jezus zmozsen bio, zdaj pa je vsze njiva viipanje vkraj, Jezus je njiva karao, da bi raogla znati, da poleg szvetoga piszma Zvelicsitel more trpeti, mreti i tak vu szvojo diko iti. Vu sztarora testaraentomi je doszta predkepov bilo, steri na szmrt i gori-sztanenje Jezusovo kazsejo, kakti: Po-visanje broncsane kacse , vu piisztini, tri dnevno zdrzsavanje jonasovo vu zsalodci ribe i. t. d. Priszilila szta ga, da je mogo zsnjima vu hiso iti. Tiihinec je pri vecserji kriih vlomo. Kak evangelist pravi, blagoszlovo ga je i dao ga je njima. Te recsi sze glihajo k onim recsam, stere szo povedane od szlednje vecserje, tam je tiicli blagoszlovo Jezus kriih i dao je apostolom. Jezus jo tam v Emmausi precsiszto szvojiva vucse-nika. To prccsiscsavanje je csiiden szle-dek melo, njiva ocsi szo sze naimre odprie i szta ga szpoznala. Pascsila szta sze nazaj v Jeruza-lem, apostolje szo tam vkupszpravleni bili vu hisi szlednje vecserje. TamszJa zvcdila, da sze je Jezus i Pelri szka-zao. Med vszemi vucsenikami Jezus sze je ob prvim Petri, liki glavi apos-tolov szkazao. Med zsenami pa sze je naj ob prvim Mariji Magdaleni szkazao. Jezus sze je szkazao apostolom, kda jo Tomas ne nazocsi bio. Dokecs szta vucsenika z Emmausa to pripovedavala, posztao je Jezus ua szredi med njimi i pravo je njimi: Mir vam! Jasz szam, ne bojte sze. Zbur-kani pa i presztrahseni stlmali szo, da diiha vidijo. I velo je njim : Ka szte sze zburkali i mislenja gori ido vu szrca vasa? Gledajte roke moje i noge, ,da szam jasz. Slatajte i gledajte, ar diih raesza i csont ne ima, liki vidite, da jasz mam. I kda bi to pravo, po-kazao je njim roke i noge. Kda bi pa escse ne vervali ino bi sze csiidivali od radoszti, pravo je: Mate eti kaj jesztvine ? Oni szo pa prikazali njemi falat pecsene ribe * szLovenoga raedu. I kda bi jo pred njimi, vzevsi osztanke dao je njira. Tak pise szveti Ltikacs. Kak je pa vecser gratao i dveri szo zaprete bile, Iftle szo sze vucseniki vkiip szpravili, sztraha volo od zsido-vov, priso je Jezus i szlano je med njimi na szredi i pravo je njim: Mer — 41 — bocli z vami! I kak je to pravo, poka- kem zadrzsile, tem szo zadrzsani. Tak zao je njim szvoje roke i sztran. Vu- . pise szv. Jauos. csenild szo sze pa veszelili, da szo To szkazanje sze je tiidi escse na -Goszpodna vidili. On je pa pravo njirn: den gorisztanenja zgodilo, vecser, kcla Mer bocli z vami! Kak je rnene Ocsa bi sze vucsenika z Emmausa zse nazaj Kolombier precsiszti blazseno Margareto de Alacoque. Kolpmbier sze je na Francuskom narodo leta 1641. V 17. leti je med jezuite so. I.eta 1670 je za popa poszvecseni. Kda l>i szi ednok premi.slavao, kak szo vlovili Jezusa, za szrce ga je zgrabila Jezusova liibezen, stero je kazo proti Judasi, proti zsidovom. ki szo zrok bili njegovoga preganjanja. Ovo Szrce. vu sterom ne ga szrdljivoszti. ne ga bridkoszti, szamo liiliav escse proti protivnikom. Zselenje sze zdignolo, da bi on tudi szpodoben bio k Jezusovomi Szrci. Leta 1G75. je bio posz-lani'vu eden mali ]vara.=, po iraeni Parag le Monial. Til szo bile hcseri szvetoga Ferenca Salezkoga, niine od pohajanja bl.,Marije, medjsterimi je bila Margarela. Njoj sze je Jezus vecskrat szkazao, kda je pred oltarom molila i pravo je njoj, daTnjegovo Szrce gori od liibavi do liidih. Ona je v?ze te videnje razodela Kolombieri. Edook sze je žgodilo, da je Kolombier szveto meso szliizso, pod mesov precsiszto Margareto. Ona je Jezusovo Szrce vidla vu raorji plamena i drugo dvoje szrce, stero sze je vtopilo vu Jezusovom Szrci. Csiila je i Jezusov glasz : Tak zjedini moja liibav to trojno szrce na veke. poszlao, tak vasz jasz poslem. Kak bi povrnola,tak okoli devete—deszete vore. to pravo, vdehno je na nje i pravo je Jezus je celo steo zagvUsati apostole, njira: Vzemite Duha Szvetoga! Kem da je on szam, zato sze je dao pnjeti, odpusztite grehe, tem sze odpusztijo i celo je jesztvino proszo. I kda bi je zse zagvusao, dao je njiiD veliko oblaszt. Kak je mene Ocsa poszlao, tak vasz posiljam. Kak je mcne Ocsa poszlao, uaj po mojoj szmrti grehe szveta zbri- sem i liidi z Bogom zmirim, — tak i . vam dam poszel,' dam vam oblaszt ' grehe odpiisztiti i ltidi z Bogom zmi- riti. Za zalogo te oblaszti vara dam Diiha Szvetoga, steri po vami, liki pa pripravnoj skeri, odpiiscsanje grehov i szpravicsanje szpravi ludera. Apostolje szo tii dobili Duha Szvetoga, ne tak na szvoje poszvecsenje, tem vecs na posz- vecsenje driigih. Vsze grehe lehko od- pusztijo, Jezus je ni eden greh ne vo- vzeo. Nego kde ne ga pozsaluvanja i mocsne obJjube poboljsanja, tam majo apostolje oblaszt grehe zadrzsati. Jezus je apostole za szodce posztavo, ar szo- diti raorejo, jeli je grehsnik vreden od- piiscseoja ali zadrzsanja grehov. Potem csi szo apostolje za šzodce posztavleni, tak grehsnik more szvoje grehe vadlii- vati, szvojo diiso more gor odprdli. Kak bi znali szoditi apostolje brezi vadluvanja grehov? Zato je pa szpoved bozsjega nasztavleuja. Oblaszt grehe odpiiscsavati je ne szamo pri apostolah osztala, nego kda szo apostolje piispeke i pope poszvecsuvali, szo to oblaszt prek poszadili na pope. Krisztus je za vsze ludi vszakoga vre-mena trpo, zato pa vszera liidem more prilika dana biti, da bi sze od grehov ocsisztili. Jezus sze je szkazao apostolom, kda je i Tomas nazocsi bio. Tomas pa eden sz ti dvanajszet, ki sze zove Dvojnik, ne je bio zs njimi, kcla je prisao Jezus. Pravili szo zato njemi clriigi vucsenicke: Vidili szmo Goszpodua. On je pa velo njim: C?i ne bom vido vu njegovih rokah cvekov prebodjenja i ne pusztim prszta rao-jega vu meszto cvekov i ne pusztitn roke moje vu rebro njegovo, ne bom vervao. I po oszmorn dnevi szo pali bili vucsenicke njegovi notri i Tomas zs njimi. Prisao je Jezus zaprtami dve-rami i sztano je na szredi i pravo je : Mir vam bodi! Potom toga veli To-masi: Notri piiszti prszt tvoj eszi i gledaj roke moje i neszi sze roko tvojo i piiszti jo vu rebro mojo i ne boj neveren, nego veren. Odgovoro je To-mas i pravo je njemi: Goszpod moj i Bog moj! Velo je njemi Jezus: ka szi vido mene Tomas, vervao szi;. blazseni, ki szo ne vidili i vervali szo. Tak pise szv. Janos. Vidli sztno, da kda sze je Jezus na viizernszko nedelo vecser apostolom szkazo, Tomas je ne nazocsi bio. Kda ki pa njemi szledi pripovidavali, ne je steo vervati. Jezus je ne steo szvojega vucsenika vu nevernoszti nihati, szkazao sze je na oszmi den vszem apostolom,. nazocsi je bio i Tomas. Jezus sze je prvi den tjedna szkazo ob prvim-apos-tolom i najblizsanji prvi den tjedna sze je z nova njim szkazao, z tem je steo njim na znanje dati szvojo volo, da prvi den tjedna, na sterom je on od rartvih gorisztano, naj poszvetijo. Tak szo krscseniki zacsnoli nedeio posz^-vetiti. Jezus je szpoznao vero Toraasovo, nego karao °a je, da je szamo teda vervao, kda sze je z telovnim dotika-njora szpricsao. Blazseni szo, steri szo ne vidli, pa donok verjejo. To sze od nasz pravi, csi mi szvedoesansztvo szvetoga piszma, csi mi vcsenje mate-recerkvi od Jezusa, ki je od mrtvih gorisztano, sz poniznim szrcom gori-vzeraerao. Tomas je i naso nevernoszt zvra-cso. Neveren apostol je vu szvojoj dvoj-noszti telovne rane Jezusove sze do-tekno, vu nami je dusevne rane ne-vernoszti zvracso. Tak nevdruoszt To-masova je nam na veksi haszek, kak vera vszeh ovih apostolov, pise szv.. Gregor. ~ Tomas je szledi moožno vervo, za Kriszlusovo vero mantruistvo trpo. — 43 lezus sze szkazo pofsg Tiberiasovoga morja. Jezns po szvojera gorisztanenji je nislerne dni apostole vu Jeruzalerai obdr-zsao, vecskrat sze je njim szkazao pa je potrdo uje vu vori. Nego zse pri go-risztanenji je augel pravo zsenam, naj idejo v Galilejo, tam do ga vidili. Gali-leja je eo kraj zsidovszkoga orszaga, tam szo bili apostolje ribicske pri Ti-benasovom jezeri. Jezus je najveksi tao szvojega zsivlenja v Galileji zsivo, zato je pa njemi i apostolam tiszti kraj Jubleni bio. Jezus szlednje dni szvojega zemelszkoga prebivanja tara sze j~e steo vecskrat apostolom szka-zati, tam je steo apostole na dale vcsiti. Ednok sze je szkazao pri Tfberia-sovom morji, kak nam szveti Jauos popise. Vkiip szo bili Simon Peter, Tomas, ki sze za Dvojnjka zove, Na-tanael iz Kane Galilejdnszke, Zebedeu-sovi szinovje i dva drugiva iz vucse-uikov njegovih. Simon Peter je pravo Djim: Jasz idem ribe lovit. Ovi szo pravli: I mi idemo sz tebom. Sli szo zato i szo szi szeli na ladjo i tiszto nocs szo nika ne zgrabili. Kak pa je zse gojdno posztanolo, sztao je Jezus na bregi poleg vode; vucsenicke szo pa ga ne szpoznali, da bi Jezus bio. Jezus je pravo njira: Moja deca. mate kaj za jeszti ? Szo njemi odgovorili. Ne mamo. Pravo je pa njim: Vrzste mre-zso na deszno sztran ladje i bodete vlo-vili. Pa szo razpresztrli, pa szo ne mogli vlecsti za vo]q vnozsine rib. On apostol pa, steroga je Jezus liibo, je pravo Petri: To je Goszpod! Kak je Simon Peter csilo, da je Goszpod, na szebe je potegno zgoreaji gvant, ar je ne oblecseni bio i je vu morje szkocso. Ovi vucsenicke szo sie pa na ladji pe-lali, ar szo ne dalecs bili od brega, kaksih dveszto laktov, mrezso z ribami szo za szebom vlekli. Kak szo na sziiho sztopili, vidli szo nalozseni ogen i ribo na njem i kriih poleg. Jezus je pravo njim : Neszte sze ribe, stere szte vlovili.. Simon Peter je so, pa je mrezso na sziiho potegno, vu sterom je bilo szto-petdeszet tri rib; csi je ravno telko bilo, pa sze je mrezsa ne razcseszala. Jezus je pa pravo njim : Hodte pa jejte !' ¦ Nego ni eden je ne viipao pitati: Sto szi ? Ar szo znali, da je Goszpod. Je-zus je pa vzeo kriih, njim ga je dao, telikajse i ribo. To je bilo tretjokrat,. da sze je Jezus szvojim vucseuikom. szkazo. Kda szo mao meli, pravojejezus Simoni Petri: Simon, Jonasov szin, lii-bis ti mene bolje, kak tei ? Pravo j& njemi: Ja, Goszpodne, ti zuas, da jasz lubim tebe. Jezus je pravo njemi: Paszi moje agnjece. Znova je pravo njemi? Simon Jonasov szin, liibis meue? Pravo je njemi: Ja, Goszpodne, ti znas, da jasz liibim tebe. Jezus je pravo njemi: Paszi moje agnjece. Pravo je njemi tre-tjokrat: Simon, Jonasov szin, liibis ti mene? Peter je zsaloszten grato, da je njemi tretjokrat pravo : Lubis li mene? i pravo je ujemi: Goszpodne! ti znas^ da jasz tebe lubim. Jezus je pravo njerai. Paszi moje ovce! Zaisztino, zaisztino,. velim tebi, kda szi escse mladi bior szam szi sze opojaszo i so szi, koma szi steo; csi pa sztari gratas, vovteg-nes tvoje roke i driigi de te pojaszo i de te vodo, koma ti ne scses! To pa je pravo, da bi pokazao z kaksov szmrtjov bode Boga odicso. I kak bi to pravo, velo je njemi: Mene naszle-duj! Peter sze je obrno pa je zagledno vucsenika, steroga je Jezus liibo, nasz-lediivajocsega, onoga, steri je pri ve-cserji na Jezusovih prszah lezso i pravo: Goszpodne, steri je, ki tebe oda ? Kak je Peter toga vido, pravo je Jezusi: Goszpodne, ka pa bo sz tem ? Jezus je pravo. Tak scsem, naj osztane, dokecs pridera. Ka je tebi briga ? Ti mene nasz-lcduj! Vo je zisla zato recs med brate, da on vucsenik ne merje. Inejepravo Jezus njemi, ka ne nierje, nego tak scsem, naj osztane, dokecs pridem; ka je tebi briga? Pri ' morji Tiberiasovom je pet vucsenikov ribilo. Tam ie bio med njimi Peter. Po c-sudnom ribo-lovlenji szo szpoznali Jezusa. Poszebno szveti Janos je ob prvim szpoznao Jezusa. Szveti Peter je pa ob prvim steo pri Jezusi biti, zato je vu morje szkocso i plavo na sziiho. Prvle je nikse jeszt-vine ne bilo na bregi, zdaj szo pa naisli ogen, kriih pa ribo. Jezus je pripravo szvojim vucsenikom mao, steri globoki razum ma. Riba znamenuje ¦csloveka, ki sze Jezusi vlovi po veri i krsztnoj vodi. Puba znameniije Krisz-tusa, ki po ogaji szvojoga trplenja liki hrana sze pripravla krscsenikora. Kak szveti Augnstin pise: Pecsena riba je Jezus trpecsi; on je kriih, steri. je z nebesz priseo. ~ ' Ribe je Peter na sziiho potegno brezi toga, da bi vlak razcseszao. Po obilnom lovlenji je Jezus posz-tavo Petra za visjega Pasztera matere-cerkvi. Nego prvle kak bi njemi to cseszt dao, trikrat ga je pitao, je — li ga liibi. Peter je trikrat zatajo Je-zusa, zato je pa zdaj trikrat mogo zagviisati Jezusa od szvoje lubavi. Paszi moje agnjece, paszi moje ovce . . . je pravo Jezus po vszakora potrdjavanji lubavi. Podagnjecamirazumimo vernike, pod ovcarai pa apostole i njihove nasz-leduike. Peter je potem pasztir verni-kom i apostolom, podlozsnim i pogla-varom. Sz terai recsmi je posztavleni Peter za glavo materecerkvi. On je bio prvi rimszki papa. Jezus je Da dale naprej povedo njegovo manternisko szmrt — krizsno ¦ szmrt" Na to sze razmijo recsi : Csi pa obsztarnes, vortegnes roke i drugi de te pojaszo. Peter bi rad znao, kaksi konec de meo Janos. Jezus je pravo: ¦ Scsem, naj tak osztane, dokecs pridem. Vucseniiji szo miszlili, da ^anos ne merje, dokecs Jozus ne pride nazaj — szodil, Jezus je szamo to steo praviti, da Janos ne merje z szilnov sztmrtjov, nego de zsivo, dokecs ga Jezus z uarav-nov sztnrtjov ne pozove vo szveta. Driigo szkazanje Jezusovo v Gaiiieji. Vucseniki sz.o sli v Galilejo na breg, koma je Jezus" nje poszlao. Tam szo ga vidili, pa szo ga molili, nisteri szo pa dvojili. Jezus je prisztopo, gucso je zs njimi i pravo : Menije dana vsze oblaszt na nebi i na zemli. Zato idite i vcsite vsze narode i je krsztite vu imeni Ocse i Szina i Duha Szvetoga i je vcsite, naj vsze drzsijo, ka szara vam jasz zapovedao. I ovo, jasz szam z vami do konca szveta. Tak pise Mataj. Na szlednje sze je szkazao ede-najszeteriu, kak szo pri sztoli szedeli, karao je njihovo nevernoszt i okor-noszt szrca, da szo onim ne vervali, ki szo njega vidili goriszianoli. 1 je pravo njim :' Idte po szveti i predgajte evangeliom vszakemi sztvorjenji. Ki verje i sze da okrsztiti, on sze zveli-csa; ki pa ne v^rje, on sze szkvari. One pa, ki do . vervali, do szledecse csiide naszlediivale: Vu mojem imeni do hiide diihe razeganjali, po novih jezikah gucsali, kacse zdigavali i csi szo kaj szmrtnoga szpili, ne de njim skodilo. Na betezsnike roke polozsijo i sze ozdravijo., Pise szv. Mark. Je li je to szkazanje, stero Mataj i Marko popiseta, edno iszlo ali dvojno, ne da sze ocsiveszno odlocsiti. Jezus je oblaszt dao apostolom. Idite po celom szveti, vcsite vsze liidi i po ki-szti je vzefnte za kotrige ma-terecerkvi. Krsztite pa vu iraeni Ocse i Szina i Diiha Szvetoga. Tak je mati cerkev vszikdar krsztila. Nego ne je zadoszta evangeliom gori vzeti i sze okrsztiti 4ati, cslovek more zsiveti po-leg evangelioraa. Ne poszluhsavec prav-de je szpravicsani pri Boga, nego nasz-leditel pravde sze szpravicsa.:i:) Liki telo *) Rimlj. 2. 13. — 45 je mrtvo brezi diise, tak i vera je mrtxa brezi clel.