112. Stnilk
I l]nb|]iii, i prtik. 17. uji I91Z.
XIV. leto.
•
.Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto ....... K 24 —
pol leta .  ...... » 12-—
četrt leta 6*—
na mesec   ...... .   2-—
velja:
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........11-—
četrt leta......, 5*50
na mesec...... 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova nlica *t 5 (v pritličju levo), telefon tt 34.
Izhaja vsak dan svecer iivsenUl nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
——— Posamezna številka vel|s 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon at 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......
pol leta . ...«•• četrt leta......
na mesec
K 25«— . 13*— , 6-50 . 2*30
za Nemčijo: celo leto......' .   K 30-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...      ...   K 35r-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo: Knaflova nlica it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Državni zbor.
Sturgkh bolan. —   Izseljeniški referenti. — Biankinijeva obstrukcija. — Zakon o potih za silo.  — Znamka rdečega križa. — Sejno poročilo.
Dunaj, 16. maja.
Popolnoma nepričakovano se je vrinil v avstrijsko politiko nov faktor — zdravnik. Ministrski predsednik grof Stiirgh je težko obolel in odločitev, kdo bo poklican rešiti najnujnejše probleme avstrijskega parlamenta, je odvisna od medicinske sodbe. Grof Sturgkh je za več tednov zaprt v temno sobo, strogo mu je zabranjeno citati in pisati, prepovedano mu je se razburjati in se pečati s težavnimi političnimi problemi. Poročila, ki prihajajo iz palače ministrskega prezidija, hočejo vedeti, da je Sturghova očesna bolezen tako nevarna (vnela se mu je mrena), da ni upati, da bi se ministrski predsednik še vrnil v aktivno politiko. Morda so ta mnenja pretirana, dejstvo pa je, da je računati z najmanj enomesečno odsotnostjo kabinetnega šefa. Cesar je tudi že poveril notranjega ministra barona Iieinolda, da nadomestuje bolnega šefa v ministrskem prezidiju ter prevzame supletorično vodstvo avstrijske politike.
Parlament, pravijo, bo zboroval le še kratek mesec. Bolj kakor kedaj je gotovo, da reši v tem času le one naloge, ki se takorekoč nahajajo že na dnevnem redu. Odobril bo proračunski provizorij, uzakonil službeno pragmatiko ter končno za silo uredil armadno vprašanje.
Brambna reforma kot definitvna ni več aktualna. Ne le da so se na-sprotstva v ogrskem parlamentu še poostrila (grof Apponvi hoče v petek staviti imenom opozicije predlog, naj se brambne predloge sploh odstranijo z dnevnega reda), tudi čas je postal že prekratek. Vojna naprava izjavlja, da bi ji bilo nemogoče do oktobra izvesti določbe novega brambnega zakona, tudi če bi se popolnoma nepričakovano posrečilo ga spraviti pri nas in na Ogrskem do julija pod streho. Vojna uprava se zato trudi pridobiti vlade za primeren provizorij (preračunjen za eno leto), toda dr. Lukacs prav dobro ve, da je tudi to v ogrskem parlamentu neizvedljivo in avstrijski državni zbor smatra provi-
LISTEK.
Lepi stricek.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Sploh pa je ravnal tako, kakor je bilo treba. Pokazal se je takega, kakoršnega se je moral. Govorili bodo o tem, mu pritrjevali in mu čestitali. Potem je spregovoril na glas, kakor govorimo, kadar nas kaka misel krepko prešine: »Pravi zagoved-než, ta človek!«
Sedel je in se zamislil. Na malo mizo je bil vrgel karto svojega nasprotnika, ki mu jo je bil dal Rival, da bi imel njegov naslov pri roki. Prečital jo je, kakor jo je bil prečita! že dvajsetkrat tisti dan. »Louis Lan-gremont, rue Montmartre, 176.«
Nič drugega.
