266
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Komaj je turški sultan zapustil Dunaj, kterega so s tako slavo sprejemali (eel6 papežev poročnik in dunajski škof sta se mu poklonila), da „Reform" pro-testuje zoper tako turško malikovanje ,,Turkencultus", in že pričakujejo druzega imenitnega gosta — cesarja Napoleona ne sicer prav na Dunaj, vendar blizo Dunaja v Salcburg, kjer se z našim cesarjem snide 17. dne t. m. Napoleon mora kaj posebnega na srcu imeti, da pride v Avstrijo, in vse kaže na to, da pomoči potrebuje zoper Prusa, s kterim se utegne zdaj in zdaj spreti. Pravijo, da Napoleon želi j>d naše vlade to, da bi tiščala v to, da v severnem Slesviku (to je jedro francosko-pruske pravde) narod glasuje: ali hoče biti pod dansko ali prusko vlado? Silno nevarno bi bilo, ako bi se Avstrija vtikala v to stvar, ktera je celo nič ne zadeva in bi si zopjet prste spekla kakor se jih je že enkrat zarad Slesvika; lahko se primeri potem, da Napoleon kadaj zahteva tudi to od Avstrije, da d& glasovati v južnih Tirolih, ali hočejo ostati Avstrijani ali postati Talijani. Zato ne vidimo radi Napoleona, da se nam preprijaznega kaže, ker še nam ni iz spomina Villa Franka na Laškem, pa tudi Queretaro v Mehiki ne, kjer je po lepih besedah Napoleonovih princ avstrijski Maks tako žalosten konec vzel. — Državni zbor dunajski je preložen za več tednov. V petek se začn6 obravnave deputacije dunajske in ogerske. Nikoli še ni bilo za Avstrijo tako važne obravnave kakor je ta; zdaj gre prav za življenje avstrijskega cesarstva!    Kakošen   bode  konec
teh razprav, sam Bog ve.    Čedalje več se sliši od ma-gjarske strani  očitanja Deaku,   da je preveč dovolil Avstriji; z nami vred pa vsak pošten Avstrijan trdi, da veliko premalo.    Zdaj,  ko gre za to,  koliko dolga avstrijskega cesarstva  in   koliko   plačil skupnih bode Ogerska vzela na-se,  se bo pokazalo, ali je Magjarom v resnici mar za to,  da se Avstrija ohrani,  in ali vejo to,  da je tudi Magjariji odkljenkalo,   ako Avstrije ne^ bi bilo.    Vladni peštanski  časnik  „Magyaror~ szag« misli,   naj   dežele  ogerske krone  na-se vzamejo* le  27   odstotkov  skupnih davkov,   tedaj   bi   se našim   (cislajtanskim)   deželam   naložilo   73  odstotkov t Čuden bi bil to dvalizem!   „Dobro jutro!  ali pa — lahko  noč  poravnavi!"   —   pravi  „Zukunft"   k   temu „Ausgleich-u", in prav ima. — Ob koncu leta 1866 je bilo zastalih   davkov  v raznih deželah:   v Avstrii pod Anižo 4 milijone in 24.664 gold.,   v Avstrii nad Anižo 61.098 gold.,  na Salcburškem 16.427 gold.,  na Štajerskem 556.505 gold.,   na Koroškem  104.491  gold.,   na Kranjskem  381.063  gold.,   na  Češkem  2   milijona   in 974.065 gold., naMoravskem 1 milijon in 197.609 gld., na Slezkem 31.859 gold.,  v izhodnji Galicii 2 milijona 393.685 gold.,  v zahodnji Galicii 608.001 gold., v Bukovim 786.736 gld., v Tirolih 55.626 gold., v Primorji 1 milijon in 29.869 gold., v Dalmacii 182.822 gld.,  na Ogerskem z Vojvodino   23  milijonov  in   789.213 gold.,  na Hrvaškem in Slavonskem 2 milij. in 574.173 gold.,  na Erdeljskem 1 milijon in 813.681 gold.,  torej vsega skup 42 milijonov in 491.586 gold.   Te  številke najbolj kažejo, v kakem stanu je vsaka dežela. — Na-mest papirnatih desetič (10 soldov) dobimo kovan denar iz neke rude,  ktera je nizke veljave. — Bana ni zdaj več na Hrvaškem.  Baron Rauch se zove kraljev namestnik in vleče 12.000 gld.   službene plače na leto in dan. — Na grajščini Rauch-ovi v Sišlavicah so se spuntali kmetje zavoljo gozdnih pravic tako,   da so vojaki bili na pomoč poklicani; 7 kmetov je mrtvih obležalo, 40 pa ranjenih bilo; vojakov je 8 ranjenih in pa dva žandarja. — V Vacovem so Košut-a izvolili za deželnega poslanca, v Zala-Egersegi pa P e r c z e 1-a. Ako vse tako  naprej   gre,   pravi „Zukunft",   bode sedanje ogersko ministerstvo kmalu nasproti imelo vse tiste ljudi, ki so 1848. 1. veliki zvonec nosili. — Povodenj v Galicii je naredila strašno veliko škodo. — Tudi v Varšavi razsaja kolera,  še huje   pa v   Crnogori,   kjer nimajo ne zdravnikov ne zdravil, pa tudi živeža ne. — Tri goreča vprašanja stresajo zdaj svet:  severnošle-sviško,   kakor smo že gori rekli in tu sem le pristavimo to,   da   se mora pruska vlada hudo na boj pripravljati, ker po novem letu je na Ogerskem in drugje po Avstrii nakupila 27.000 konj; drugo je rimsko, kjer seje vsak dan bati, da ne bi Mazzinovci in Garibaldovei s svojem krikom „Rim hočemo ali pa umreti" vneli plamena;   tretje   pa je turško.    V Kandii divjajo Turki prav po svoji stari ljutosti;   ker ne morejo zmagati junaškega moškega naroda, morijo starce, žene in otroke; klic Kandijancev po pomoči se razlega po vsej Evropi. Pomenljivo je,   da  je  berolinski časnik „Norddeutsche allg. Zeit."   te dni rekel,   da — ako vse prigovarjanje evropejskih vlad pri turški vladi ostane glas vpijočega v puščavi, je   dolžnost   kristjanskih  vlad,  da brez odlašanja in odločno besede povdarijo   z  djanjem.