**) Zato je Jezus zviin krszta dao zapoved apostolom, naj vcsijo, naj pelajo liidi na zdrzsanje vszeh onih zapovcd, stere je on zapovedao. Oblaszt i duzsnoszt apostolom dana je prekoclisla na njihove naszlecl-nike : na puspcke i pope. Kda bi to cseszt lezsi szpuuili, Jezus je obecsao, da zs njimi osziane do konca szveta. Jezus pri apostolah osztane, kak je vecskrat obecso, sz szvo-jim Duhom. Osztane do konca szveta, osztane i pri naszlednikah apostolov. Jezus apostole i na dale batriva, napfoj njim pove one csutle, stere iz razglasuvauja evaogelioraa raszlc bo-dejo. Obecsanje sze je szpunilo. Peter je zvracso razlocsne betezsnike, hiide diibe je razeganjao, Filip je vracso be-tezsnike, zslakom vdarjeue, iak i Pa-ve! ,je vracso, biide dilbe razeganjao. Kacse zdigavati brezi kvara kaksega ¦— sze jo od recsi do recsi szpunilo. Kda je Pavel na otoki Malta bio, pa je na ogen vejko liicso, na njegovo roko sze je obeszila edna vipera. Pavel jo je vu ogen sztepo. Gsi bodete kaj szmrtnoga, csememoga pili, sze je szpunilo. Szvetomi Janosi je dani bio pehar sz csemernim vinom, ou ga je bla-goszlovo i brezi kaksega kvara ga je szpio. Na to szpominanje na Janosovo escse i zdaj viuo blagoszlavlamo. Te csiide szo prvim krscsenikom potrebne bile, csi szo zsidove i pogane steli ob-ladati. Szveti Pavel od ednoga szkazanja pise vu piszrai Korintusancom poszla-nom. Jezus sze je szkazo od petszto vecs bratom. iz sterih doszta jih escse vu z.sitki Pavlovora zsivelo. Jezusovo v nebo zasztoplenje. Jezus je veoskrat kazo na szveto Piszmo sztaroga Testamouta, slero szve-docsi, da on more trpeli i goriszta- '*) Jakok L'. 20. iiex noti. Kda bi po gorisztauenji sliri dniJi minolo, szlobod je vzeo od apos- tolov, kak Liikacs pise. To szo recsi, stere szam vam gucso, dokecs szam escse pri vasz bio, da sze vsze more szpuniti, ka je vu pravdi Mozesovoj, vu prorokah i psal-mnsah od mene popiszano. Te je od-pro njim razura, da szo Piszmo raz-raili. I pravo jo njim : Takje szpiszauo i tak je mogo Krisztus trpeti i na tretji dcn od mrtvih gori sztanoti i sze raorc vu njegovom imeni pokora i od-puscsanje grehov predgati med vszemi narodani od Jeruzalema sze zacsnovsi. Vi szle pa szvedoki toga-. I posljem obecsanje Ocse na vasz doii, vi pa osztantc vu varasi, dokecs oborozseni bodete z mocsjov iz viszine. Jezus escse ednok njim na szrce zvezse, da naj prokoro i odpuscsanjc grehov prcdgajo. Zato je na szvet pri-seo i te szad scse brali za szvojc volko trplenje. Na dale poslje njini obecsanje Ocse : Diiha szvetoga. Naj sze zato ne zsaloszlijo, Duh szveti njim mocs da, da do znali szvojo cseszt szpuniti. Za-povedao, naj vu Jeruzalemi csakajo na Diiba szvetoga. Potem je Jezus v nebo sztopo. Kak Lukacs nam pise, vo je pelao apostole proti Bethaniji, gori zdignovsi szvoje roke blagoszlovo je nje. I sze je zgodilo, da, dokecs je nje blagosz-lovo, locso sze je ocl njih i je gori zdignjeni vu nebesza. Csini apostolov nam to etak naprej dajo : I kak bi to pravo, gori sze je zdiguo pred njihovimi ocsmi i megla ga pokrila njibovim ocsam. I kak szo za njini gledali, kak je vu nebesza so, ovo. posztanola szta pri njih dva moska v belora gvanti, steriva szta i pravla : Vi Galileanszki mozsi, ka szto-jite tti i glcdale proti nebi. Te Jezus, slcri ,je od vasz v nebesza vzoti. ravno tak nazaj pride, kak szte ga vidili v ncbo iti. Jezus je v nebesza sztopo na olj-cszkoj gori. Tam je zacsno szvojo trple-nje, tam je dobo i najem. Poleg szta-roga pravila je Jezus pri locsitvi iz -szveta szled noge nihao vu kamni. :Sztari piszatelje pisejo, da vu strtom -sztoletji szo sze escse vidli szled nog. Pred locsitvov je blagoszlovo apo-stole, blagoszlov njim zselo k velkoj cseszti. Je-li je nje tak blagoszlovo, da Je ua nje roko polozso ali pa z kri-zsom, szveto Piszmo ne pravi uam ocsiveszno. Edno je gviisno, da zse vu sztarom vremeni szo nucali krscse-niki prekrizsanje. To nam szvedocsijo sztari piszatelje. Krisztus je v nebesza szlopo, tam szedi na clesznici Ocse, to je, del dobi Ocsom vu ravnanji szveta, najem dobi za szvojo pokornoszt notri da krizsa. V nebo zasztoplenje obhajamo na krizsni csetertek, to je slirideszeti den po Viizmi. Jezus je v nebesza sztopo, to je zaloga, da on z nova nazaj pride. Prisesztje Diiha szvetoga. Lukacs nam pise, da szo sze apos-tolje nazaj povrnoli v Jeruzalem, z vel-•kim veszeljom szo sli. — I oai szo szkoz vu cerkvi bili, Boga dicsili i csasztili. Po gorisztanenji petdeszet dnevov je minolo, prisli szo riszalszki szvetki. Kak nam Csini Apostolov pisejo, vszi szo bili na ednom meszti. I poszta-nolo je z nebes, liki sumenje velkoga vetra i je napunilo celo hiso, kde szo szedeli i razdeljeni jeziki szo sze szka-:zali, liki ogen, steri je doli szeo na vszakega. I szo sze vszi napunili z Diihom i szo zacsnoli gucsati po razlocsnih je-zikah, kak je njim Duh szveti dao gu-¦csati. Bili szo vu' Jeruzalemi prebiva- jocsi zsidovje, pobozsni mozsi. iz vszeh narodov, steri szo pod nebov, kak szo to recs csiili, vnozsina sze je vktip szpravila i sze je zburkala vu diisi, ar vszaki po szvojem jeziki je nje csiio gucsati. Vszi szo sze csiidivali i pravli : Ovo vszi, ka gucsijo, szo iz Galileje? Kak szmo je pa te csiili vszaki po szvojem jeziki, vu sterom szmo sze narodili . . Vszi szo sze csiidivali med szebom i pravli: ka de z toga ? Drugi szo pa pravli: Puni szo mosta. Te je naprej sztopo Peter i pravo: Zsidoszki mozsi..... vszem naj znano bode ... Ar ne szo pijani tei, kak vi pravite, ar devet vora je, nego to je, ka je po Joel proroki povedano: I bode vu szlednjih dnevalr (pravo je Goszpod): Vo vlijem z moje duse na vszako telcf i prorokiivali bodo vasi szini i hcseri i vasi mlaclenci do videnje vidli i vasi sztarci do szeuje szenjali. Escse na raoje szluge i szluzs-benice vovlijem iz moje diise vu tisz-tih dnevah i bodo prorokuvali. . . Na-zarenszkoga Jezusa . . . ki je poleg od-redbe i naprejznanja bozsjega odani bio, krizsavsi po hudobnih rokah sztega vmorili, koga je Bog gor obudo. Povi-seni pa z desznov bozsjov i dobivsi obecaanje Diiha szvetoga od Ocse, vo je vlejo toga, ka vi zdaj vidite i csii-jete. . . Kda bi to csiili, szo pravli Petri: Ka szmo csinecsi ? Peter je pa pravo: Drzste pckoro i naj sze da okr-sztiti vszaki na odpiiscsanje grehov i dobite dar Diiha szvetoga. Ki szo posz-luhnoli njegovo recs, szo sze dali okr-sztiti. I k njim je sztopilo tiszti den tak edno trijezero dQs. Kak iz toga vidirao, po v nebo zasztoplenji Jezusovom szo vkup osztali apostolje sz pobozsnimi zsenszkami. Na riszalszko nedelo szo bili vszi na ed-nom meszti, okoli devete vore pred poldne je posztanolo velko siimenje, jeziki szo sze szkazali, liki ogen. To kazse, kakšo preobrnenje je vcsino vu apostolah Diih Szveti. Veter je szilea tak szo dobili batrivnoszt, ne szo sze — 47 — vecs bojali. Jeziki szo sze szkazai, Szveti csi bi ne lubili liidi, za njihovo volo na Diih je tijirn dao modcoszt, znanoszt, one nevole i trpienje, stere szo rnogli ¦da szo sze sz vszemi narodami daii pretrpeti. nikdar bi sze ne poclali. porazmiti. Ogen znamenuje lubezen, (kj.) stero je vu njihovom szrci gorelo, ar Zgodovina materecerkvi. Apostolje°v Jeruzalemi. Szveti Petcr na riszalszko uedelo je nasztavo Jeruzaleaiszko cerkev, tfi jezero zsidovov je gori vzelo Jezu-¦sovo vcro. Za nistere dni, zadvecsera okoli tretje vore, Peter pa Janos szta sla vu -ccrkev. Pred dverami je bio eden ko- sl.oj znao kjer dobiti nisterne zrni szilja, na sztrani kje je pojo. Liidje szo hodili, liki sztra-sila, bili szo sze, csi szo miszlili, kda blizsnji kakso hrano ma. Od edue zsenszke szo vojaki vsze vkraj vzeli, ka jc zajeszti bilo. Ona pa je zagutila szvoje dete i szpekla. Eden tao pojela, ovo pa szhranila. Na zduho pecsenoga raesza szo prisli tovaje. Ovo, to szo osztanki mojcga deteta, je pravla. Zbo-jali szo sze pa szo obezsali. Na szlednje szo rimljani pozajeli varas, cerkev vuzsgali, vsze vkiiper zrii-sili. Tak sze je vidlo, pise zsidovszki piszatcl, liki bi na lisztoj krajini nikdar ne cslovek prebivao. Szpolnila szo je Jezusova recs: kamen ua kamni ne osztane. Eden milijon sztojezer zsidovov je vu tisztih dnevah preislo. Sztojezer je njih pa vu roke rimljanov szpadnolo, stere liki robe szo odali za peneze. Jezusova krv naj bode na narai i na nasoj deci, szo kricsali na krizsnoj poti. Bog je poszliihno nje i je kastigo za krv szvojega Szina. Tak je Jezus oblado zsidove. Jezus oblada pogane. Vu tisztom vremeni Rim varas je kralvivao na celora szveti. Szto pa szto bogov krivih je meo, vszakijedrugoime meo, nego kaksega stecs imena je bio, pod vszaksim sze je vrag dao moliti. Vszi narodje szo poganje bili, pravoga Boga szo ne poznali. Jezus je mogo rimszko caszarsztvo obladati, csi je steo kraluvati.. Pa je to prevecs zsmetno bilo. Krscsenike je satan pred pogane liki kakse budodelnike, zaji liidsztva pusztavo i proti njim preganjanje obiid-javo. stero je 300 let trpelo. -i' - 50 — Zacsuimo pii Nero caszan. Vmoro je szvojo maler, zseno. dva szvojiva vucsitela. Ednok je njemi na pamet prislo, da bi rad kaj lepoga vido, zato je pa Piim dao vuzsgati na stiri krajah. Vo sze ,je zvedlo, da je Nero dao vuzs-gati, on pa je potiszno na krscsenike, liki ki szo szovrazsniki bogoni i cslo-vecsemi narodi. Krscsenike szo szpolo-vili. Vu kozse szo je zasili, pise po-ganszki piszatel, Tacitus, pa szo je dali od pszov razcseszati. na krizs szo je pribili, telo njihovo z sznolov, z te-rom namazali, vuzsgali szo je, naj liki gorecse szkale, bakle szvetijo vu krnici nocsi. Nero vu SzVojem ogradi je szam takse szlovesznoszii uasztavo i pri posz-veti zsivih szkal szo za betanje bezsali ali koli gnali, kak vu kaksem cirkuszi. (i7-ga leta szo Petra na krizs pribili, Pavli pa glavo odszekaii. Za edno szo ritnljani gorisztanoli proli Nero caszari, pobegnoti je niogo, nozs je zgrabo, da sze vmori. Kda bi pa ne meo batriv-noszti, eden szluga je njemi v prsze porino nozs. Tak je premino, prvi szovrazsnik, naprej jezdec An:ikri?z-tusa. Vespasianus, Titus caszarje szo ne preganjali krscsenike. Nego 81-ga leta Doraitianus je gralo caszar, poszlano je driigi Nero. Znovics je krv tekla po celoin szveti. Janos apostola szo z Efezusa v Rim privlekli, v lagev vrocsega olija szo ga vrgli, nego nika je njemi ue »skodilo. Andras aposlola je rimszki csasztnik pred szebe zvao i zapovedao njemi, naj k poganszkim bogom nioli, ovak ga na krizs da pribiti. Andras je z ve-szeljom sztopo h krizsi govorecsi: Poz-dravlam te, dragi krizs, steroga je Je-zusovo telo pocsasztilo.' 0 duber krizs steroga szam tak zselo, steroga szam tak liibo, po tebi rae je odkupo Jezus, po tebi vzeme k szebi Jezus szvojega szlugo. To preganjanje je trpelo 15 let, dokecs leta 96-ga vojaki njegove palacse, liki steri szo szami tiidi nik- dar ne gviisni bili, szo na njega vdarili \ i na szmrt zoszmicali. I Malicerkev je lehko prerainola ? Ne. .Apostole szo vmorili, nego tneszto njih szto pa szto popov i puspekov razsirjavalo evangeliom, deszetkrat vecs krscseoikov szpravilo, kak szo csaszt-niki vmorili. Leta 112. Plinius. uamesztnik v Bithiniji, je rimszkorai caszari piszo, da je zse prevecs dosz:- ..rscseuikov, cerkvi bogov szo pa prazne. Pitao je, ka je csinecsi. Trajanus caszar, kda bi ne steo prepraviti cele dezsele, je odgovor dao, da ne trbe za krscseni-kami szlediti, nego csi steroga do gor javili, naj ga pokastiga.- Zsitek krscse-nikov je zdaj szkoz od vole gorijavcov viszo ! najmense delo je zadoszta, da je sto.j stecs gorijavo krscsenike. Pod Tra-janusom *zo szvetoga Ignaca, ki je bio puspek v Anliokiji, szo na lanc privezali i privlekJi v Rira, da sze pred divjo sztvar vrzse. Krscseniki szo sze triidili, da bi ga resili, nego on je nje proszo, naj njemi ne kratijo korono zadobiti. BNiti plamen, niti krizs, niti zobovje oroszlanov me ne morejo presztrahsiti, naj szamo h Krisz-tusi pridem." Kda bi csiio ergiilivanje divje :sztvari,pravoje ,,Krisziusovoszilje szam, naj rae szarno melejo zobovje orosz-lauov, da tak vugodeu kriib posztanem za mojega Goszpoda Jezusa Krisztusa." Hadrianus, kraltivo od 117. do 136 je tiidi krvolocsen caszar bio. Antonius (13G —161) je ne vervao vu szvojih bogah, roir je dao krscse-nikom. 243-ga leta je Decius, caszar pri-sziljavo krscsenike, naj aldov prika-zsejo krivim /ogom. Zserjave sztolce, zserjave klescse szo pred nje posztav-lali, z ognjotn i z divjimi zverinami szo sze protili, szloboscsino szo njim dali, naj odebirajo med njimi ali med zatajenjom vere. Valerianus (253—262) je nadal-javo preganjanje. Vu Afriki szo krscse- — 51 — | oike vu dugo rede posztavili, vojaki Csudo, da je eden krscsenik osz- | poleg njih idocsi szo vszakemi doli tano na szveii. Pa donok caszarszka l ¦vdarili glavo. palacsa, vojszka, vladarsztvo Lvsze je Szveti Kelemen Hofbauer. Naroilo sze jp, leta 1751. na IVoravszkom. Osa njegov je meszar bio. Rano je njemi niro. Kak szo ga poko-5)ali," mati szo maloga Klemenn pred krizs po?7.tavili i pravli : Glej. On je zdaj t.voj ocsa. Pazi, da nika hiidoga ne vcsini=\ Ednok sze je zgodilo, da mati szo nikake pi'.ali : Kak szte kaj ? Oni szo poleg navade odgovo-rili : Tak ta tiramo esasz. Kak szta domo prisla, docsarec je pito mater. Kak je to, csasz ta tirati ? Mati szo njerni razlozsili, ka to znamenuje, na to je on odgovoro: Ve pa csi»niksega dela ne majo, naj bi Boga molili. Te je escse oszem let sztar bio. Prevecs bi rad pop bio, da pa penez szo mati ne meli. Dali szo ga v. Znaim' za pekoszkofra vucsen ca. Leta 1770. je bio oszlobodjeni. Szrce ga je escse itak vleklo k oltari, v eden kloster je sztopo za peka. V klostri szo szpoznali njegove jakoszti i szo njemi dopiisztili, da je vu deacsko solo hodo. Szledi je priso v Becs. po velkom triidi sze njemi dfjnok miloscsa dala, da je leta 1786 za popa poszvecseni. Vu ^Varsau varasir-je^kloster, szirotisnico zidao. Ka bi ednok almostvo proszo, eden ga je doli pliivno. Nas szve-tec je pravo: To je moje, nego zdaj mojim szirotam tiiili nika dajte. Kda je vu Varsau priso, niscse je ne liodo vu cerkev, szledi celi den je odpreta bila cerkev i liidje sze pa ta hodili. Szledi je priso v Becs. Od gojdne do vecsera je szpovedavao. Zgodilo sze je, da szo ga v nocsi k betezsniki zvali, tam je virosztiivao, cpgo drugi den'v gojdno zse pali je vu szpovedalnici Jjio. Doszta je delao, betezsen grato, dosztakrat je krv fazala pot, kde je hodo. Prevecs do=zta je trpo na konoi, dokecs leta 18 20. je Bog k szebi ne pozvao szvojega szlugo K da szo njegov grob gori odprli, noge, stola i poposzki krscsak je nevrazseni bio, za lon, ar je pri szpovedi i predgi to ntico. Vecs csud_ sze je zgodilo Da njegovo prosnjo. Mati cerkev ga je leta 1009. 20-ga maja med szvoje szvece zdignola. Tak i Aurelianus (270—275) je ttidi preganjao krscsenike. puno bild krscsenikov. 302. leta je Dioklecianus zapovedo, na.i krscsaaszke ¦4* cerkvi doli zrusijo, knige zazsgejo. na szmrt oszodijo vszakega krscsenika. Kda szo najbolje krscsenike'pre-ganjali, na zdajsnjem Francuskom szo vojaki za caszara voszkricsali Konstan-tinusa. Pascso sze je z vojszkov v Rim, proszo je Boga, koga je escse ne pozno, naj njemi pomaga. Szunce je doli slo, na nebi sze je szkazalo zna-menje szvetoga krizsa i na njern na-piszek: Vu tom znzmenji obladas. Krizs je dao napraviti na szvoje zasztave i obladao je szovrazsnika. Konstantinus je krscsenik posz-tano, dao je szloboscsino raatericerkvi, znova szo zozidali corkvi. Rim je nihao rimszkomi papi. on je pa v Konstanti-uapoli (Garigrad) szebi novi sztolni va-L'as nasztavo. Za njim je priso na Ironi Julianus, ki je po imeni krscsenik bio, nego vu diisi pogan, odurjavo je Jezusa.kak je on pravo »szina teszacsa." Doszta je piszao proti bozsansztvi Jezusa. Kda bi pokazao, da Jezus je ne Bog, da nje-govo prorokuvanje sze ne szpuni, steo je nazaj zozidati Jeruzalem pa zsi-dovszko cerkev. 