LISTEK. Pogrešani demant. Proato po nemikem priredil F. E. (Eonec.) DržavBi pravaik je zmajeval z glavo, ko je prečital policijgke zapianike in poročila preiakovalaega sodaika. Eer ai imel dokazov za kazeflgko poatopaaje, je akazal izpuatiti Lncijo iz zapora. Oaa je bila torej prosta! Dre ari je le jokala, tako je bila giajeaa. Eleče je priaegala avoji teti, da je nedolžna. BVedela ia prepričaaa sem bila takoj, da si Bcdclžra, ljnbo, ubogo dete", tolažila jo je teta in jo aepreataao objemala. Nato ata se oblekli 7 aajboljae obleke in odali aknpno k trgovcn, kjer je bila poprej Lucija 7 slnžbi. Temn je teta trikrat zaporedoma pcmovila celo zadevo od začetka do daaea. Lastnik trgoviae je aklical 786 aalužbeace, gladil Lncijo po Bedolinem obrazn ter vsem sloveaflo razlagal, kako po nedolžnem je bila aumničtna ia pregaajana. Da ji se bolj dokaže avoje neomejeto zaapaaje, podaril ji je tri kroae ia jo zopet sprejel 7 87ojo trgo^iBO. Do^olil ji je tadi proat daa, katerega je porabila zato, da je vaem svojim aosedam ia znamkam aa dolgo ia siroko opisovala, kaka krivica 86 ji je zgodila. Hndobni svet jo je pregaajal le zato, ker je nboga, krepostna deklica, ki ae ai z nikomur pečala ia hodila poateao gvoja pota. Ta daa je Lucija tndi dobro jedla, celo pila, in to jo je 78aj deloma potolažilo po prestanem strabn. Poslej je slo po 78e atari navadi. Nikdo ni 7eč mialil na pogreaaai demaat, izvzemsi Lncije, Bjeae tete, grofiaje ia Btrogega moža pogtave, policijakega uradnika. BIa vendar je le oaa tatica," dejal je sledaji sam sebi; noaa je akradla briljant ia ga ima gotk>70 tndi ae pri sebi; drugače ai mogoče. Morda se mi 76fldarle posreči, da jo vjamem. Toda — potem, potem ... Ob^estil je 78e prodajalce in prekapo^alce dragih kamnov ia jim strogo laročil, takoj obvestiti policijako oblast, če bi kdo botel prodati briljaat take in take 7elikoati ia kakovosti. Nekoč mu je 7 glavo padla dobra miael. Poizvedel je, da zahaja Lncija a teto vsako aedeljo 7 neko vrtno gostilno blizn meata kavo pit. Takoj Da8lednjo aedeljo se odpra^i tjatudioa. Ni dolgo čakal, da sta priali obedve, kot na^adao, ter ae 7sedel njima aaaproti. Lucija ga je takoj izpoznala in treaotao zaradela, a takoj aato prebledela. Uradaik ae je delal, kakor bi jo bil iele aedaj izpozaal; nljadao jo je pozdravil ter ji izrekel svoje obžalovaaje zaradi zadnjega dogodka. Teta ae je takoj zapletla ž ajim 7 živahea pogo^or, Lucija pa je le a težavo prikrivala 87oje 7zaemirjeaje. Policijgkemu aradnikn je iiail komaj videa aagmeh okrog uaten. BBoji se," je miglil sam pri sebi. BToda zakaj aaj ae boji?" aadaljeval je svoj aamogo^or 7 mislih. BGotovo zato, ker se še sedaj boji, da bi ji ae priali aa aled. No, in čemn naj bi ae bala, če bi ne imela predmeta, radi katerega ae boji, pri aebi? Torej je popolaoma goto^o, da aoai briljant se seboj, kakor ga je gotoro vea čas pri aebi imela. Eaj drngega sploh ai mogoče." Ta grozai člo7ek je aprl tedaj 87oj OBtri pogled 7aajo, kakor bi jo hotel z očmi prodreti. Lncija ae je treala po vsem ži7ota, komaj je atrahu dihala. Videla je, kako je opazo^al njea klobnk, lase, 786 do vrata ia ovrataika, potem ajeao broao, aa kateri je vigelo ono malo7redao arce kot obeaek. Tega ai več izpnatil iz oči. Vedno bližje in bližje se je premikal, nepopialjiv usme? krog ugten, dvigail je roko  Lncija je zakričala, zagrabila z deanico srce, odskočila ter se opotekla — Hitro kot bi treail, iztrgal ji je strasni človek obesek z vrata . . . »Mogočai Bog!