36o-ga lela je doszta ludsztva vkiip prislo v Jeruzalemi, da sze prvi kamen doli dene. Delavci szo zacsnoli delati, kda sze na ednok sztroszi zenila, kamenje vu zrak leti, vecs njih szpomori, liidje odbezsijo, mrtve i vrazsene na meszti nihajo. Driigi den delavci znovics zacsnejo delati, zserjave krugle szo priletele z zemle, na pepeo zezsgale ltidi i nji-hove skeri. Drugo nocs sze pa na nebi szkazse ognjeni krizs, szvedocsansztvo vszem, da Jezus ne sztopi nazaj pred Julianom, ki je vero szvojo zavrgo. Julian sze je *v bojno szpravo z prezsijanszkinii. Na ednok ga zavadi sztrela, szara ne znao odked. Proti nebi je lucso krv. stera je vo zrane vrela i vu szvojih csemorah kricso : Oblado szi Galileanszki ! Satan je zdaj zse med krscseni-kami iszko szovrazsuike. Bio jc edea piispek, Arius, krivo jc vcsio, da je-Jezus nc Bog. Marija pa ne Boga-rodica. Prek rimszke dezsele na szevri szo razlocsni narodje zsiveli. Zovejo sze z ednom i/ecsjov barbari. Szkoz szo prek. granice na lepe i bogate rimszke de-zsele naliikavali. Szkoz szo vreli, sze pa la hodili, eden narod je driigomi meszto v kraj jemao. Prisli szo goti, njihov kral vednako v Rim drzso. Eden puscsavoik ga je proszo, naj miluje Piim. ,,Jasz ne vcsinim mojo volo, pravo je kral, szkoz vu viihah csujem eden giasz, steri kricsi: Naprej, naprej,. fundaj Rim." Alarik je vszc szpozsgao,. szamo cerkvi miliivo i one, ki szo vu njih zavifje iszkali. Kral hunov AtUla je ludi proti Rimi so. Leo papa je pred njega so i ga je nazaj odpravo. Kda szo huni krala szvojega pitali, zakaj je poszluhno-prosnjo pape, je odgovoro : Ne me je on odpravo i doli zgucso, nego med tera, kda je z menom gucso, poleg njega vu velkoj odicsenoszli je nikak sztao, ocsi szo njemi bile, liki bliszk, raecs je meo vu roki; grozoviten po-•gled je meo i njegovo protenje me je priszililo, da szarn dovolo prosnjo vis-jega popa. Prisli szo driigi narodi, vu tom-vreraeni szo( prisli i szlovenci i gori vzeli krscsanszko vero. Novi szvet je posztano, rimljanov, ki szo prvle nad celim szvetom ladali, je vecs ne bilo, barbari szo nove de-zsele nasztavili. Szamo maticerkev je bila, kak prvle; piispecke, popevje szo sli med poganszke narode i je szpra-vili na krscsanszko vero. Kda szo 800 leto piszali, veksi tao Europe je zse krscsanszki bio, te je Karol kral frankov so vu Pam, Boga je molo pri grobi szvetoga Potra. Na ednok k njerai sztopi Leo III. i na glavo njerai poluzsi caszarszko korono. Meszto rimszkoga caszarsztva je naszta-nolo krscsanszko caszarsztvo. Tak je — o.J .ifezus »arode pod szvoj szladki jarem ¦szpravo. Jezus je oblaclo pogane. Reformacija.- Jeus je odlado zsidove, rimljane i barbare. Geli poznani szvet je krsc-san-szki"grato. To je tak trpelo clo 1500. leta. Vu totn vremeni je gori sztano Luter. tnater cerkev je steo ponoviH, on je pacs tak pravo. Reformacija sze zove njegovo delo, to je pouovlenje vere. Proti papi i piispekom je szl.ano, ve-zalje pokornoszli ;je razlrgo i doli jo •vlrgno celc narodo z prs:zih rnatere cerkvi. Nemsko, Anglusko, Skdlszko. Svicsarszko, Holland.szko, Skandinavia .sze ,je pridmzsila k veri ki/ivoj. Revoiiicija. Okoli leta ISlju szc je novi jcz-dec Anlikrisztusa szkazo. Do zdaj szo lnater cerkev preganjali z orozsjom, kak vu prvih treh sztolotjah, szlodi szo znotrasnji szovrazsni našzfanoli, to szo bili krivovcrei. Zdaj szo gorisz-topili — tak zvani •—¦ filozofi, vucseai liidje. Vu imeni panieti szo bojni glasz poszlali matericerkvi. Zacsnoli szo na francuskom z velkov revloucijov, z puntarijov, krala szo morili, duhovnike szo pregnali ali szpoklali, ollaro szo razmetali. I tak szo napravili od tisz-toga mao na vecs merfztah. Nego ne szo zadovolai sz tem, da szo vero zse vozaprli iz vszeh obcsiuszkib meszt, vero scsejo vovirgnoti iz szrca krscsan-szkoga liidsztva. Na revolucijo scsejo nagaoti nase szrce, naj sze proti Bogi posztavirao, da ne mo vecs njemi szlu-zsili. Dobro moreino paziti, jezdec Anti-krisztusov nam vu vuIib sepecse szladke recsi, od velke szloboscsine nam gucsi. Ar velka szloboscsina je zdaj na szveli. To je vsze dobro, ai1 znamo, kelko szo inda szvcta ludjo robili, kelko szo je inantrali po nekrivora. To ga vecs ne ga. Hvala Bogi, szloboscsino vzsi-varno, nego pazimo, da ne ino raisz-1131, da szmo zato szlobodni vsze« vcsi-niti. Szlobodno jo, szlobodno, uego no je na haszek, pravi Pavel apostol. tror scsejo otlszloboditi telo, pamet, volo, — no vsze od bozso vere i zapuvedih njenih. Pa szo jo, ki szc dajo zapelati. To sze DJim vicli. da je za vuesene drzsijo. Nego l.e szo r.ivno taksi, kak lesz na vodi, šleroga valovje sze pa la obra-csajo. Ka je zsirietno, tiszto do clna ide. Vucseni ludje verjejo. Antikrisztus. Jezus nevorne oblada. Edon don, pise Pavel aposlol, . sleri dcn szamo Bog zua, pokedob narodje po szvojcm odszloplcnji od vere pot pripravijo, szkazse sze cslovek greha. szin szkvar-jenja, szvorazsnik Zvclicsiteia, ki sze zdigne vise Boga, vu cerkvi szi vzeme sztan, da bi ga aiolili, liki Boga. Vte-lovlenje bocle Salana, z zapelavanjoni z vrajzsiini c-sudami, znori liidi, da je vu szkvarjen.je szuno. Ne szo sLeli znati od pravice. stera csloveka resi, zato je puszti Bog prek diihi lazsi i blodje-noszti. Ta gi-ozna prikazen sze szkazse vu vremeni od Boga odlocsenom, uego ua.s Goszpod Jezus Krisztus ga vmori z ednira zdihavanjora szvojih vuszt. Szveti Janos tiidi popise boj Anti-krisztusov proti raateri cerkvi : Pek-lenszki pozoj sze je razcsemero pa sze je v bojno szpravo proti onim, ki zdr-zsijo bozse zapovedi i ki vadlujejo Je-zusa Krisztusa. Edno velko sztvar szara vido, mocsna je bila, liki oroszlan i krvolocsna, liki leopard. Pozoj je njoj dao oblaszt i vszi narodje szveta szo doli szpadnoli pred sztvarjovkricsecsi : Sto de sze znao zs njov bojuvati ? % „1 Antikrisztusi, koga ta sztvar kazse, szo dane vuszta, stere szo giz-doszti preklinjanje pibale. Stirideszetdva meszeca je meo oblaszt, velko preklin- 0-1 — janje je vcsino proti Bogi. proti n.jo-govoj cerkvi i vernikom. Dana njemi oblaszt bojuvati proti szvecorn bozsjim, da bi je oblado i bi kraliivo nad liidmi vszaksega narocla i jezika. JNIolili szo ga vszi, kera irnena szo ne popiszana vu knigo zsitka." ,,I vido szam drugo sztvai", stera je po jeziki Satana gucsala. Te krivi porok je razlocsne csiicle delo vu na-zocsnoszti Antikrisztusa i dao ga je moliti. Escse ogen je priueszo z nebesz, blodo je liidi i nagovoro, naj podobe posztavijo sztvari, to je, Antikfisztusi. Ozsivo je te podobe, da szo prorokii-vale i ki je nje ne steo tnoliti, aa osztrico mecsa je dao vrzsti. Mali i velki, sziromacke i bogaci, szlobodni i szlugi, vszi szo pri.sziljeni bili noszili na cseli znamanje sztvari, ovak szo nika ne znali odati i nika ne kiipiti." Tak de Antikrisztus preganjao malercerkev. 2severni do pa veszeli, da pod taksim vojom lehko proti Jezusi bojujejo. Miszlili do szi, da szo zse na nikoj szpravili matercerkev, nego tem blizse je njihov szpadaj, kem bolje za gvusno szo vzeli obladanje Jezusa. Szveti Janos popise njihov konec: »Poganje do stiri deszet dva meszeca klacsili z nogami szveti varas, nego jasz moj Diih — pi-avi Goszpodin Bog — dam rnojima szvedokoma, ki vu zsakli z koszrainja oblecseni do dali csuti szvoje porokiivanje dvakrat dvesz-f.osesztdeszet dnib.fc Teva dva szvedoka bodeta Enoch pa Elias, steriva je Bog zsiviva odpeljo vu nebesza, da bi ed-nok za Jezusa proti Antikrisztusi bo-jiivali. Vu onom vreraeni dva pa pol ¦leta, kda de boj proti krscsenikom, prideta njeva pa ta pokoro predgala i dobre liidi batrivala. ^Dva poszvecs-njeka szta njeva, steriva ta vu velkoj kmici szvetila. Csi de ujiva steo sto.j zsaliti, ogen pride iz njeva viiszt, steri zazsge szovrazsnike. Mela ta oblaszt zapreti nebo,_ da ne de so dezs vu onom vremeni, kda ta njeva prorokii- vala i razlbcsue vdarce- leliko posleta na zenilo, kelkokrat li scseta.'; Proti szlepariji szovrazsnikov ts njeva prave csurie delala, proti njini kiigo, pomor, glad posilala, liki Mozes-proti egipcsanarom. Nego neverni sze ne szpokorijo, preklinjali do, liki vrazje-i roko podajo. vszem kralom. szveta,. da bi szlednjo bojno raeli pr-oti Bogi vsze- mogocsemi. Bog dopuszli na en esasz, naji obladajo. Kak pri szmrti Jezusovoj sze je tak vidlo, liki bi srvojo bozsjo ob-laszL -zgLibo, tak i dva szvedoka na videnje oszlavi mocs bozsja. Antikrisz-tu-s njiva vlovi i da njiva vmoritL Mrtvo telo njeva na placi lezsi tri pa pol dneve, niscse n.jiva ne szme poko-pati. Vszi do sze veszelili, da szo sze-njeva resili i ne de vecs trbelo njevai poszluhsati. Nego za tri pa pol dneva ozsivita szp, Euoch pa Elijas gori sztaneta. P».ecs de sze csiila iz viszine: Hodta sze gori! i njeva zakrije oblak. Teda sze sztroszi zemlja, varaske do vkuper leteli, liidi pod szebe zakopajo. Szveli Janos je vu szvojib viden-jah vido obladanje Jezusovo: BVido-szara odpreti nebesza i 'naszkori sze je szkazao Veren i Pravicsen, ki vu pravici szodi. Ocsi szo plamen sztre-lale, ua glavi je meo korono, gvant je bio krvavi od szvoje kvvl: Recs bozsja je njegovo ime bilo. Vo z viiszt sze je tiszko raecs, z sterim je pobio-narode. Na njegovom gvanti szo sze-cstele recsi: Kral kralov i Goszpod vladarov. Potem szam vido sztvar, Aatikrisztusa, krale zemle i njihove vojszke, da bi sze bojuvali z Recsjov bozsjov. Sztvar je vu vozo szpadnola i zs djov kfivi prorok, ki je csude delo> vu njeuoj nazocsnoszti, csiide szlepe, stere szo nagovorile odsztoplene od vera, naj gori vzemejo znamenje sztvari i nja molijo. Obadva je sziino vu mlako zsvep-lenoga ognja: vojszke szo pa nem ket i szpadnole od mecsa obladavca, dokecs. szo uebcszki korusi popevali: Drzsanje szvela je gratalo drzsanje nasega Gosz-poda. Grmlenje obiidi narode, Szveti Diih z szvojov miloscsov preszveti njihovo pamet i szpoznajo Szina bozs-jega. Tak i zsidovje, kda do vidili, da Jezus oblada Antikrisztusa, sze prek dajo onomi, koga szo ednok na krizs pribili. Oni szo zavrgli Jesusa, pa te sze je narodom predgao evangeliom, zdaj kda szpoznajo Jezusa, vszem narodom dajo peldo. Zsidovje i poganje, vszi gori vzemejo evangeliom. Vszi doli pokleknejo pri .krizsi. Szpuni sze pro-rokuvanje Jezusovo: Bode edna ovcsar-nica i eden pasztir. Jezus de kraliivao nad szvojirai tu na zemli. Kak dugo? Nikomi je ne znanč. Szamo edno znamo, da pride eclnok koaec szveta. Pride Jezus okoli vzeti od szvojih angelov, tla bi vsze llidi szodo poleg ujihovoga dela. Dobrim de pravo: Hodte, blagosz-lovieni od mojega Ocse, ladajte kral-jesztvo, slevo je vam pripravleno od zacsetka szvetka. I odebraui, i angelje do sli z Jezusom vu paradizsom ve-szelja, da bi szi meszto vzeli okoli ne-beszkoga -krala. Iedno glaszno recs csujem, pravi szveti Janos, stera pride z tronusa Vekivecsnoga. Ovo sator Bozsji z lQd-rai, pravi recs. Zs njimi de prebivo i oni bodo njegovo liidsztvo, ou pa nji-hov Bog, Goszpod doli zbrisc szkuze njihovih ocsih i ne de vecs szmrti, niti dela, niti szkuz, niti zsaloszti." Na sterom hatari lezsi Torniska cerkev ? iszalo sze je 1777. leto po na-rodjenji nasega Goszpodna Je-zusa Krisztusa. Na glavi pog-lavarov Bnasega Tčrniskoga varasa" je velka szkrb lezsala. V vszakoj bisi po dugih ve-cserah, kda szo szemen lupali, szo szi li od toga gucsali, kak szpadne vo pi'avda torniskoga varasa. Naimre nji-hove njive szo szpozajele vesznice okol lezsecse, kakti Renkovci, Lipa, Gu-milica i Nedelica. Csiidao na szever z Dobrovnikom szo vu miri zsiveli, tam je pacs Pretoka (Ledava) kraliivalaj na vecs vejk tekla med velkira grmovjem i gosztim kopinjom. Kak pravim, pravde szo notri dali pri varmegvčivi, odnet szta poszlaniva dva goszpoda, po imeni Vucsak Janos i Vucsak Mihal. Prisla szta 17. dneva meszeca aprila da bi na tozsbo gle-docs izpit drzsala. Turniscsarje szo zse k redi drzsali szvedoke liicke, ar szami poleg szebe szo ne mogli szvedocsiti. Szvedoki szo pitani, je li znajo sztare meje med varasom i vesznicami, po-tem je-li escse itak tiszte meje drzsi Tfirniski varas, ali ,je pa zse kaj vkraj vzeto, naj povejo, sto je vkraj vzeo, kde pa kelko ? Szvedoki eden za driigim naprej sztopijo. Prvi je bio Talkuer Jiirr, z Lendave, ne nemesnjak, nego goszpo-csine tudi ne szliizso, bio je szlobod-ujak,* 71 let sztar. Vadluvo je, da sztare meje ne szpadnejo vkup z no-vimi, nego sztara meja je bila za Ne-delicskov cesztov** petdvajszeti sztopa- — 5(5 - jov ocl turniskoga rudecsega krizsa i odnet je sla mcja proti Pretoki (ralin-szki potok,) plot med dvema hrasztoma je kazo sztaro mejo. Csi je cslovek od Nedelicske poli so proti cerkvi na pravo je bio plebanusov lesz, okoli lezsecsa zemla pa je szlisila Torniscsarom, slerc eden falat od varasancov'* z- ednoga tala liki nedelicsanszko z drugoga tala liki goszposzka je vkraj vzeta. Od cerkvi csi je cslovek na jug so po tiir-niskom pasniki, mejas je ' bila Nede-licska zemla, po imeni Borove Gorice. Iz toga Torniskoga pasnika szo Ncde-licsanci pali ' nisterne pluge pozajeli. Ci iz toga kota je"cslovek dale so, na jug Iezsi szelo Gumilicsanszko, stero je tiidi eden falat pozajclo iz pasnika i zse ga je zagradilo, steri plol, szo va-rasanci vecskrat doli vlrgnoli, nego GJ-u-miliasauce szo donok no mogii nazaj drzsati, da bi vecskrat po vszoj szili ne notri szilili. Pri beltinszkoj goszpodi szo sze vecskrat za vo!o toga poiozsili, iiskalis goszposzki jc vszikdar obccsavo, da v red poszlovi. pa je donok obdrzso Gumilico vu imanji vzete zemle. Poleg te vzele zernle. szo plebanusove njive, tii sze dokoncsa Gumilicski hatar, pa sze zacsne Lipijanszki, tii szo meli TOrniscsarje brezjo, jaosje, slere szo Lipljancsarje doli zoszekali i odpelali. Odnet idocsi proti zahodi cslovek na levo niha Gancsane, poleg R.enkovsz-koga Peiszika je meja Torniska, dale lezsi Jatnina, escse dale pa Draskovi-csov ralin. Med zemlov Jamina i mli-nom nisterni Renkovcsarje ua Tornis-kom majo szvoje ograde, tak Novak Ferenc, Koreri Peter pa stale ma, na Torniskom. Csi cslovek po ceszti dale ide proti mlini na levo poleg Prctoke je z nova velki falat vzeti od Tornis-csarov, da ne szamo hisa mlinarova na deszni kraj ceszte lezseca, nego i mlin. steroga szta prvle varaski Ko- * Agilis Geor(-'iu= T. ** Tisztoga csaszn szo jo pot v Ilokove kapele notri zaszuknola. Keilclico kre rossa Fereac i Peter meia i steri je I od sztaroga rneszta dale preszeljeni, ¦ j je na Torniskom gori posztavleiii. Szve-dok to vsze dobro zna. ar je v tom : kraji 18 lel, prebivao, njegova zsivina I sze je v teh talah v kraj vzetih paszla, csi je szila bila, je szam paszo, v teh '¦ krajah je on drva dao szekati hrezi vszcga proti posztavlanja. Da je varas vecskrat dao plote razmetaLi, je vecs-krat csiio csi je Turniscse ^ri^eo ; eclnok pa kda szo plote razliicsali. je ravno v Torniscsi bio. Driigi szvedok je nemeski Schapp Mihal iz Kroga, 45 \el je sztar. I oo je tak vadluvao. Od szvojih sztarisov je csuo, da za rudecsim krizsoin tak 25 sztopajov je meja i szam tani vecs-krat prek idoc.si je vido, da je med dvema liraszLoma zagrajeno bilo. Tur-niski pasnik polog Borovc gonce vu tisztora vromeni. kcla jc po lovini liodo. je escse zaraseni bio z grrnovjom i z trnjorn. Da szo Gumilicsanci pozajt^li pasnik, zna, ar v Gumilicab sze je na-rodo. Szara je vecskrat po szkrivoma zsivino prek moje paszo i od Torniskih sztirani bio. Tretji ' szvedok je Tompa Jozsef, z Lendave, 60 let szt.ar. Za rudecsim krizsom je vecskrat konje paszo, vesz-nicskim je -pa ne bilo szlobodno tara paszti. Strti szvedok je szloboden Csorvik Miklos z Rakicsana, G0> let sztar. On pravi, da pri rudecsom krizsi Markoss Gregoi1 torniski cslevek je meo travnik t zdaj itak tiszti Gregorov travnik sze zove" Grogofschica. Oa kak mesterszki kszeo je konje szvojega verta vecskrat tam paszo i szeno szvojemi verti Toi--. niskorni domo pelao. Peli szvedok je Gerencher Peter z Dobrovnika, sztar GO let. Vecskral je' tam hodo i od sztaroga ralinara Mar-tinec Andrasa 100 iet sztaroga je csiio,. da je sztara raeja szegnola do tisztiva dva hrafzta. Seszlj szvodok Horvath Si- mon, z Lendave. 50 lel sztar. Od malih let jc v Turniscsi gori raszo, za rudecsiin krizsom kak pasztir je vocs-krat ogen ualozso i tam zsivitio paszo. Szedmi szvedok je Darvas Peter, z Dobrovnika, 70 lef. sztar. On szve-docsi, da je moja bila na 25 szt.opajov od rudecdega krizsa. poteni proti Pre-toki je pclala rned dvema lira.szloma. Vido jo, da Marloii Givgor jo vecokrat Edennjszeti szvedok je llorvat I\Jar-tin, iz Resznck-a, 5«:i et sztar. Zsivino paszo tam na pasniki steroga szo Gu-milicski pozajeli i gor zorali.- Ednok kda je paszo, szo pasztirje poleg plota med hrasztjom ogen ¦ nalozsili i njega szo vu ogen lucsili. escse i zdaj dobro poinli, ar poleg le pesztrije je dugsi csasz v posztcl vlego. Dvanajszeti szvedok jc ncmeski Sisok, iz Kroga, 80 Jet szlar. 2\Ta lovimi - Razsztaya ma!ih liidih. Kči Fi^iDcUrikon) v I':ifi.-=i jc lir ilavuo ia;:szl:iv;i bila iiialili jCuiili. Ni-tcrni; .-'/iloliac m:ilili ino-kov i z.seDszk szo vhiip ?Z]iobi'ali \z ra .lorsuiLi cl->zst'l i nje vfijMi-zl.avili. Za niale liidi ^zo celi inali vnras znziii.ili z inalimi hisami. Ijio je vu toin vnra^i t^aler. ciikus, |jn=la, s|iil.il i vecs olic.-in-zkili his. Bil:\ jc i inala foii.vica. F'o vulicah szn sze ma!i lfulje szprevojali i vu iejnmi roili hoilili. Drii^i liulje r-?.reO:ij'Lra zrajz.i .-zo \wu\\ njim celo Goliatje liili. Jilali liiilj'1 szo i vu lcalri i/ro na]navili, kilie ei feliri^sime copservatam, a coimnunitate avollere pergal. Virovec Imri i Kregar Fr. priszezsnika szta voposztavila 18-ga julija 1779. v Beltincih. Fejer Janos, prej je njima pravo, da flskalisi goszpodszkorai Csor-go — on i varaski riftar Cseh Ba-las szta mito, v papir zasziikane peneze ponujala, da bi sze vu pravdi bozsi kaljo za Tormiscsare, nego fiskalis je milo zavrgo, da prej, on pravico scse szlii-zsiti. Mito je potem Fejer domo mogo neszti. Vu toj pravdi, csiidna piszma edna za ovov pridejo. Sto bi znao, zdaj zse povedati, jeli szo Torniscsarje zaisztino steli podmititi goszpodszkoga fiskalisa ali je pa szamo Fejer to tak vomiszlo. Jasz miszlim, da to szlednje, ar je vadliivanje Fejerovo prevecs kmicsno, cslovek ne ve, jeli szamo Fejer je po-niijo peneze, ali pa riftar tikli na-zocsi bio?* Leto je za letom pali minolo. Tor-niska pravda sze ne stela dokoncsati. Tem vecs szo escse Tčrniscsare tozsili. Kramarics Janos gospodszki fiskalis je pri goszpodszkom sztolci notri dao tozsbo, da szo Torniscsarje ne podlozsni goszpodi zemelszkomi. Naimre: ' 1. Poleg szvoje vole. vszako leto posztavijo riftara. 2. Riftarje ne scsejo racsun dati' goszpodi. 3. Njihove ceske regule od kra-leszkoga velicsanjsztva ujim dane pre-povejo, da bi tihince brezi znanja gosz-poda zenielszkoga vu ceh gori jemali ali da bi ceh drzsali brezi nazocsnoszti komiszara goszpodszkoga, Turniski ce&ki pa to nika ne zdrzsijo, tem vecs ceh vkiip pozovejo po szvujih szlugarh te, kda najvecs dela je, csi pa vesznicski ne pridejo vu ceh, drazsijo je. celo je kastigajo. 4. Zse leta 1778. szo nemirovni * Joanno.s Fejer coram nobi.? retuleril, quod fis-cali Csc-1'gij Jonarium iu pecunia cartae involuta inedio ipnius ct jmlieis lilasii CtcJt prae.-ieutavcrint . . . Gda szu Szvedoki za Brezja volo vczenjavat hodili i Sos gda-szu bili ovdi (tu) za volo Brezja Meszo 3 f.. Logari, Szvedokom Dobcovnichkim za-Brezje 4 f. . . . pak gda szu SoosOvicza tii bili z. Eskutora, vchini 6 pintov, 30 kiv kruh 1 f 1S kr.. Sosi Csesnjeka 1 f.. Szvech 2 funta 2 f 36'kr.. Poleg Processussa pak potrosili 5 L Na Baglad 5 fiintov Loja 6 Teletine, 5 fiintovLoja na KozaDomFiskalissi, 15 grossov na ztrossek, 4 grosse. kruha, Ambrus i varaski szluga hodilii 5 f 15 kr.. Soos fiskalissa hlapec hodil za volO' mlaczov 1 stiico vina 2 grossa kriiha 14 kr. Soos gda szu na farofi bili na kvarteri 4 L V Beltinci gda szu pravde bile potros-hili 3 f 6 kiv SemlaMO kr semla 10 kr vino 20 kr,. semla 16 kr. 20 kr. vino vszega zkupa potrosheno polek procesusa 33 f 30 kr.. Na processus (pravda) 9 f. Poleg processusa 25 f.. Loj poleg processusa i Meszo 14 f. Fiskalisi v Baglad govedino* 1 f 36 kr. * Tak sze vidi. da polcg So^a i o kovce poszlali, narn telefonera: Izsa-kovcsarje majo dvej krcsmej: edno zsidoszko pa edao krscsanszko i gda sze v ednoj znapijejo, sze idejo v driigo bit, pretepat pa kante tret. — Nej csiida potom, csi sze sz fiskalisi tak dobro poznajo. Naglejiivacs, steroga szmo na J... ce poszlali, nam je naznano eta: Ta vesz je negda bogata i premocsna bila; a priseo je tčrk pa jo "je razriiso i po-zsaro. Od tisztoga csasza szo prebi-vaoci te vesznice szirmaski natelko, da escse dneszden more hoditi te najbo-gatesi kmet za nat repo mikat. Z 0 . . . . ec szmo dobili zsaloszten glasz. V toj veszi je uajmre sztarise sztraj, csi bi njim deca prevecs csedna posztanola. Zato njim pa zse celo v mladih letaj dopiiscsajo, da Bcsike" gorpobirajo i ^smrkaretline" kadijo, naj szi.reksi sz tem raalo pamet opa-lijo. — To je pa zaisztino pomiliivauja vredno ! Nas szluga, steri je v T . . . e hodo, nam pripovedavle eta: T.....csarje bi jako radi bili, da bi njim na trnji breszkvi, loske griiske, ali pa koncsi gubacs raszeo. Doszta szi zato nad tem terejo glave, a dozdaj zaman. Csi bi sze sto najseo, ki bi njim znao pove-dati, ka naj csinijo, csi scsejo, da bi sze njim ta zsela szpunila, on naj sze oglaszi pri tr......kom zsiipani; dobi dober najera — za viiha. Z D........ja szrao dobili zsa- losztno piszmo. Pisejo nam najmre, da je d.......ncora v prvesnjih csaszaj Mura delala doszta kvara, ar njim je nesterocs poplavila szilje i podkopala pa v sztrtigo zmetala lepe gaje. Ali doszta veksi kvar, kak njim ga je de-lala negda Miira, njim dela zdaj von-jecsa zsganica. Oh, ta vonjuha njim ne zapravla szamo szilje i gaje, nego ajim poplavi celi pov, pa podkopa iv szebe zmecse cela versztva, negdasnje — 102 lepe kmetije. — Nej li szo cl.......nci v tom pogledi pomiluvanja vredni? Naglejuva.cs, steri je na H . . . zo so nalukiivat, ka sze kaj novoga gocli, nara telegrafera, da v toj vesznici zsive raacske jejo, — Ali da sze nebi slo, nad tem zevszema navadnim delom razburkao, zato pripomnimo, da pogi-njene macske zse tak nemrejo jeszti. Nas piszacs, steri je v ? odpottl-vao, nara pise : Oni szi vecskrat prip-ravlajo veszelice, ua sterih szc pa ne veszelijo, nego zsaliijejo, zsalujejo i milo zdihavlejo za davno minolimi szrecsnimi dnevi i szi nazaj zselejo tiszte blazsene csasze, gda je escse sonka nej vecs kostala seszt krajcarov, ar szo sze te zlejka resiivali poposzkih dohodkov. — Szirraaeje.............. za vase zsaloszti pa ncga tolazsbe ! "Kajti ka je cdnok minolo, tiszto vecs nazaj ne pride, ravno lak nej, kak nam ne pride nazaj nasa mladoszt, csi mo nocs i den jokali za njov. Pusztlte zato z miszli te davne blazsene csasze! Z ? szmo dobili szledecsi, celo za-nimivi glasz: Na celom szveti szi ti najveksi vucsenjacje i modriasje terejo glave kaJc bi mogli iznajti szvetovoi je-zik, to je taksi jezik, steroga bi raz-mili vszi narodi, kikoli zsivejo na tom szveti. A pokecs sze lej velki vucsen-jacje i modriasje zaman triidijo, szi za-, mau belijo pa szerijo glave, szo......... zse iznajsli taksi szvetovni jezik. Ja, tej povszem proszti i nevucseni liidje, szo doldobili pa prekoszili te najvekse vu-csenjake i modriase, kajti njuv jezik, steroga szo iznajsli pa steroga zse tiidi haszniijejo, sze po vszoj pravici lejko zove za szvetovni jezik, ar ga vszaki lejko razmi; pa poleg toga nancs viiszt nej trbej gorodpirati, szarao kazati sz prsztmi i z rokami. Tak szo v szra-moto posztavili te najvekse vucsenjake i modriase. — Pa brezi zamere, vrli rojaki ! Nas naglejuvacs, steroga szmo v Nedelico poszlali, je zsalosztuo obhodo i bi szkoro manternicsko szmrt gor-zeo. Priseo je najmre na szred veszi ije tam zacsno.szpitavati nekse zsenszke, ka jo kaj novoga. Te zscnszke szo ga malo gledale, potom pa, ar szo rnisz-lile, da je sz csarne sole dijak, ki scse^ tocso dolati, zgrabijo za greblice i vesz-lice, za otike i motike pa po njem. Szir-mak je komaj bit vujseo. — Tak rav-najo lildje prinasz z ednim povszenv poslnim szlugora ;: azsidoszkoga agcnta,. ki kepe noszi, pa szprimejo z najvek-sira veszeljom i njemi napunijo mosojo sz penezi, slere- szo szi sz krvavimi zsiili priszliizsili i stere bi szami j.iko potrebiivali. Szrecsnesi je bio uas piszacs, ste-roga sztno v Gurailico poszlalali. Ti vrli gumilicsanci szo ga najmre pozvali na nekse gosztuvauje, gde sze je zs njimi vred mogeo veszeliti. A opojili szo ga pa tak, da sze jo esr.se • izdak nej sztrezno. Zavolo toga pa tudi ne-vemo, ka nam je novoga prineszo. Doz-daj szmo szarao to zvedeli zsnjega z velkov tezsavov, da je na gosztuvanji dobo vnogo jezsave zsiipe i to zobsz-ton ; a k.aso pa, kak pravi, je mogeo drago pkicsati. Sz Torniscsa szmo dobili po eksz-presz posti szilno piszmo,- v sterom-sztoji, da torjauszkoga varasa viszoko-postiivani porgarje vszaksega csloveka -.— naj bo zsidov ali katolicsau, szta-roverec ali pa kvivoverec — prvle obe-szijo, kak ga pokopajo. — Pa da sze nebi sto najseo, ki bi v tom dvojio,. moremo potrditi. da je to reszan isz-tina. Kajti vszakoga mrtveca, gda ga na pokopaliscse prineszejo, obeszijo' prvle na vozse i ga tak piiscsajo v jamo. Nas szluga, steri je szvojo pot v Sztrhovce obrno, nara javi, da je v toj veszi zapovao eden kmet takse ziivce, da sze posztavlajo na ujega i szam nancs v stalo iti nevupa, ai" ga itaki vonazsenejo. Nas naglejuvacs, steroga szmo v — 103 — Bratonce poszlali, nam telefonera : Bra-toncsarje szo vu velkih szkrbeh i szi doszta terejo glave. Zakaj pa ? Motor bi szi radi. szpravili. Yej zse ednoga raajo v pogodbi, ali nikak sze nomrejo poravnaii ar po vszoj sziJi vecs davlejo za njega, kak ceno md. Ka je pa szkil-savle i tenla ka sze v to novolo szme-csejo ? Dva njuviva vescsana, steriva szta prisla z Amerike. szta je na to napelala. Teva szta sze najmre v Arae-riki doszta po motoraj vozila i nemreta zadoszta nahvaliti, kak lusno je sz tak-simi ,,peklencsekarni" drugomi zsivino szagati i sze prernetavati. Z R......ec nam javijo : V loj •veszi sze je eunonii kopiinari poszre-csilo iznajti, kak more kokos naszajii-vati, cla zlezse szame jarice, ali pa szarae kokoteke. — Ar je pa ta iznajdba za nase vertinje velkoga pomciia, vam jo tak szkrivoma ovadimo : More szarao edno jajce djati pocl kokos, potora de vsze, ka sze zlezse, kokotek a!i pa jarica. Naglejuvacs, steroga szmo v Bel-tince poszlali, nampise da ga je opro-szila edna. lepa devojka, naj njoj mo-zsa szpravi, Ta devojka ma lica ar-decsa, kak je katrzsa, zobe bele kak szneg, ocsilepe szive kak tnodris, vlasze csrnkaszte, obraza je prijaznoga i do-padlivoga, posztave je sibke kak trsz-tika i brzna je kak szrna. Gucsi na rahi, kak csi bi szpevala ; kregati sze nevej. Zviia toga je v najlepsili letaj. Naznanje dtimo zato vszem szloven-szkim mladencora, da steri zselej to lepo beltincsarko za zseno dobiti, na.j posle kak najprvle szvoje preporacsano piszmo sz fotografijov vred v nase urednistvo ; mi zse potom damo toj devojki v njene lasztne roke. Devojka de v prvoj vrszti gledala na dolencsare, poszebno na Marke i szamo v driigoj vrszti na goricsance i na bojnece. Za bogasztvo ne pita ; zato to ne pride v racsun. Kajti ona szaraa ga doszta ma — gori na meszeci. Z L . . e nam jajo: Pod L... v je zmenkala zeltina krma i je bita velka nevola za njo. A J......csarje, ki szi vu vszaksoj nevoli znajo potnagati, szo tiidi zdaj nej osztali brezi pomocsi. SJi szo najmre pa szo napravili takse ocstiije, da szo v njih oka bila z zelene glazsovine. Te ocsalje szo tak goven-szkoj kak kon.jszkoj zsivini gorszpri-vezali i szo potom pred njo zmetali csiszto szlamo. Zsivina, sleroj sze je szlama szkoz ocsalj zelena vidla. je miszlila, da je to ndjbogse szeno pa je jela z velkov szlasztjov. — Pa naj escse sto povej. da szlovenci nemajo talentov za nove iznajdbe! Nas naglejiivacs, steromi szmo veleli v G....... ili, nara pise eta : V G.......nega nikse novine. To je tak szttira vesz, da jc zse brscsasz pred obcsnim potopom sztala. V toj vdszi more najrare vecs liidi v liizsaj na poszteli pod marelarni szpati, gda kolicskaj dezs ide, ar njim voda szkoz sztrehe i prosznic na posztele tecse. Na velko sztaroszt veszi kazse tiidi to, ka, csi sze stera hizsa viizsge, je g........ci nancs braniti nescsejo, nego z na krizs djanimi rokami gledajo i sze takorekocs veszelijo, kak ta sztara (?) prlazen gori. Ednoga naglejiivacsa szrao pa poslali v Ameriko, da bi pozvedo, ka sze kaj z nasimi izszeljencami tam prek morje godi. Pise nam, daje doz-daj escse szamo one tuzsne viteze po-iszkao gor, za sterimi morejo sztarisje . k zdomi peneze posilati. Najseo je je vsze vktipzbrane v ednoj prosztornoj hizsi. Meli szo lagev na pipo vdarjeni; v tom strtom koti szo njim pa rauzsi-kasje igrali. Bili szo vszi zsidane vole pa szo szi etak popevali: Sznocskar szo nam piszma prisla Z rojsztne fare beltinszke; Pisejo nam ocsa raati, ¦ Da doma v nevoli szo. 104 — Al' ka je nam za ocso, mater, Csi doma, v nevoli szo 1 Nam je li za kante nase, Csi nam one prazne szo. Nikaj sze zato ne zsaloszti, lepa bellinszka fara ! Kajti pokecs bos mela tak vrle szini po szveti posilati, sze ti nej trbej bojati, da bi zmeukala tvoja szlava ; trobili do ti jo te junacje vsze-povszedi na vesz glasz. Dariia i oszebni glaszje. Liplauszki caszar je poszlao poh-valno piszmo gancskim rauzsikasom, da reksi