* zavpila je teta ter omedlela. Lucija se je Trgla aa policijakega aradaika, ki jo je z desaico odbil, z levico pa arce aeael k B8tom, odtrgal z zobmi oklep, srce se je odprlo... Vzklikail je zmago^ito. BKvo ga, tu je," se je 7eaelil aa veg glaa, nta ga imamo zopet." Leaketajoč se ia blesčeč ležal je dragoceai kamea 7 njegovi roki. WA Bedaj a sedaj — —" Eakor z železaimi klesčami oklenil se je Lbcije, ki ae je nezave8taa zgradila predeaj aa tla. Pri nebeških vratih. Poljsko spisal II. Sienkiewicz. — Pok, pok! — odpri aveti Peter! — Edo pa je? — Jaz, ljubeztn. — Eakšaa ljubezen? — Ersčaaska. S^eti Peter je malce odprl 7rata; na stežaj jih ai odprl zavcljo tega, ker izknaaja ga je aančila previdacsti. Skozi apraajo je torej poizvedoval dalje: — Ia kaj pa ti tu hočes? — Za^etisča. — Eako to, za^etiača? — Eer ae 7em, kam bi drugam ala. — Ia 7eadar ae ti je zankazalo prebivati aa zemlji. — Pa Ijndje ao me izpodili. — Da se Boga ne bojis! Za^oljo koliko hudobnib ljndi pa si se odpovedala složbi ia svojemu poslanatvu? — Ne aamo nekoliko ljudi, ampak vsi pozemaki narodi so me izpodili. S^eti Peter je odprl 7rata aa atežaj, izšel je iz neba ter ae je vsedel aa kamea pri vratib. — Eaj 86 je zgodilo? — vprašal je aemirn". — Ah, sedaj vidim, da aisi priala aama. Ecga pa si aeboj pripeljala? — To so moje hčerke: Pra^ičaost, Resaica ia Umiljeaje. — Te so tudi ljudje izpodili? — Tndi. Ni 7eč za aas prostora med aarodi na zemlji. — Zimirom le govoris 0 narodih aa zemlji, malo vendar preaebaj! Ljudje so tudi prej greaili zoper tebe, aarodi so se nensmiljeno vojsko^ali med seboj ia vendar nisi bežala od ajih. — Ljndje so greaili ia aarodi so ae neusmiljeao vojakovali, ali 7 globiai src so vendar imeli vero ia prepričanje, da jaz moram biti podlaga življenju. Ssdaj je pa ta vera popolaoma izginila. Ni ostalo po aji niti sledu, aveti Peter, ia zbog tega 7 reaaici aimam več kaj opraviti na zemlji. — Odkod je to prišlo? Krsčanska ljnbezen je spaatila roko aavzdol, kjer se je sukala 7 ogroaaem brezdan zemaka krogla ter pokazavsi aa nji temen madež odgovorila: — Odtod. Sveti Peter je aprl oči 7 oai temai madež. Dolgo je gledal in navsezadoje je rekel: — Vidim. . . mesto... ia 7 njem ia okoli Bjega bibož!co spomeaiko? ... — Spomeaiko7 tega, kateremu je bilo ime: So7rašt7o. — Da. .. Sedaj 7em 786. — Torej puati me, 87eti Eljučar, skozi 7rata. — Takoj. Samo mi se povcj, ali aiai poizknšala, iti kam drugam? — Šla aem na Zahod, ali tam ao vse dežele polne atraak in ljndje se tam vzajemBO tako ao7ražijo, da bi tam ne bilo prostora za-me. — Mogla bi iti ae dalje — za morje. — Niaem imela deaarja. — No, ia aa drngo atran od mesta 807raat70 ? — Nisem imela . . . potaega liata. — Nikamor aiai mogla? — Nikamor. — Eaj pa, ko bi. naš križani Zreličar hotel znova vstopiti na zemljo? — Ob, sveti Peter, ae pustili bi Ga ali pa bi se Mn rogali. Nastal je kratek molk; potem je apostol povzdigail glavo, pgledal je z žalostnim začndeajem krščaagko Ljnbezea in vprašal: — Ali povej mi 7eadar, kaj jim aadomeača Odrešeaiko^o učenje ia Tebe? In ljnbezea je odgovorila: — Pra^ijo, da trgoTiBa ia bogaat7o. Fr. Stingl. Za kratek čas. Ali ga je razumel!? Laski baraatač je obogatel na AvstriJHkem ter se nasalil 7 aekem sl jvenskem trgn. S slovenščino pa ma je šlo, kakor Labom navadno, zelo alabo. Neki daa mn je usla svinja iz bleva. Iskaje ajo areča nekoga človeka, ia ker mn Be pride na misel ime n8vinja", ga vpraša: BEoapot, ali fi aič fidli eui oaebi, imeli dolgi U8ti, sfi ankflji ifl rekli feiao: ai, ui?"