tej uajlepse znajo igrati zsalo-sztue tuse. Bratonszki krao je podelo pred--szedniki driizsbe trezaoszti csasztni kri-zsec — sz kukariscsa. Beltinszki zsiipan sze je odpelo na par dnevov v Lublano. Torjanszki zsivinozdravnik je pri-seo sz pocsitnic. Biikovnicska vracselja sze je od-pelala v toplice. Derektor polanszke norisnice sze je sznocskar keszno v Lipovce pripelo. Szodnija. Od szodnije szmo dobili szledecsa : Bisztricsanci, ar mokre ribe lovijo, szo obtozseni pri sztarom Motvozi pa do tri leta vu vozi. 0.......rom szo zavolo zane- marjanja roditelszkih duzsnoszti, da najmre deci ue branijo kajenja, vsze , krave pod zsakucijo vzete. D........ci szo zavolo piian- csiivanja obszojeni nato, da do mogli za mali csasz kamenje v Miiro lucsati. Zviin toga escse pred dolenszkov kurijov tecsejo pravde: nad b.........ri, ki szo obto- zseni, da nescsejo pernate sztvari jeszti; nad beltincsari, ki szo krvi, da zsidove sztojecski pokaplejo; nad cserencsovcsari, ar szi nes-csejo vecs musztacsov dolbriti. Nadale do raogle pred szodnijov sztati zsenszke i dekle cele t......... fare. Obtozsene szo najmre, da vecs i bole verno gledajo doma. v gledalo, gda sze k mesi szpravlajo, kak pa v cerkvi *v molitveno knigo. Szodba zna biti za nje jako osztra, ar nega na celom szveti fiskalisa, ki bi je v o-brambo vzeo. Goszpodarszke novice. Beltincsafje pravijo, da, ki scse doszta grbanjov najti, on sze more kotati po zelenoj trati, gda na szpro-t toletje obprvim grmi. Varasanke tikveno szeme zato szadijo sz ponvi, da njim prej potom niscse nemre tikve vkradnoti. Renkovcsar, gda tele odsztavla, prinesze v stalo kiihanco i zs njov prvle vdari trikrat tele po gobci, potom pa ravno tak kravo trikrat i to dela zato, da krava nebi miikala za tele, tele pa nebi blejalo za kravo. Bogojanesarke, gda graj szadijo, sze vszeli kregajo. To pa delajo zato, ar je graj potom bole roden. V Filovcih sze dela najbogsa kii-njinszka poszoda, kak vrcsi, lonci, szklede, pokrvacsi itd. Te poszode je escse prej nigdar nej trbelo ua popra-vek nosziti. Žato jo pa mi tiidi vszem nasim vertinjam jako preparacsamo. Najlepsa lecsa raszte v Zsiskih, szarno da jo neksi csiidni sztvarci vszeli szprevrtajo. . Najbogsi kormos sze nahaja' v polanszkom logi. Najtecsnese ribe lovije lipovcsarje v Pinkavi. Zdravilsztvo. V I.........szo najsli vrasztvo za krof; zato naj pazijo na to vszi murcsarje. To vrasztvo sze zove Bfaj-nscsekova maszt" i szi jo vszaksi lejko — 105 — domL napravi. Dela sze pa etak : Na fajnscsek v zorje sze more nabrati jegnjedovo popovje i to popovje more med podnjom ocvreti v taksoj maszti, stera maszt je od scsiszta csarne csoke. Sz tov masztjov szi more potom krof raazati, gda meszec dolbere, to je od punoga do mlada. Pri mazanji more naszkrizs voscsiti pa na zvezde gle-dati. Sto scse, ka bi njemi to vrasztvo kaj valalo, on neszmi na fajnscsek celi den nikara k zdomi, nego doma pri pecsi more szedeti i zviin toga nigdar nej zsganice piti. Nadale szo escse najdena szledecsa zdravila: V Zsiskih szo najsli vrasztvo za vorke. To pa sztoji z etoga: Sto je zvčrcseni, sze more ceii den posztiti i vecser na tescse, prvle kak szpat ide, more pridihavati cvrtino, nej da bi jo kostavao, pokecs njemi vorki ne odidejo. Na Biikovnici szo najsli vraszto za zobne bolecsine i to je nej driigo, kak mrzlo zselezo, sze more na bolecsi zob devati. Z Brezovice szmo zvedeli, da tam, •csi koga glava boli, szi jo kucse od .sztene. Z Melinec nam pa javijo, da, koga •gut boli, oa more viiszta navelici od-preti pa v gut fige kazati. Cserezredne novice. Pri szklenjavanji te stevilke szmo escse dobili szledecse telegrafe: Beltincsarje naszkori dobijo vojake; ¦szprva pa dobijo szamo ^Vudri" kom-panijo z »Bezsi" regemeuta. Odrancsarje proszijo meszecsno sze-nje i kak je esuti praviti, do je drzsali vszaksi tneszec dvatreszetoga, szamo sztiszca treszetoga dneva. Bogojaucsarje dobijo ^spicfabriko." Tiirjancsarom je obecsano, da do pri zselezaici (!!) szlobodno krcsmo drzsali. Zviin toga nam escse javijo, da vojacje melincskih tuzsnih kaszarn vsza-ksih den redao idejo po pairoli v bli-zsanje vesznice. Dosztavek. Te novice. szmo dobili z dolnjih vesznic. Zviin toga szmo escse poszlali vecs naglejiivacsov i piszacsov na Gornje, na Goričsko pa tiidi na Bojnecsko. Z uesternih meszt szmo zse dobili poro-csila, kak sz Tisine i sz Krajne, sz Szanika i od Bedenika, z Bodonec i Piiconec pa z Giderovec i Szabeborec. Pisejo nam jako lepe i zanimive novice, stere vam pa zavolo kratkoga vremena zdaj nemremo nastarapati. Znabiti, da driigocs. Kak zse sz teh popiszanih novic vidimo, szmo sze reszan vkanili, gda szmo miszlili, da sze prinasz ne zga-jajo taksa dela, stera bi vredno bilo v novine piszati. Vkanili szmo sze i zato to tiidi duzse nemre bid zrok, da mi nebi meli novin. • Miszlimo szi pa, da szmo szi szami krvi, csi jih uemamo, ar nescserao radi csteti i nej na nje placsiivali. Tiidi te zrok bi radi zvedeli, csi je isztinszki ali nej. To edilo stevilko szmo zato na-stampali i vam jo po kolendari raszpa-szlali, da bi zvedeli, nakelko do vam novine vszčcs. Gsi sze vam dopadaejo, szmo sze odlocsili, da mo vam je dale piszali. Zato naj sze vszaki, komi sze ta stevilka povidi, oglaszi do 15. ko-cembra pri veskofn zsiipani, ki potom nam naznani i csi broj placsnikov bo tak velki, da mo mogli pokrivati sztro-ske, te sze mi, gda zse edaok to novo leto mine i sze sztaro zacsne, polotimo dela z gorpodsziikanimi rokavi. Ar pa scsetno nagoditi zseli vsza-koga, ki je li kolicskaj veksi od kolena pa mensi od temena, zato do te nase novine prinasale vnogo lepoga, dobroga, hasznovitoga pa glaszovitoga. Tak szi napriliko po nasib novinaj derarje lejko poiscsejo dobro dero, gde do pred po-dnjom maujarili, odvecsara pa manjii- — 106 kivali. Hlapcom i deklam. stcri znabit.i dozdaj goszto verte preminjavlejo, szpni-vimo taksa meszta, gde vcsaszik prek dobijo kliicse -— od szliideucov. Poszredilvali mo tiidi zsenitcv. Zato.vszaka deklina, stera je dozdaj nej mdgla mozsa ciobili, szi ga po nasih novinaj lejko narocsi, csi de zse te ravuo szamo po krscsaka mco. Pa tudi mladenci, storira sze je dozdaj nej poszrecsilo nevole kusali, najrnre zscne dobiti, sze njhn potom td zsela tCidi lejko szpuni ar do, njim v nasih no-vinaj na ponudbo escse takse dekliue, stere zse nancs zobi nemajo. Vecs do-lenszkih Mank, stere szo zvedile nase nakane, szo nara zse poszlale szvoje fotografi.je i do szi lak mladenci lejko med njimi zebirali. Nazadnje sze pa tuili nescscmo szpozabiti sz szUirih Hidi. Tiidi njuvoj zseli scserno nagoditi sz tem, da nio edcn szfran novin slampali vszeli sz tak velkirai csrknjami, da do escse ti-szte sztare namicc, stere pocile noszijo, lejko okoli ponocsi pa brezi ocsaljov csf.e]c. Gstimo zato radi novine, jemlimo haszek zs njih pa sze zobrazsiijmo na vsze sztrani. Zaosztanoszti i zanemar-jenoszti pa dajmo iakso szlovo, da ta iia raotorkocsuji bezsale od nasz. Oclgovoren urednik : Dolenszki tVlarko. Olasi reditela. Z veszeljom szara raeszlo dao tem novinam. Vsze je salno, nego doszta pravice. Moje nakanenje je, to uoviue raz-vijati i vu prihodnom kalendariumi na-daljavali. Szkoro celo szlovenszko kra-jino szam obhodo, doszta kaj szam vido, mam potem viipanje, da do novine intereszantne. Nego eden cslovek vsze ne more viditi, pa szo liidje szramezs-ljivi, csi cslovek med nje pride, vsze salo ta nihajo. Nego donok sze mi je poszrecsilo, da szam ednoga poleg MoiYe znao oprosziti, da de mi piszao od boszmana, driigi szo mi frlice, satringe pripovidavali, celo od Voikov, Susov, Mrakov, Csena szam sze navcsio csteti. Driigi szo mi peszmi — szvetszke i cerkveue — doliszpiszali, celo na noto djali. Ka te mi vervali, zacsnem nistere : Hodva kopat .gredi dve . . . Grlica vu detelki poje ... V Torjanszkoj fari en cerkev sztoji... Mladi ovcsar ovce zsene . . . Bisztra voda tecse . . ,. Poszlulisaj, o. moj cslovik, Kak zsaloszton je glasz, Da Rozsmarics Maricsa Odrajzsala od nasz . . . Flad bi peszmi — szvetszke i cerk-vene —¦ ednok . napiszao v kalenda-rionii, rad bi je včidao z notami ; nego da bi bolje bogat bio te piisel pesz-mih, oproszim vszakoga ki ste te redi — i to je zse vecs ne sala — csi kakse sztare peszrai, pripoveszti, frlice zna, naj je doli szpise i posle k meui, kakli k rediteli kalendarioma. Odgovor dobite vu kalendariomi. S. I. LjubJjana. Rokopisz szam dobo, nego vu letesnjem kalendariomi szam zse ne mogo njemi meszta sztisz-noti, — ar je keszno priso. JDoUnszld Marko. Kak vidite, roko-pisze szam iz veksega v kalendariom posztavo. Proszirn i dale. IL...o. Pripoveszt obecsano szam dugo csako, poleg velkoga dela sze ne szpozabte od nasega kalendarioma. KlekL — 107 — a? vojakov. — Xovc l uii a*ort«g{ils«kom. iszlina. L 1 S'~ = i ednoga vu Fiurai, tri pa na Ausztri- jauszkorn. Monlecuccoli je pravo. da io szarno na en csasz doide, v namoni ma 16 dreadnoughle cimprati. Taksi sLuki bodo na teh lad.jab, da do na 6 — 7 kilcrnelrov ne.szli. Nasz, : ki to vsze ne razmino, groza obide, da do tei stiiki sznirL i nevolo delili vu da-lecsini, kak najvi^isi bregovje szveta. Bi radi znali, kelko je eden ini-lijon ? Jezerakratjezero. Ali zacsnirno ra csunati : eden. dva tri .... deszet .... szto .... jezero .... deszet jezero .... dvasztijezer, devetdoszeljezcr, szlojezer dvesztojezer, devetszLojezer, milijon. Potresz v Kecskemeti. V gojdno 8-ga,Ju!ija je po varasah velike dnike vogTszke potre.sz bio, poszebno v Kecs-kemeti. V Budapesti i vu driigih va-rasali poleg Donavc pohistvo i. kepi na szlenali szo zacsnoli nleszali; vn Kecskemeti je ni odna hi.sa ne ce]a osztala. Prvo gibanje je nasztanolo ob driigoj vori po polnocsi^ lLUlje szo presz-trabseni osztavili poszlele i na szlo-ljoscsino bezsali. Potresz je vktip pri-kapcseni z gnnlenjom nolri vu zemli. Kak pravira, vszaka bisa je kvar trpela, poszebno varaska liisa, katoliska cer-kev, hisa szodnije, banka. kaszerni, iz sterih szo vojaki vcsaszi mogli oditi Vecs milijon kvara sze je zgodilo.'Nas kep edno podreto biso pred nas posztavla. Mrli szo szombotbe]yszki piispek dr. Istvan Vilmos ravoo na szvet poszt, 62 leti szo sztari bili. Leta 1911 je velka szusa bila Toga escse niscse ne pomli, miszlil szmo, da szeptember donok prinesze dezs. Probali szmo v edno oro szejati V Becsi je mro baron Albert Roth .schild. Najveksi trzsec je bio i ban-kier, peneze poszojiivo, dezsele je z mocsjov penez v rokab drzso. Nihao je tak 600—700 milijon komn vred-noscse, od stere dezsela i Becs dob 28 milijon koron, kakti deszeti peneZ i na druge cile. — 111 Na Angluskom szo koronuvali Eduarda VII. za krala. Velka paradija bila, stero szo prisli gledat bogatase celoga szveta. Mcszlo nasega krala je so Karol Ferenc Jozsef herceg. ¦ V Liverpooli je velki strik bio. Zseloznice szo eden den vsze poszta-nole vu celom orszagi tak, ka vla-clarsztvo sze je moglo vrzsli med de-lavce i goszpodare. Mir je poszLano. Kral je na sztrani delavcov bio. 1011. januariusa je voda v ladjo vda-rila, mornarje szo na gviisno raeszto bezsali, koma ne pride voda. Kda bi ladnji povelnik to v pamel vzeo, ladjo je posztavo posven, da je ladja vo gledala z vocle, nego z tem je szebi i leiliuanti i eduomi mornari prerezo pot resitve. Oni trije szo mrli, tak szo je naisli, kak szo szlalno vodrzsali pri szvojoj duzsnoszti. Ove driige mornare" szo szrecsno resili. Portuiratszki kral Manuel II., steroira szo z trona sztirali. r Nfimsko. Majo caszara vernoga. On je^luteran pa donok pogledno v Beu- roni kloster benediktincov. Pohvalo je njihovo delo i glaszo je szvojo zselo, •a konj kaK liitro zgiibi szvojo mocs pri pretrgnjeaona deli, to vszaki poszesz-tnik zna. Zadreveae zsile szo Josztakrat naszle-ledek tomi, da sze konj pretrgne. 2s'a velko i sztalno deJo nagiba konje niic K\vizda-ovoga c. kr. pat. Eestitution-fluida. To szredsztvo je dobro pri vcasztvi zrinjenih kotrig, zsil, pri drevenih zsilah, pri otokah, konje nagiblje i je mogocse vesini na najvekse delo. Hrv ocsisesavajocsa teja, stere dobroto szvedocsi to, da eden za drugim sze godijo szkusbe, da bi to szredsztvo redili i do zdaj szamo' apotekari franz Wiihelm e. kr. dv. liferant, Neunkirchen Szpoduja Ausztrija sze je poszrecsilo rediti. Mocs proti protini i siisi szvedocsijo piszma zahvalna doszta ozdra-vlenilr liidih. Velki dsigl nszpeh, /i^S^šj^« steroga je zse vees deszet Iet E^^g^i^^Š poszreesilo, poszebno napravleni %^yi§Š^« Sagrada Barber zdobo, je pri- liko dao na puscsanje vu trzstvo . razlocsnih menje vrednih, szpodobnoga imena del. Tu je potem csasz, da opominamo kupee, da odlocsno Sagrada Barber naj proszijo, ar Sagrada Barber purgacija je roszprobani na kiinikah i narejavec szamo za Sagrada Barber- vzeme odgovornoszt. Skatula na probo 70 iil vu vszakoj apoteki. — jNajmeuse posilanje na posti edna skatula » kor. 60 fil. ali stiri skatiila ne probo 3 kor. Proti naprej notri poszlanih penez brezplacsno poslje Apothete ,,Zum heiligen Geist" . Wien, L, Operngasse 16 Depot 106. Vszakomi dnjfovanji pride szvoj csasz — i»k j<* pravo Istvan gazvavili nasiin esitsitelom na loto 1J)12 ? Gvusno, da velko delo. Da, imenitno i hasznovito delo, stero szmo po szlujaesi z velkimi sztroskami szpoznali. Oyo! Oznanimo \ ocsiveszno. da najuovese gori najdenje je : ^Szveta Fluid." Betrivno recsemo, da doszta dobroga oznanimo nasemi ludsztvi,1 nego za najboljse szmo ,,3zveta Fiuid" szpoznali To pravimo iz prepricsanja, ar vu tisztih druzsi-nah, kde ..Szveta Fluitl" za hisno vrasztvo majo tam je bJazseno szivlenje, tam njira dobro ide zadovolni szo. Ka> je zsitek vredeu, csi ne ga zdravja. Ka vala dosz!a imanja, sci szmo betezsni Szveta Fluiii szo escse sztari niieali i zdaj sze razmi, da szo oni tak mocsni bili, pa szo ne poznali nasih jezero patik. Tak szo - delali, da vu tisztoiu csaszi szo szi iz fabrike virag. Meee 12 glasov Szveta-fluida narocsili (eden glasz 20 kr.), iz tisztoga 1 -2 kapljiei szo szpili pred jesztivnov i z teru szo tak tam zsveli do 90 — 100 — 120 let. Ne je trbelo njira druge tekocsine, ar 12 glasov je njiin doislo na edno leto, da bi szi sztalno zdravje szpra-vili vu hisi. Zakaj ga zovejo za Szveta-fluid i odked je zgodovina teh kapljic, to nam pcrve oglasz kalendara. Jako geujlivo je vszakomi presteti i edno probo napraviti, da vszaki szpozna one sztarodazne kaplice, stere szo nasi preddedeki nucali i od sterzga szovszi dugoga zsivlenja bili Zgocjovino Jancseka Arkosovoga naj vszaki preste, kde sze naide vsze potrebno. Vu okrogi vertov je niscse, ki bi ise 25 let siAavo fitmo Nasilednik Szabo Bela (poszesztnik Szabo Jozsef) Budapest V. Vaci-korut 5e. ne poznao. On je bio, ki je naj ob-prvim zaesno delati od tisztoga mao prevecs iszkano koszo ^Pehanje bikov". Na cenik velki od masinov polodelszkih opominamo nase verte. Parovnoszt je zsj doszta nevoleszpra-vila. Doszta njih je, ki z tem poszvedocsijo pravico toga gucsa, da poznane szredsztva imi-tirajo. Ta hiidobija sze poszebno tam kazse, kda je gucs od imitiranja i pokvarjanja taksega szredsztva, kak Brady-ove kapljice za zsalodec, stero szredsztvo med ludsztvom pod imenom ^Kapljice Mariacelszke" szo poznane. Za volo szvojega zdravja zato pazi, da proti neteki, bozs-noga zsalodca, tucsavi nesznani i. t. d. jediiio dobre Brady-ove kapljice za zsalodec sze sza-mo vu apoteki Brady Karola k Vogrszkomi krali redijo, Wien I., Fleischmarkt 350. 6 gla-sov 5 kor. 3 duplisiiih glasov 4.50 K brezi postnine. KvizI2 i Vasviii*aiegye. (Jfa i JMho marc. 19., pondelek pred riszalami, okt. 8., dee/13. Alsoor na drugi pondelek po vuzini, aug. 10., nov. 11. A!sopaty febr. 3., maj. 4., szept. 4., nov. 4. Alsosagh april 4., maj. 25., szept. 21., nov. 5. Alsostrazsa glej Baba szent Marton. Asszonyfa jul. 13. Batiyand (Piieonci) jul. ma). 28., jul. 10., szept. 10., nov. 10. Baityanfalva (Eakicsani), marc 26., v tork pred riszalih, jul. 2., aug. 16.. okt. 8. Borostyankd driigi pondelek vu poszti, maj. 3., jun. 10., szept. 14—16. Csakany, febr. 25., niaj. 2., jun. S., aug. 6., szept. 8. i 29., nov. 25. Csendlak (Tissina) febr. 25., jun. 5., szept. 9. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. ¦ i 1. nov. -Farkasfalva ("\Volfsau) pondelek po Eiszalih, szept. 1. Felsddr driigi tjeden vu poszti, driigo szredo po viizmi, v szredo Porciunkula i Derne- ter tjedna. Felsdlentlva (tjrad, Gomja-Lendava) marc. 28., jiin. 20.: aug. 16., szept., 29., nov. 30. Felsdlo ponclelek pred fasenkom, pondelek pred riszalarai, szept. 20., nov. 19. Felsdszdlndk (Gornji-Szinik), jan. 1., maj. 1., jun. 1. Gyanafalva (Zsenavci, Jennersdorf), febr. 14., maj. 12., aug. 23., nov. 25. Haromsator jul. 13., szept. 21. Hegyfalu jan. 8., pondelek po 29. szept. vszredo po 8. jun. i 11. nov. Hidegkut (Cankova), marc. 19., v pondelek po cvetnoj i .szvetoga Trojsztva nedeli, na Eupertovo v szeptembri i na Martinovo v novembri. Hoclos (Tasm.)., marc. 10., jd- 5., aug. 19., okt. 4. Ikervar prva szreda marciusa, v szredo pred 21. szept. i 21 dec. Janoshaza marc. 19., pondelek pred riszalami, aug. 23., nov. 15. Korong (Krog), maj 4. Kormend (Kermedin), febr. 2., marc. 12., apr. 5., maj. 10., jun. 24., jul. 20., aug. 24., szept. 21., okt. 1S., nov. 11., dec^ 13. Kdszeg (EUszek) v pondelek pred cvetnov ne- clelov, pred Jakobovora, po Egidi, pred Orsinjim i po 3. nedeli adventnoj. Kupfalva (Kogl). aug. 5. Kuzma (KiizdobJanje), Krizsni csetrtek. Leka szlednjen pondelek febr., drugi pondelek maj., szlednjen pondelek szept., Miklosovo, Ime Marijino. Lddds (Litzelsdori) v tork po Eiszalah, aug. 11. Martonhely (Martjanci) maj. 6., aug. 6., nov. 11.. ftiiske febr. 2., mare. 25., jul. 2., aug. 23', szept. 8., okt. 4., nov. 15., dec. 13. ^onyorokerek marc. 19., v tork pred riszalami, okt. 23. Murapetroc jun. 4., jul. 4., szept. S., okt. 28. Muraszentkereszt (Szv. Kris v Medjimurji) maj. 3., szept. 14. IVIuraszombat (Mihszka szobota), v vtork pred fasenkom, v pondelek po Csarnoj nedeli, na meszec po riszalszkom pondelki, jun. 24., aug. 24., okt. 15., dec. 6. Nagydolinc-(DoIinci). jun. 16., dec. 6. Nemetujvar (Novi Grad, Giissing), prvi dea po Szvecsnici, v pondelek po cvetnoj ne- deli, v petek po Telovom, ausr. 2., szept. 1., okt. 30., dec. 6. Palmafa (Puzsavei) jul. 13. Peresto (Szveta Jelena, Per(ocsa), aug. 1S. Peterhegy (Nedela, Gomji-Petrovci), jun. 4., jul. 4., szept. S., okt 28. Pinkafd (Pinkafeld), jan. 25., apr. 24., jun. 24., aug. 24., okt. 16., nov. 11. Csi te daevi na petek, szoboto ali nedelo szpad- nejo, szen.je sze drzsi szledecsi pondelek. Rabaszentmarton (Szveti Marton na Eabi), drugi pondelek po Viizmi^aug. 10., nov. 28. Rakicsan marc. 26., v tork pred riszalab, jul. 2., aug. 16., okt. S. Rohonc (Eechnitz, Eunac) szredina poszta, velki petek, jun. 15., jul. 13., aug. 24., nov. 25., dec. 24. Rum, jan. 10,, marc. 21., jun. 27., aug. 25., okt. 15. Sarvar, v pondelek po 2. aug., Simon-Judas. Szent-Benedek (SzTeli-Benedik), pred pepel- nicov, po posztnih kvatrah, po Ovetnoj nedeli, po jeszenszkih Kvatrah i pred Bozsicsora — vszikdar v pondelek. Szent-Elek, jan. 22., maj. 16., szept. 8., nov. 15. — szledecsi tork. Szent-Gotthard (Monoster), vszaki pondelek po csetverah kvatrah, velki csetrtek, maj. 1., jul. 22., okt. 18. Szent-Sebestyen (Szv. Sebastjan), jan. 20., april 2O.,,,jun. 15., dec. 21. Szent Peter (Ori), febr. 28., marc. 12., maj. 18., jun. 20., aug. 1. nov. 4. Szeplak, jan. 22., marc. 22., aug. 22., okt. 22. Szombathely, pred Fasenkoni, pred Jurjovom, pred Ttilovom, pred Malov Mesov, pred Andrasovom •— vszikdar v tork i szredo, >rU. Porcinkulovo szenje v tork pred 2. aug., zsivinszko szenje v tork pred 2. marc. i 2. okt. Tisina, febr. 25.. jim. 5.. szept. 9. Tot-Kereszlur (Krizsavci), april 16., jun. 4. Totlak (Szelo), prvo nedelo po szrpnoj Mariji i po Miklosovom. Vasvar, jan. 27., raarc. 15., maj. 4,,jun. 13., aug. 10., szept. 29., nov. 10. , Vep, jan. 25., pondelok po Beloj necleli, v szredo pred Krizsnim esetrtekorn, eden den pred Petrovom, den pred Stevan kralovora i nov. 5. Vizlendva (Szveti Jurij), april 24.' Zalamcgye. (Sa Szalatlszkoni). Also-Domboru (Dobrava), marc. 19., maj. 16., jul. 13., dec. 9. Also-Lenpva (Dolnja-Lendava), jan. 25., po driigoj posztnoj nedeli v csetertek, na velki csetertek, pondelek po Eiszalah, jul. 28., aug. 28., okt. 28., v csetrtek pred Bozsicsom. Bagonya (Bogojina), maj. 19., szept. 4. Banok-Szent-Gyorgy, april 24.. jun. 24., aug. 3., nov., 29. Becsehely, marc. 19., maj. 11., szept. ^l,, okt. 13. Belatinc (Beltinci), jan. 20., febr. 24., april 25., jun. 27., jul. 15., nov. 5. Belso-Tiirje, febr. "24., april 24., jul. 24., szept. 29. Csabrendek, prvi pondelek juniusa aug. 10. Csaktornya (Csakovci), febr. 3., v pondelek po cvetnoj nedeli, jun. 30., aug. 3. okt. 13., nov. 25. Cserencsoc (Csrensovei), maj. 3., szept. 14. Csesztreg (Csesztriga), jan. 19., maj. 16., aug. 25., okt. 31. Deklezsin (Deklezsovje), jun. 18., aug..-21. Dobronok (Dobrovnik), pondelek po Telovom, jul. 25. Drava-Vasarhely (Nedeliea), marc. 10., jun. 15., v pondelek po angelszkoj nedeli, dec. 13. Drava-Egyhaz na den szvetoga Lovrenea. Galambok, poudelek pred 16. febr. i 2. aug. Hetes, v tork po viizmi, v szredo pred Krizs- nim csetre^kom, jul. 27. Karmacs, v tork po 3. maj. i 1. nov. \ Kaptalan-Toti, mare. 19. Kottor (Kottoriba), marc. 9., jun., 27,, szept. 30., nov. 30., v uedele po 3. maj., i 15. szept. K6všg6-Ors, aug. 17., nov. 5. Legrad (Legrad), marc. 12., nedela szvetoga Trojsztva, aug. 24., nov. 2., dec. 13. . Letenye (Letina), febr. 24., jun., 29., aug. 25., okt. 6. i dec. 25. — pred njhi>. vtork. Lenti (Lentiba), febr. 22., april 10., dec. 6. Lesence-Tomaj, jul. 26. fo1ura-8zerdahely (Szrdiscse pri Mori), maj. 1.,. jun. 2., aug. 19., okt. 26. Nagy-Kanizsa (Velka-Kanizsa), febr. %., Vuzem, Eiszali, aug. 15., okt. 15., dec. 8. — Pred vpondelek i trpi 8 dnevov. Nedelicza, marc. 10., jun. 15., pondelek" po angelszkoj nedeli i dec. 23. Nova, Gregorovo, Jiirjovo, pondelek pred szrpnov Marijov, Velka Nesa, pondelek pred Mihalovora i Bozsicsom. Pacsa, aug. 18., v csetrtek pred Matjasom. Perlak (Prelog), na fasenek, v tork po Eisza- lah, v tork po Jakobovom. Mihalovo. Rac-Kanizsa (Eazkrsi), prvo szredo po Viizmi, maj. 16., jun. 24., aug. 10. Strido (Strigova) marc. 19., jul. 22., szept. 30., dec. 4. Siimeg v tork po szredmi poszta, v tork pred Krizsnim Csetrtekom, Szrpna Marija, Ber- talan, Deiueter, Jalsabeta. Szanto v tork po Eiszalah i po Eliasovom. Szentgyor_gyvolgy (Szveti Jiirij) febr. 19., apr. 12., jun. S., aug. 10. Szentilona (Szveta Jelena pri Csakovci) maj. 22., szept. 22. Szentlaszlo april 22., maj. 29., jun. 27. Tapolca, aug. 16., dee. 6. Totszentmarton, jun. 13., nov. 11. Turniscsa, driigi tork po Viizrai, v esetertek pred riszalami, na Antolinovo, v cseter- tek pred Velkov Mesov, drugi den po Maloj Mesi, v csetertek csarnoga tjedna. i okt. 4. Tiirje, febr. 24., apr. 24., jul. 24., szept. 29. Vidovec, april 25., okt. 18. Zalaapati, marcius 12., v szredo pred risza- lami, drugi dea po angelszkoj nedeli oktober 31. Zalaber, pred Gregorovom, po Velkoj Mesi, po drugoj nedeli adventnoj. Zalaegerszeg, febr. 14., v pondelek po cvet- noj nedeli i po Jurjovom, v tork po ri- szalah, jul. 22., szept. 9., okt. 28., nov. 30., dec. 28. Zalaldvo. april 1., maj. 13., aug. 29., nov. 5. Zalaszentlaszlo, april 22., maj. 29., jun. 27^ Zalavar, febr. 24., jul. 26. ]Va Stajersztom* Apacs (Abstall) strti pondelek po viizmir szept. .9., tretji pondelek v okt. Cmurek (Mureck); marc. 17., krizsni ponde-lek, jun 26., aug. 24., ' szept. 29., okt.~ 28., dec. 6. "Ehrenhausen (vise Spielfeida), jan. 20., na zsalos7.ten petek, maj. 9., szepterab. 24., uov. 99. Fehring (Borinje), v pondelek pred pepelni-cov, v tork *po strtoj posztnoj nedeli, krizsni tork, aug. 6., szept. 21. dec. 21. Feldbach (Vrbna). jan. 25., raare. 10., maj. 1. i 25., jim. 23., jul. 26., szept, 24., nov. 6. i vszaki drtigi tork meszeca aprila, aug., okt. i dec. zsivinszko szenje. Furstenfeld, v pondelek po trejjoj posztnoj aedeli, krizsni ponclelek, jun. 24., aug. 28. okt. 28., v pondelek po Miklosovom ; april 15 i uov. 15. zsivinszko szenje. Gleichenberg, febr. M., jun. 8., aug. 2., okt. 21. Kapela. prvo nedelo po viizmi, po Mariji Mag-daleni, po Mnloj Mesi. Lipnice (Leibnitz), vszakoga meszeca 25. zsi-viHszko szenjo; privi ponde;ek po Szvees-nici, niaj. 1., jul. 25., nov. 11 drobno zsenje. Lotmerk (Luttenberg), vszaki kvatrai tork i velki tork. Marburg, vszakoga meszeca driigo i strto szredo. Obranja (Habenrain) april. 25., okt. 7. Ormos (Friedau), na zsaloszten petek, maj. 25., prvi pondelek po Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Ptuj (Pettau), apri] 23., aug. 5., nov. 25., vszakoga raeszeca prvo szredo zsivinszko szenje. Hadgonja (Badkersburg), 14 dni pred fasensz-kiin pondelkom, v tork po nedeli szvetoga Trojsztva, aug. 10., nov. 15. Vszakoga raeszaea prvi lork zsivinszko zsenje. 'Spielfeld, april 16., jul. 6., okt. 16., dec. 2S. Straden na zsaloszten petek, raaj. 4., aug. 16., nor. 2., dec. 28. Strass (pri Spielfeldi), marc. 1.0., jun. 8., aug. 16., nov. 30. Szv. Ana, Nemska (St. Anna am Aigen) v pondelek po strtoj posztnoj aedeli, jul. 26., aug. 28., nov. 11. Szveti Anton (pri szv. Lenardi), april. -28, jun. 22. vszoboto pred Malov mesov. Szrdiscse pri Dravi (Polsterau), niare. 17., april. 25.. raaj. 12., aug. 24., nov. 14. Szveti Diih (poleg szv. Jlirja), aug. 24., dec. 13, Szveti Jiirij (prvi Eadaonji), febr. 3.. april 15.. nov. 21. -^ Szyeti Jiirij. (pri szv. Lenardi), april. 22., aug. 12. Szveti Krizs (pri Muri) v pondelek po esar-noj nedeli, maj. 3., jul. 26., nov. 6. Szveti Lenard (v Szlovenszkih Goricah), jaa. 20., maj. 19., okt. 4., r pondelek po Beloj nedeli, jun. 24., aug. 2., nov. 6. . zsivinszko szenje. Szveta Trojica (v Šzlovenszkib. Gorieah), maj. 4., na nedelo szv. Trojsztva, aug. 15., no jeszenszko kvatrno nedelo, v pondelek po posztnih kvatrali, v pondelek po szvetoga Trojsztva nedeli, aug. 28 i v pondelek pa jeszenszkoj kvatrnoj nedeli zsivinszko szenje. Verzsej (AVemsee) maj. 6., szept. 29., nov. 30. Wildon, febr. 24., na viizemszki tork, jul. %. i 22., szept. 29., nov. 25. Koprivnica febr. 3., marc. 26., maj. 4. jul. 2., okt. 28., dec. 7. Krapina marc. 19., maj. 5. i 16'., juu. 27., jul. 16., aug. 13., szept. 10. i 29., nov. 11., dec. 6. Ludbreg april 30., jul. 16., szept. S., dec. 21, Varasdin april 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5. dec. 21. Zagreb vcsetertek pred cvetnov nedelov. drugi den po Markovora, jul. 13., dnevi po treb. Kralih, po Simon-Judi, po brezi greha poprijetji Marije. Vinkovce maj. 16., aug. 6. Vinika drugi den po Markovom, velki eseter-4ek, v csetertek po TeloFira, v pondelek po Stevanovom, po Miklosovom, vszaki pondelek po kvatrah. Mera. Tonna je 1000 kilograramov, to je 10 metercentov; metercent = 100 kilogrammov (kgr.); 1 kgr. = 1000 grammov. Kilomeier = 1000 metrov (m.) Kiloliter = 1000 litrov; hektoliter = 100 litrov. Pri meri more paziti, jeli je vaga, kila, meter ali liter cementerani. Kda vaga pri miri, na vednakom podi sztoji, pri kazali dva jezika vedaako moreta sztati. Vaga vszikdar more ne vednakom podi sztati. 126- u8C pepcsa Ktcrog.i kakti najsztarese i neiloszegnjeno szred-sztvo (pred tem zvano Kriejjler balzam) z najbolj-sim baszkom niicajo pri zsmetnom prekiihanji, tak jui neteki. odlitoszti. pri szlabom zsalodci. pri csii-tenji napnjenoszti i pri hiidom t-uk-nji i t. d. po-teni na poboljsanje teka, za po ruali delajocso purgadjo. Dobi sze szamo pri narejavci apotekari j Hotemann, o Jb ei-enc 40. N. (Stajerszko.) Szkiadiscse za Vogrszko ; vn apoteki Torijk Jo-zsefa, Budapes, VI. Kiraly-ulca 12. i Egger ,Nador" apoteka, VI. Vaci-korul 17. Proszite odloesno szamo: ,IHorov zsalodec ok-repcsajocsilbalzam' z znanienjom tii vidlivom. Cena ednotra glaseka : 30 fil., 1 tudat 2 K 40 fil., 1 tucai z postov i z pokivanjom 3 K 52 fil., 5 tu-.| eatov na vszako stacijo Vogrszko iirezplacsno 12 kor. 12 fll. _ Razposilanje szamo proti notri 72± -^l poszlauili penez ali sz povzetjom. moker i sziihi csen z liiizkami, ekzema, viiszpiis-cs^na koz.^a KRASZTAVE NOGE, boli vu glavi, otoki na nogi, krcsi vu zsilah, sztan. rane szo nosztakrat htkle nature ; ki je do %«1 aj zatnnn meo viipauje« da bi sie 7-ora.cso. naj vcsini edcse ednu szkiiibo z BINO MAZALOM. Kvarnojra ilela ne jra vu njem. Zahvalna pi^xma vszaki don pridejo. Pravi je szamo vu izvirr.om rudor.-so-belo zelenom pakivanji i z firmov Sclmbert i Tovaris, Meinbolila. Prvszim na meszti rai tri falate Rino-mazala posz-lati. To mazalo szi je zaszliizsilo, da ga szpoznajo po celotn szveti, ar vcsaszi po prvoj rabi sze je vpamet vzelo poboljsanje szpiiacsuno kozse. Ta na-roctiba jc za edno drU^ro zseno. Kino mazalo v&/\-kcnii, ki csen ma, preporacsara, -). L. Grossau, p Keresi7,tenyi sziget l'.HO. aprii. 27. Narocsite szi vcsaszi vu centralnom szkJadiscsi ausz- trijanazko-vogrrizkern : YU HUNNIA APOTEKA Budapest. VII., Erzsebet-kornt 28. Be> 1 pck 1.50 kor. i ]iontriiia. li „ !>.— „ brezi postnine 12 „ 15.50 „ „ » (poteiu 2 imka zaman ) revolver. LcfaiiclicaiiN-revoIvcr I- kakorsnoszt, seszt sztrelov, obracsa sze. Na gladko poszvetlena i zribana, drzsalo z orehovoga lesza, szkopec sze nazaj potegne, gomba cila. 17 cra. duga. Od dezsele potrdjcna niimera sztrelbe. V. 3ol. N. 7. mm. cena 5 K, 9 mm. cena 7. K, 12 mm. cena 8 korona. V. 4'>2. N. C. Liuicaster puksa. dve ccvi, da sze zapreti ^TOPLEVER", z cevami orelninu csavnimi ali imitiranoga damamaszta, szkopci nazaj szkocsijo, vsze nagladko posz- vetleno, po anglusnom trdo, lepo zreKano, drzsalo z orehovoga lesza, 16 ali 12 velikoszt, cena 3S K vsze piikse od ncme poszlane szo od dezsele vosztrel ene. pravo belgijszko delo. Razposila sz povzetjom : KONRAD JANOS. relki staenn, szkladiscse Ludinszko Uudapest, VI., Vaei korut 22 X. Zgiieicska nega. Voodmemiti szlobodno ali penezi nazaj. Cenik Z 5000 kapani zamani brez piacsno. Zsivocsa paszt. V Juzsaoj Afriki rasze edna rasztlina, njeui cvet je szpodoben leliji, je beli i z debelov, keljecsov odlocsitvov pokrit. Csiiden zduh ma liki kaksa mrlina. Fticse, steri mrlino jejo, na szebe vabi. Kak gor letijo, vesznejo, ar na kelecsoj odlocsitvi sze odpre i sze zgrabijo, cvet je pozsre z perjom vred. Csi mas kaj odati tiicsnoga i de-beloga, li na vago odaj. najboljse delo, lepo včz-delano, celo . szpravleno, locsec, leszeni tok, drzsalo za goszli, kolofon, sztrtlne, sztolec vu rezervi zsvegla za stimarje Za dar pri firmanji jako pripravno :-: Cena 0130 K. K 20 — Cena 0132 X. ebenszki lesz 25 kor. 7 N. imitirane morszke pene pipa, dobrosztanje, pokrivalo kinajszkoga szrebra, flno delo, cena K ,2-50 Zgllbicska nega. Voodmeuiti dopiiscseno ali penezi nazaj. Razposilanjo az povzetjon TA*1 lk y povzetjon T ( \TA*»1 TelkI stacun »zkladiscsc dJ.il UO BudapostI,T ,TI,V4cl-kSrut 22. (Prvle SzvoJ)odm balzam.) Peter Kiss-ov je zse proti szlednjerai bio Ceta drzsina sze je jokala. Szo-szidje szo pa vopovedali. da je vu szkradnjoj szlaboszti, potem rnore nireti. Szi-romak Peter je zse koraaj gucsao, pa bi rad escse edbok vido szvojega brata, Jan-cseka. Dao je njemi piszati, naj pride, nego do dzaj je ne priseo. Kola posztanejo precl hisov, cloli sztopi zs njih Jancsi, bezsi k brati, je — li escse zsive ? Hvala Bogi, szkricso je, da te zsivoga -naidem, lehko Li escse pomorem. To tak, vu vasoj maloj vesznici nika ve vete od oaih szredsztev, stere csjoveki nazaj dajo mladoszt, mocs, zravje, Miszlo szam szi to i zato szam z szebov prineszo nikaji naprej je vzeo eden glasek, nistere kaplje je piiszto na telo brata i mocsno je ribo, namazo je ocsi, poteraje proszo cuker, gor je piiszlo nisterne kapljice i vu viiszta bratova je potiszno. VisLe — pravo je okol sztojecsim — to je najboljse hisno szredsztvo, duga leta niicam vszaki den, odpravi vsze nevolo. Vu mojoj, vesz-nici szo je zse uiicali pri taksih bnlah, steri od bozsne krvi, odsztarihbolov szo zaosztali,steriszo zamarjeni, pri prehlajenji, nategnjenoszti, oteki, protini, reumi, rezanji, boli vu csontah, bodlaji, pikanji, trganji, otoki zsalodca szlezine i jeter, boli, vu hrbti, boli vulicah, boli zoba. boli guta i vuszt, boli zsil, mrtvah, zadrevenib kotrigab, trganji viih, pri boli zsalodca i csreva, pri krcsi vetrov, pri zsganjr zsalodca, prihozsnom zsalodci. Szam szam vido, da odpravi hiidi, szmrdecsi Viisztni zdiih, tresliko, krcse, bole csrev, rogatanje szrca, sztav-lanje szrca bojaznoszt, vuzsganje pliics, omajco, medlovcsino i-kasel. Kda bitak gucso, Peter vert je k szebi pnseo. Jancsi je tam osztano pri betezsniki, vszaki den ga je ribo z Menthol-balzamom. Za kratki csasz je celo boljsi grato betezsnik. Cela vesz je prisla k Jan-cseki. da bi njim povedo ka je to za szredsztva i kde sze dobi ? Jancsi je szledecse pravo : Pri vszakoj hisi bi mogo^miti, da bi ga vcsaszi nilcali, csi je potrebno. Fal je, glazsek szamo 2 koron kosta. Jasz vszikdar po posti dam prineszti 3 velke glase za 6 koron, ar menje ne poslejo na posti. Kak sze nuca, sze vszik*dar prilozsi. Pravi Menthol-, prvle oszvodobnik Balzam sze szzmo vu apoteki Tčrčk Jozsefa dobi; Budapest, Kiraly-utca 12, kde je szkladiscse glavno. Tocsno opra-' vijo vszc narocsbe, sz povrnenjom poste, sz povzetjom. 3 fSt ^liivoszt kozse tj zdiili, pocseno kozso, vo-szpiiscsanje, skrabaujo. lii-panje, szrbljiivoszt od svi-ea, zlato zsilo, szvbiji-roszt gviisuo odsztrani Balla-oy gvdo szpiiicsanje kozse, inozole. niokes; sziibi i z liišzkaini csen, tekoese rane. liipanje kozse, svie rok, nog. podpazjami. vuijjeese noge. Nedoszegnjene jakoszti po kratkoj rabi. Odsztrani po dugsoj rabi rudeesi nosz, mozole vu noszi i od zvunaj. Od- sztraui vsze rane i szrbljivoszt od mraza. Csudno, hitro vtihsajocse, vraesi, Najboljse i najfalese szredsztvo proti vszakemi boli kozse. Celo neskodljivo. Szarao te zaceli rane, csi je zse vsze necsisztoszt od- szlram. Baroezi Janos z Szurda pisc: 29 let sztaro szrbljivoszt kozse i zlato zsilo je zvra- csopo rabi 3 meszecov Vas Balia-ov Osenovo Mazolo. Na haszek trpecsemi narodi pooblasztira Vasz, da moje piszmo vszakomi prkazsete. Z ednim proszim za szvaka 8 piszkresz povzetjom i. t. cl. Eden velki piszker Balla-ovogrt Csciiovo^a Dlazala košta, zaman pakivanje i posilanje 5 koron. 2 piszkri 9 kor. 3 piszk-ri 12 kor. 50 fill. — Dobijo szo: Balla Sandor nHnnnia" apoteki, Budapest, VII, Erzsebet-korut 5 1|^ NE KOSTA ICJtJlJ.^ ^_ PENEZ!!! Vszaki ki prosxi, Kaman dobi cn pak gviisnoga us^pcha vraosilno proti siisi i protini. Vecs let szam trpo vn reumi. vu silsah i protini i nik=e vrasztvo me ne prineszlo polescsanje ; dok-torje szo dolipovedali i tc po szlucsaji szo mi je poszrecsilo iz 5 popolnu nelivarnih clelor eilno zmesanco napraviti i to szredsztvo me je zvracsilo vu najkracsisern csaszi. Potom na poznancih i szoszedah tiidi th 1'Cllini trpecsih szam v0, celo 70 let sztare lildi, steri szo zse 30 let vu tom betegi sze mantrali. Tak szain gviisen od naszledka, da szam odlocso, da vecs szto pa-kov zaman razdelini, da i driigi betez^ni lildje dobijo haszek. Csildno vrasztvo je to i ne je dvojno, da i betezsDiki, store szo doktorje i spitali za nevracfene szpoznoli, sze celo ozdravijo. Gori szi zapomlitc, da jasz penez ne prosziin, nego oprosiim,-odpiste mi ime i adresz, da en pak vam zamau posljem Csi de vam te vecs trbelo, cena de fal. Ne je moj namen, da bi velko boga-sztvo szpravo, szamo naj pomorera sziromakom betezsnikom. Obrnite sze potem na ednoj karti ua ete adresz: M. E. Trayscr. 991. Bangor Honse, Slioe I^anc. IiOiuloii, Anglia. — ICarta vu zviinszko dezselo 10 filerov, piszmo pa 25 filerov stemplna niica. Csi to vrasztvo scsete i dale nucati, lehko naroesi doktor ali apoteka. 9 Kak sze szkliicsi *oka po aii*i vu szklepah, — Isztinszka zsodoriua. Glasz je raziseo po vesznici, da v dolnjem kraji vu edao zapiiscseno hizso sze je edna compernica oszelila. Liki ogen je raziseo glasz i szledecse dni zse iz driigih vesznic jihje doszia prislo : mladi, sztari, dekle, zsenszke szo 'poszlii-hsale tanacse i prorokuvanje njeno. Bili szo, ki szo na vkanjeno szrce pri njoj vrasztvo iszkali, clrugi szo pa velko bogasztvo steli szi szpraviti. Bila je zsenszka, stera liibav mozsa szi je stela nazaj szpraviti, driiga pa szredsztvo proszila proti pijansztvi szvojega mozsa. Roza Kulcsarova je tildi csula od corape-rnice i szi je gori dijala, da na kiip szkladne szvoje filere i tanacs de proszila od compernice. Ar velko zsaloszt je mela. Dokecs- druge dekle sze veszelijo vu fasenki, popevajo vu bratvi, ona ne hodi med nje. Oszepnice ma, krasztava, bra-dajice ma ne scse niscse na rijo gledati. Csi zse proti vszerai zna compernica szredesztvo, szi je zgucsavala Roza, lahko zna pomocsti i meni. Vecskrat naliikavala okoli hise-compernice i eduok, kda je vidla, da szo vszi ludje odisli, szmuknola je notri k compernici. Vu kmicsnoj hisi je szedela compernica. Roza je ne vidla obraz njeni, zoszagala sze je, kda sze je nje z grobasztov, mrzlov rokov teknola. Komaj je znala povedati, zakaj sze je prisla. Corapernica edea csasz szi je premisljavala, potem je pitala Roza, kelko penez je prineszla. Grda dekla je prek dala vsze szvoje peneze, lak edno 4 koron. Comperuica je vzela peneze i njoj pravila, naj drugi nen nazaj pride, da njoj nikse szredsztvo od steroga lepa grata. Roza domo sla i celo nocs je ne znala zaszpati, ne je znala, jeli bi sze jokala ali szmehala od velkoga blazsensztva. Drugi den je sla k compernici, stere je njoj csudnoga zduha tekocsino prek dala z tem, naj szi szamo lice naraazse, za nisterne dni de zse vidala naszledke., Roza je bogala, na tretjije njo prevecs obolelo lice i z novics je goriszpokala. K compernici je bezsala i bi skoro vu dvojnuszt spadnola, kdaeje vidila, da je hisa prazna i compernica odpotilvala. Lice Roze je prevec gorelo i z jocsom je sla na cesto, poteni se je povrnolo k ednomi potoki. Ze se je stela st.opiti, ar mesto toga, da bi lepsa postala, esce bolje grda je gratala. Vu sebi je prekliDJala compernico. Po cesti so se priblizavale kola: vu kolah ste sedeld grofica i njena hci, stere da bi vidle naso deklo, henjale so. Kocis je zvao deklo i groflca ojo je vospitala Rosa je vse vadluvala, esce i to, da je vu dvojnosti sebe stela skon-cati. Grofica je godlednola deklo i njoj pravila: Vis, Roza, ne smes vu • eompri vervati. Sztara baba ti je kaj vkiip skiihala, da bi z tebe zgelazivala peneze i lice ti je esce bolje grdo veimla. Zakaj si k rneni ne prisla ? Ve pa pomlis, da raoja hci je mela bradajiee. moje lice je tudi grbavo bilo i zdaj najno lice je ne samo za trpeti, nego i lepo. Jaz ti gori zapisem eden adres pisi ta, po dobis eden mali pak pa ga samo nucaj. Roza se je zacsnola jokati, da je vse peneze ta dala compernici, kak bi si zdaj znala naL-ociti to uovo, gviisuo drago sredslvo. Groflca se je zasmehala ; fal sredstva so, stera ii jas preporacara, nego ci ne mores placati, na moj adres darrupripeljati i jas placam. Roza je s hvaleznim srcom roko grofici kiisnola, stera kak je dom prisla, je vcasi pisala v Budapest v apoteko Diane, Karolykorut 5. i dala ie pripeljati eden piskricek Diana-krema i edno skatlo .Diana-praha za lice i edno Diana-seifo. Peneze tak ne trbe naprej notri poslati, kda na posti pride, jas plalim. Na tretji den szo prisla sreclstva, grofica je taki glasz poszlala Roži. Roza je probala vsza tri szredsztva. I csudo : komaj je minolo uisterih dnevov, lice Roze sze je premenilo. Z grde dekle, je lapa dekla postanola, da szo szkoro vszi za njo noreli. Dekle, zsenszke szo je spi-tavale, kak szo ujoj minole bradajice, szpokana kozsa i oszepniee I Rosa je ne bila nevoscsena, prectela je njim poleg szredsztev prilozseno piszmo i cela vesz je poz\redila, da po niici Diana-praha za lice i seife vsze boli kozse : oszepnice, fleke, szpokana korsa, gi/be bradajice preminejo, lice nazaj dobi mlado lepo farbo Diana-prah za lice zaraatno mehkocso, belo farbo da lici i odsztrani naszledke skodljive mrzloga ali vrocega vremena. Meli so potem dela pestinszki patikarje, cela vesz je eden za drugira narocila szredsztva i ci ne popisem, dosta jih zna, stera je ona vesz, kde sza doma najlepse dekle i zsenszke. Sto sze interesira za szredsztva, se Iebko interesira pri najvec ,patikarah ali pa pri narejavci: Diana-apote Karolv-kornt 5. Vsze narocbe sze z obrnjenov postov opravijo poleg przsanja szkrov-¦noszti. Gena: 1*50 K. — 1.5O K. — l,5O K. — ~Peneze ne trbe •naprej notri posiljati. i Lajo@-a ne majo p cia iiaaesiltiii isi«t©ri sza sa i, verta! Z 18 prvimi premijami, z ziatov medailov pohvaljeni! m ra E3 i L-f1 G3 co o S3. C3 O s- "O o o o o E niotorfaMla BUDAPEST, VII., Gjar-utca 28. Iajno?eslpateritirani z elektricsno? kontrol bo? napmvkni benzinmotor i ©l@ktri.csAi benzin-lokomobil priprava sa mlatitov g dvojiiov ocsiscsa- vajocso? priliko? l>oszeszt«iilsom i vertoiu sze najl»olje preporaosa. !><>!>ro.sztaiije za doforo mlatiiev. = Najprosztesa i najpopolnesa priprava za mlatitev!? == liallai Lajos-a raotori szo prosztni, vszaki vert je lehko vodi i med. szlamnatimi hisami lehko zs njimi ralati : Zbog razsirjenja teh najnovesili motorov^niicaDi masini ognjeni sze voomenijo. Fal delo. Cenik z kepami zaman i brezpostno. BAZKED MASOOV ZA VERTE: Ognjeni masini, geplni, masini zaszejatev, masini za rezanje szecske i repe. 3 o o O L3 N V) CD o cr o 00 CD 3 dobrih priprav motornik glaszi vu vszaksoj krajini zseie obladanje motorov Miilhii iv.ijos-a, zato vertom toplo preporacsajo. — de-sze o! Kiillai Lnjosa fabrika motorov sze ne szme vkiij) z mcsti z driigiuii Kiillai firmiimu ise ga na pakivanje i posto, "" csi potrcbesiiio vu liar-iiioiiiki, goszlah, trom-I>eti, klarineti, zsvegli i t. d. po najfalcsoj ceni izvizno na fabrikanszkom meszti pri vretini vu fabi'iki muzikalni inslrumenlov ISJ5 bei Graslitz (Csesko) szi uarocsite. Harmonika od 4.80 K, z duplisnimt glaszami, basszus, 11 giib zsvegl obvarvanje K 5.70, B.tO, 6.00, 7.f)0. Tri farti sti-mano, basszus, obvarvanje zsvegle 11 gtlb K 7.C0. 8.80, 9.00. SLiri farti siimano, basszus, obvarvanje zsvegl 11 gilb K !>.2O. 10,80, U.S0. Vsze sflrfce panfliki 'glaszov, mncsra glasz. H rmonik.-L Wiciuszka K 13.00, 16.50, liarmcnika Wien-szka 2 reda 19 kljupk K IN-SO. 20.—, 32.—, 36. — . To har-moniko poleg cenikc z najboljriimi ocelnimi glaaiami tak vu ','.J0 Jtakorsnoszti sze dobijo. Goszli 5-80, 15.00, 7.00, 8.(iO, 10.—, 12.— viso do 100 koron. Gosi.li colo gori szpravlene, v toki, z locsecom sztrtlnaiui vu rezervi K 12. —, 14.—, 16.—, 20.— , 24-. — , 2S.—, 32.— . Brczi vszp placsilE od paki-vanja i poste. Trompele 30.— Koron. moj ceuik. Dobro szfojim za ]t?po delo, csisztD stinianjo i ]ehko igranje. Jaz szam szara prilicson muzilflis i 20 let z^c vodim varasko muziko. Prcmemba dopilsesena ali peuesi nazaj. tlenik za- man i bn-z ptisiin". Obrnite tze z vlipanjom k numi. Fal csesko perje r posztel 5 kilii novo, dobru zcsoszano brozpreha perje k fl.fiO. 5 kilo boljse 1-2.—, ITj kilo LeJo, k;ik meovje, zcseszano Iv 18.—, 24.—, 5 kilo belo, kak sjineg, raehko, kak rneovje K 30. — , 30.— , 4-2. — . Meovjo szivkasszto ;l K 3.00, belo .i K 5.40, belo. kak szne^ a K 0.—, G.GO po pol kilah. posztel. Z rudecsov cihov, dobro napimi^no, 1 blazina ali pvd Mrbet lbO cm. dugo, 110 cm. siirio K 10.—, 12. — . 15.— i 18 K. 2 metra' dugo 1« cm. siirko K 13. — , 15.—, 18. — , 21. — . 1 vankis S0 cm. dugi, 5S cdi. siirki K 3.—, 3.C0 i i.—. 80 cm. dugi, 70 cm. siirki K 4.50 i 5.50. Na zselenje vu vszakoj velikoszti sze naprajivo. Z 3 talov matrac z ko^zrainjoni na edno posztel a 27.— K, buljie 33.-. POSZTELINA od 15.— K brez postnine, pakivanje zaman. 1 prt z llnnpllu tak 190X140 cm., kackia K 2 00, z korinami K 3.130. 1 prt z ticrisom tfk 200S125 cm. K 2.40. 1 prt z bomblckcnii. da sze prati, tak 200X150 cm. beli K 2.S0, K 3.25, farbani K 2.50, K 3.05, K 3.30. 1 prt t, plntna, no-slranl. platno, tak 2CUAU0 om. K 2.20, K '2.40. 1 prt lla-nclla, 1'arbani K 2.10. 1 prt platenl szoldaeski, ne da raz- \%{k | »a vojake. | | | Praznasivana szpoduja oilia (Inleltl, tak i popljn polcg ceni2a. Ka sze ne vidi. sze voomeni ali penezi sze nazaj dajo ! Olnlen t-eiiik zaiuau i hrezpostno. Lobes 5G9. Vszakomi bodem preporacso ! — pise eden notarius Vas iaueiiiten (Domaese szrcdsztvo) ar no szarno meni, ki szain zse dugo trpo yu boli zsalodca, nego i najvecs poznacora, kem szam pre-poracso, je hasznilo : mene je pa celo zvracsilo. Ovo te nistori redi vszedocsijo, da kristalovo bal-zam pololisa Ibol zsalodec i csrvn, odsztrani ircs zsalodca, gorcnje tu zsalodei, prelilajeuje zsa-lodca, koliko, odiitoszt govi rigaiijo vzeme ne-vugoden zciiili Tiiszt, dobro je proti trudavno-szti i szlaboszti. Niicani z Kristal-balzampilulaaii vu zsmetuesili bolali, kakti pri gosztom boli glave, zsalodca i csrera je bolje brzen naszledek. Kristal-balzam i Kristal-balzam-pilula v ni ednoj hisi ne szme fahti. Cena maloga glasa 40 iil., 12 malih glaso 5 koi1. 5 szrednih glasov 6 kor, 4 velki glasi vu cem 9 kor. sze poslejo brezi postnine. — Kristal-balzam- pilula skatla fil) iill. Dobi sze szatuo vu apoteki Kormendy Sandor-a Hodmezovasarhely, Kossuth-ter 40. N. Pazimo na gorenji adresz. VU ZSITKI NIKDA3EI VECS ne te meli prilike, da bi za 7.5O koron szledeese lepo blago dobili: 30 falatov tor. 7,50 1 rcform remont. zsepua lora, dobro hodi, 3 leta sze dobro sztoji; 1 pauceraui lauo am. zlato duble; 1 tok obvarvaiii; 2 prsztankaam.zlato duble; 2 gombi za niancscte, zlato duble; 3 gombe na prsza zlato duble ; 3 pat. gombi za doli poteg-u.ieni g-oler, 1 igla «a olsztik, am. zlato duble ; 1 drzsalo za olsztik z nikkela, prevecs dobro ; 1 pat. erayon, na lanc sze tiidi da obesziti; 1 gledalo zsepno v toki, prevecs elegantno ; 1 srlav-uik -sepni: 1 igla za ljluz, moderna forma ; 1 bross igla, emailirana; 1 dvzsalo za pero z uikkcla, dva sztrana ma, z 1 plajbaszom i 1 radirgiimmi i 1 uo-tesz, elegantno ; 1 spicigar za cigare i cigarette, z prave raorszko pene; szklecska za ]>epel, 1 tosl (rnosnja) za korone i mease peneze, 3 zseife dobroga zdiiha, korin ioillet. Vsze to bla^o, 30 falatov, z voror Tkiipe szauio K 7.50 Ono iszto blajto, nego moszto Refonn vore elektro zlata rem. vdra, stera nadomeszti edno pravo zlato viiro (mujstra celo po-1'V risza) i zlatno iarbo nikdar nc zgiibi, z flnov sztavbov, z 3 ietnim dobrosztanjnm za tocsen bod, szarao 13 kor. Stera szt) ne dopadno, sze voumeni, vsze zgllbicsek vozapreti. Da sze na-. rocsiti z uotri poszlanimi penezami ali sz povzetjom pri c. kr. trzstva bir. nofriszpelanoj lirini Wien. VII. Lindengass 2. J. H. Rablnovicz, • Zstaiska Roskopf patent Y(ira rubin kamni, ernail ciferljlalt, 36 vor hodi, vu bolom nikkol l.oki, pokrivalo pocsi, sztavba z gla.soin ppkrita, patent sze gori potcgne. earantirani tocsen hoJ. Eden falat K 4.— Svicsarszka sztavba „ 4,— Duplisno pokrivalo „ 6.— Prava , Omena" . 20.— Am. Roskopf „ 3.— Radium rem. vora, sziran szvcila „ 12.— Sztavba dobra, 15 rubi- nov, pogacsaszta „ 20,— i prsztanki, najlalfj pole^c zsmepse. Csitfz'0 zlato vagaoo po jjrannni 2 koroni. J4 k:ir. zlati pancer lanci K ^O.— 14 kar. zluti i)vekiioteiii]j>ui 34 kar. zlali (luplisni Ianci 14 kal\ zlllto dflo i'a >inji'k 3 5. kar. zlati zscnszUin lane 14 kar. zl pvszlanki iv (i, —, S.— ) 1 kar. ¦/.]. vrsztiinkl K C —, s.— 14 kar. zlali H kiir. zlall .szrce flrn 14 kur. zlati n^li'tek'1^ or :JO.-li. -:!().- 10.— 10.- •__ zgrnuta-nje szreti, biirti 20 em. viszoka, nikkel. sztran i ¦ ceigarje z materijov radio oktav-ov notri potegnjeni, szveti vu kmici tafc. da csasz sze leliko preste. Mocs szvetloszti vekivtcsna (brozi foszfora !) Eden falat K 4.— Dva zvonca „ 5.— Kirje zvonci „ 6.— Obiidi, igra „ 8.— Babi obudenje. brezi radium , 2.— rrava szrebrna remontoar-Yora c. kr. metalno znamenje. Prava szrebrna rem.-vbra K 6.— Prava szrebrna, duplisno ¦ • pokrivalo „ 8,— Prava szretarna, poga- csaszta „ 10.— Prayi szrebrni pancer lanc , 2.— Pravi szrebrni, duplisen „ 4.— Pravi szrebno viszocse clelo , 1,— Pravi szrebrni prsztanek „ —,60 Pravi szrebrni oringlni „ —.60 Kinajszko szrebro, zacigar. , 5.— Vzsiglice, kinajszko szrebro , 2.— pendul Yora igra, obiidjava i bije vu lepom orehovnm omari. 75 cm. viszoka, pol i cele oorn bije. obudjava i najlepse muzike igre. Eden falat K 14.— Brezi obiidjavanja „ 10.— Bije liki zvon „ 1).— Pna iszta, 100 cm.viszoka „ 14.— Zgorenje vore, sztran ragium szvet-lncsa. po falatib 2 koroni vecs. Torszkoga zvona-vekerca, bije. I. kakorsnoszt, 3 macli, pol i cele Vore bije, z glaszom torn-szkoga zvona obiidjava, sztran g-la-sena, rame politirane, 3n cm. diameter. Edcn falut K C — Sztran radium szvoda „ C.oO Ona iszta, ncKO meszto Rlasa sztran z lesztt csarnosa lesza n 5.— Ona iszta brozl obUiljuvanja „ 4,— Kukojca vi)i'a csavnoaia lesza „ 5.— Ona iszta 3 niticla B '.— Szamo liobro. szolid blago. Ki ednok kiipi, z nova kiipi. Zgiibicsek vozapreti! Tri leta sze dobro sztoji ! Razposilanje sz povzetjom ! Csi sze blago ne vidi, penezi nazaj ! IX, IV.Margarethenstasse 27200. Najveksi i najsztaresi staoun exporta vbr na Ausztria-Vogrszkom. Posztavleni 1840. Vu szvojoj. hisi. Proszite moj fabrikanszki cenik z 5000 kepami, steroga vszakomi zaman i brezplacsno poslem brezi szile kiipcsije. Ivartsi ¦/. {>ro jezer zalivalnih KAPLICJE ZA ZSALODEC. '.ein szvGclot-si vrasztva. d.ibro bilo. Od t.is?.to''.i abi moni poszlanih H glasov ilomucsoga rrasztva rnao mam tek, dobro szpim, szturu veszeljo mi je nazaj prislo i tu v^zo .\jiliovim iiiLCnll 111It kiipljifilin niaill zalivaliti. Preporacsara i vszakomi dol;romi poznanci mojenii. Kom szaiu do zdaj preporacaao — i szkusali .szo — v^zi mi zaiivahjo tak, da szam jt) opomino na Xjiliovo dobro hisno vrasztvo. Z denonjov postov poaljem -21- koron ; proyzim bresi pa.stnine escse 1-2 velkih glabOV ar iia duzse bri-zi Xjihovo^a hiriiio^a vra.sztva no niham mojo hise. role^ mojo livale osztanem vas csaszLiteo. Vadkomjat li)U. maru. lt. ' " AVilliiisiM* Ihijkes. Dobi sze vu vszakoj apotcki i bolj-era slacuni 2 kor-, 1 kor. 20 i Gf> fil. vu glasab. Za doliro oda:ovorjain, kde sze jia nebi. G kor IjLilm bn-zi po.--!n:ni? poslje narejavce. komi je adre^z : KARPATI JdZSEF, ARKOS-SEPŠISZENTGYORGY, 102. (Haromszekmegye.) Da sze narocsiti: Glavno szklad:sc=e BALLA SiXD0R ^Huimia11 Apoteka, Bndapcsl, Erzsol)et-korut 5(j. Zdijrnjeno m loti 1SGS. Telefoii s/ki l)roj 77—51. liiclia i skci-i J'al>rika. Centralno szklcdiscs^ i fabrika: Iiu«I;ij)osf. VI.. I?6z.sa-ntca 51/53. Melia, kovacskili ognjiscs, spulc zdiuava.jooso. lVcston spulnili ,,,, imll/nm hrriii pnin rcdov, szvedmili masiuov. malter i cisrel grori Tlecsccsih |n-i- V Vh K h 11 lik, masine i kole z.lipivajoosih prilik, kak tudi drugih prilik 'U 'UIIXUI11 Ul UH ' UJU I Velko szklad[scse iz prve vrszti ztejanoga ocefa szedaliscsu, iz edrtoga Jalala kovanoga szedallscsa, satok i skerne oiasioe. Kukseste masinszkz delo opravi poleg malanja ali mujstre i popravlanje tocsno vcsini. Fal cena, tocsno i ^________ postena vn.szliizsenje. Ceaik zaman i brezpostno. Oraiumofoni od 12 kor. pis Csi zaisztino tlobre i fal instrumente muzi-kalne. Wic:i»>zko hla<>;o, szi scsete szpa-raviti, proszte zaman i brezplacsno cenik od Tt STIS^NV stacuna, Becs, XVII,, U, Ull/iUllI Kalvariengasse 34. E. i brezplacsno dobite moj cenik z 500 keparni, csi adre.sz meni odpisete. OBILNO PREBIRANJE JE VU NJEM z vor, lancov, prsztankov, revulo, orozsja, kolTrov, mosnj, harmonik, goszel, grammoibnov, platlnov. britv, mozsov, skarj. masinov za rezanje vlaszili, korblov spilov, poszode kinajizkoga szrehra, alumi-niuma, zsag lisztja. masinov za liiscsanje kukorce, milonov i doszta drii^oga ha^znovitega dela. Budapest, VI., Vaci korut 22. N. ss&m.o. naj . «31 Od toga raazila je szpoznano. xla je jeclino sztedsztvo vu szvojem szpoli, popolflO OdSZtrani po rabi nisternih tjednov escse najmocsnese szrblenje kozse po ceiom teli i niMar vecs nazaj ne pri"ajboljsu i lnijfsilesa rrc-tina za kiipi-t-ijo go.szel. rsollo viola. citcra cli.-jnetli, zstorIc, vszi' i; (Uijocse priliko, zviin-roga preporacsam ime-nitne harmonike moje, gjaszom Korusa. bum-bardon i bass. 3lccliani-kus prilikc za igranjeposilja i dobru za nje sztuji. 0. LEDERHOFFER, RRAG, III., Briickengasse 4. marcjiivci" muzikalnlli instruirientov i liarinmiik. 1,1 l'c- ruut c. kr. vojstva. c. lc. esitsztnikotH. viid i institu- tov. Cenik zaman, Rizposilnnjt; vu vszo dozsnle. Szamo prave svicsaivzke \ure szo dobre i sztalne, sto takso scse rneti, naj ne icse ^^ssss. doszta okoli. ne«o sze uaj obrne direkt k vretini. s=-^=-=^—- .- Lasztna fabrika vor na Svi-csarszkom. ,<, c o o c: O I ec § >~r. 3. Nikkel. Cjlinder Hemt. Včra ... 5,— K Ona iszla, szrebona 7-SO K Zduplisnim pokrivalom 9.(5 K IVr. 2. Pravo Szrebrno Cy-IinclerRemt. zsztra-nora Fantasse, dob. szfavba . 9'— K Onaiszta, zazsenszke, mala . . . 950 PoszrebnaMelallAnk. Nikkel cyVlai<*- d°P- Pok'^' Remt, doplisDO pok- ! Tu!la' leP° "P^vlono, kak p rivala . . 750 K Ooa iszta, szrebrna, dobra Ankerova sztavba 1075 K pravo szrebro . . 9 50 X Ona iszta, szrebrna, zlato iKitri djano, fina Ankerova sztavba, razlncsno fi^uro — K >r 5. : >'r. (i. ! ».7. ! . Xr. 8. Lepi opali, szvetli csesztni j u 1;ari zuto lcp; opa] kamni '. Razloi-sni lepi kamni, M I P"ble Ereolon . 1-80 K karan, Double . . 2.— K . v > , Ir , , ., M^nae .... 1,;jO K 14 kar. Ziato . . . 6-50 K j V^ ^l'"' • • • ¦ 7— K ; kar. Huto . . . 4'o0 , u kar. z[ato_ _ 3.S0 K O O3 tS o co CD ra »3 VcL-eree od 350 K vise. Spicisrar proszrebno. Brzsaloza cigarette iz szrebra. 8keri za jelo vu velkom odebizi. Vsze blago szrebra i zlata, intereszantno za vszakcga. Tsze luojo serel)uo i zlato blasro je od e. kir. szluzsbc szprobano i puueirano. Da je moja firma reai solidna, blago, ka sze ne vidi, sze Teodmoni ali sze penezi nazaj dajo. ZahvalnL szo vszi liidje, ki szvojo potrebocso vu szrebrnom i zlatom blagi pri Suttneri szpravijo. Razposljitev sz povzetjom. Csi sze ne vidi. penezi rotour! =rj-3r= Brezi sztroskov: Lepi Cenik. =-===^s 3HS9B Gs&odiiv&o sz3 ja. Mojzes pripovedavie doaia zseni, kak drago je cnogeo v Parizsi hrano; vcsaszih je rnogeo dati po 6, 7, 8 koron. Zsena sze -csemeri : — To je szleparijo, to je hudobija, to je greh ! Mojzes tudi tak pravi pa le nazadnje dosztavi: — Ka szam znao vcsiniti? Lepo szatn triogeo placsati. Gda szam pa priseo vo sz krcsme, pa szarn szegno v zsep, raoj Bog, kak szam se zacsudo, gda szam v zsep-i najseo poJ lucata — szrebrnih zs)ic ... . • '". Zviti zsidov. ¦'¦¦'¦' ./• '¦' Zsidov ide domo z trga sz punov mos-njov. Na poti ga napadne ropar, zahtevle od njega peneze pa drzsi revolvo prti njemi. Zsidov pravi: — Vidim, ka ti ne vujdem. Moji penezi szo zgubleni. Pa ka do mi' doma vervali, ka szam zaiszlino bio napadeni, pro-szitn, presztreli dvakrat moj krscsak! — Zdaj pa scse oba rokava moje szuknje! — No, pa tcse hlacse ednok[ Ropar: — Nemam niedne krugle vecs. Zsidov: — Ja tak, te szi mi pa vecs nej nevaren! pravi zsidov, pa bezsi, kak tnore, naj li szamo vujde ropari. Znao szr je pomagati. Sztotnik je meo jako paklavoga sztugo. Vszeli njetni je razlejao polovino kave, gda jo je neszeo sz kavarne. Ednok pa posztavi puno szkledico na-szlo, tak ka sze je kava nikaj nej razlejala. Sztotnik njemi z veszel-jotn sztiszne roko pa ga pita: — Kak szi-pa to napravo dnesz? — Znate, goszpod sztotnik, gda szam sztopo vo z kavarne, 'szam vzeo polovino kave v vuszta, pred dverami szam jo pa palik nazaj vlejao v szklecsico . . . :'¦. . Murnik: Kurnik: Murnik: oszlek tiola. Kurnik: nasoj veszi. — Ka pa de)a tvoj szin? — Sola se. — Dueszdftn sze pa zse vszaki — No, moj szin je pa jediai v ,-. Mesporazumienje. Zdravnik : — Vase zdravsztveno sztanje je nej povszem zadoroljivo ;brscsas dosztaszedite? Parj.^t: — Ja, zadnjikrat szam sedo seszt tjefl^V ;,no, pa hrana v tenilicaj je tDdi nej najbcfef na eden kockacukor: dober tek rcsini, olsrepi, bol vti hsa. ZviiD toga za ribanje: Tncsnlm, hit-vanim, boleznim na nogah....... ¦. ¦-> vsze povszedi sze dobi vuglasah za 44 filere. Celi szvet Kladajocsi THE GHAMPJON K S.— 5.— K 5.50 3.— K 6.50 2.70 K 5.__ 2.70 K 5_ 2.SO K &50 3.60 K l*.5O K —.50 bicihlne po ceni cpIo doli ptlsc^enoj za 1G5 korun. na meszecsn« rate za 10 i 12 koron, lepe .MONOPOL" biciklu-r za 90 koron i dela biciklne poleg nasega velkoga kdpila od fabrik doli volarjenoj coni en grosz po fabricsRoj ceni posziiamo' na krajlne tfldi. 1 falat I: orszti zvfiiresnji gumi, dobrostanje 1 „ 1. vrszli znotrasuji „ „ 1 „ dober Acetylen-lampahz — — — 1 par dobri pedalov — — — — — — 1 fiilat dober bicikliuszki lanc ~ — — — 1 „ anglu^zko szedlo — — — — 7- 1 „ szioboilno bezecsi i znotrasznjo vezanje 1 kgr. Calcium-Garbid 8 15 veliko — — — Prve vrszti ,,1GER" sveine nasine imeuitne THE ROYAL grammofone en grosz, po fabricrikoj ceni i brezi vszega zdi-gavauja cenenaraesecsne 8—10 kor. rate. Na 6 let szc dobro szloji LAICJ ,TAILAI$ I SZIBT biciklnov, svelnis masinov i grammofonov trzsec BUDAPEST, VIII., Jozsef-torut 41. Xo. Filialni s/tacuni : VI., Andrassyut 55., Baross ter 3. i Margit-korut 6. Na^z cenik sz'l.'iO0 kepdmi zamau I brezi poatnine. k.v/ .v/..- r:\,. •: .VTsSSitSi nriiis 11 i 4*22^-0 'll sprickiite fl SYBpi3 prahszitei kolete nfol grozdja: (T7 . '¦ a menje szkrbi menje dela menje sztroskov ai- FORHIN je doszlikrat po lio!j--zano bordoszko [uesaujf l ^»ze pu\sz.i:ili z najvekszov dovolnosztjov ga uiicajo. ne raa szaca, vu vodi sze vcsaszi otopi i gvusuo j)l'C- c> u voc" ze cssz> oP pso pravlja peronosporo. Glavni njegovodel kuferni s, lal* sze '^1'3'"' ^a I)r* ^'ikste Telkoj roszi sze lcliko zs itjim spvieka. Njegov niic velko prisparanje &hnm hifpPKRff* O r# »f M i « meonaloj i pe.-ouojpori grozleka prahsirao sz P » ««« D 111 K U I f 0 II 0 Q ^ §Z Y fc p I a i csi ga kupimo, n.'jbo orban fabrike, ar doszla falicsnoga je \u trzstvi. szteri vu najszledujik lebili prevecs pre-pravlja i zilaj .szmo naibli^ni szledDJe f steromi predjon lao je nikotni. gviiszuo šzredsztro, stero inola 4 gvuszno prepravi. To szredsztvo je iits. IT erti O|)»S/ za kuii« za zgrabljeuje vszeh szko. dljivih kuk. liiiiiril keSje za gosaucc, najbolje gvuszDO proti zituszkomi pedajari. . B,;uiril Iiarltolineiim. zimszko cuvanje . poti krvavoj, lisztnoj i stitnoj vusi, zviintnga proti • vanam i bradejicatn. Xiaui'ina (Laurilgvanta oli seifa), proti krvavoj, listnoj i stitnoj vusi proli boli . lista pednjari egresa, 'proti metiili, kOszmete, szrseni liszta, proli szrseni liszlja okajenih perotib, proti szrseni griisek p.ivocsine, proti zimszkomi ped-ujari, proti pavocsinszkomi moli, prati mettili prsztauszkomi i vunatnomi i T. d. leiesnjem csuvanje proti vlisam pomaran/se, citrone, olive i slitneh. . f l.nuril voNzkxa ceplenjei.C|uerry- riiftia, najboljse, najbolje gvilszno 1 najbolje S2parljivo szvedsztvo za ceplenje. liauril iuu>.alo za drevje za uia-zauje s/Jiorj^.l raue. szamo teda do vzsivdli szvoj iriid, csi szle- decse dela, stere osuvajo szad. do nucali: lcItttCtlSKlill, mocsuo koncektrirano szred-s-4vo za szprickanje šzlnbih rasztlin, vu ogra-csekah korin, vu ogracsekali ziniszfcih i pri ko- . rinab vu hisi. Nikotiu <|uassio-extrakt proti kos-meti, szrseni Iisztja vu solah drevja i vu veksziti ogracsekah. n • l!alilorniii-N/.k:i tekocsina (tekocsina fzvepleno-vapnaszto szolnato) proti fusidadium, proli grbaoji Jfsztja breszkvi, pioti ranain, proti roszi raelnatoj, proti amerikanszkoj roszi inelnatoj i. t. d. proti betegom szada i proti vszoj szkodlj i voj sztvari do zdaj za najboljsze szpoznano szrediztvo. B.*auil>il jeszlvina, stera gvUsno prepravi szrseae, vcselake, razlocsne mtihe, mole i : metille. ¦ * Topoinor szredtszvo proti podganom, misac, i drugoj kvarnoj szlvari. . ¦ . _ ' Od vszeh {eli del da piszanje kazanje i naprejpiszek zaman i brezi postnine V., Vaci kornt 46 N. 1 vszi nasztavleni po krajlnah.