Ogledoval si je te črke, ki so se mu zdele skrivnostne, pomembne in vznemirljive. »Louis Langremont«, kdo je ta možak? Koliko mu je let? Kakšne postave in velikosti? Ali ni to od sile: tujec, neznanec ti pride in ti kar nenadoma poseže v življenje, kar na lepem, iz gole objesti, ra-
zorij za nesprejemljiv, ker se upravičeno sklicuje na to, da je pripravljen v najkrajšem času izvesti bramb-ni definitivum in da ne more naložiti avstrijskemu prebivalstvu pretežkih bremen samo za to, ker sta ogrska vlada in parlament onemogočila rešitev armaanega vprašanja. Avstrijski politiki nočejo, da bi Avstrija plačevala madžarsko politiko.
Naš brambni odsek zato nemoteno nadaljuje razpravo o brambnem zakonu ter je danes z 31:9 sklenil prehod v specialno debato. Tu se bo začel boj za marsikatero preostro in prekrivično določbo novega armad-nega zakona — toda bolj principijelen kakor praktičen boj; ker so predloge, ki spadajo med takozvane skupne zadeve že radi potrebne identičnosti z ogrskimi skoraj nespremenljive.
Z veliko radovednostjo se je pričakovalo, kako razreši parlament spor med budgetnim provizorijem in službeno pragmatiko. Uradniki zahtevajo upravičeno, naj reši državni zbor pragmatiko še pred binkoštmi ter se pritožujejo nad nekim zavlačevanjem, ki je sedaj tem neutemelje-nejše, ker je referent poslanec čech svoje obširno poročilo že zdavnaj predložil.
Večina strank je zato nameravala opustiti prvo branje budgetnega provizorija ter na ta način omogočiti pravočasno razpravo službene pragmatike. To namero so onemogočili klerikalci, ki so zahtevali prvo branje proračunskega provizorija Prvi se izgovarjajo, da hočejo pri tej priliki prednesti svoje upravičene vseuči-llške težnje, drugi nimajo drugega motiva kakor sovraštvo do uradni-štva in njegovih teženj. Klerikalci so hoteli očividno zavleči pragmatiko čez binkoštne praznike. Ta namera pa se jim najbrže ne posreči. Uradni-štvu prijazne stranke (in to je ogromna večina parlamenta) bodo skrbele, da se budgetna debata čim najbolj skrajša, govori se, da bo trajala le en dan. Na to pride pragmatika v razpravo in je verjetno, da bo še pred prazniki v II. in III. branju sprejeta.
Kdaj da stopi v veljavo, to pa je drugo vprašanje. Vlada vstraja na junktimu s finančno reformo, oziroma vsaj uvedbo nekaterih novih dohodkov.
Vlada seveda nekako upravičeno trdi, da so državne blagajne nrazne ter kaže na dejstvo, kako ogromne zahteve stavijo novi zakoni   na dr-
di stare babe, ki se je sprla s svojim mesarjem!
Še enkrat je na glas ponovil: »Tak zagovednež!«
Sedel je nepremično, premišljeval, pogled nenehoma uprt v karto. Jeza je vzkipevala v njem proti temu koščku papirja, sovražna jeza, pomešana z nekakim čudnim, neprijetnim občutkom. Ta historija je res prebedasta! Vzel je škarjice za nohte, ki so ležale slučajno na mizici, in jih je zapičil na sredo natisnjenega imena, kakor bi koga zabodel.
Torej boril se bo, boril na pištole? Zakaj si ni izvolil meča? En zbodljaj v laket ali v roko, in stvar je končana, pri pištoli pa nikoli ne veš, kaj se utegne pripetiti.
Dejal je: »Dovolj, pogum velja!«
Zdrznil se je ob zvoku svojega glasu in je pogledal okoli sebe. Čutil je, da prihaja zelo nervozen. Izpil ie kozarec vode ter je šel spat.
Komaj je bil v postelji, je upihnil luč in je zaprl oči.
Jako vroče mu je bilo pod odejo, čeprav je bilo v sobi hudo mraz; nikakor se mu ni dalo zaspati. Premetaval se je sem in tja, ležal pet minut na hrbtu, potem se je obrnil na levo stran, nato na desno.
Zopet ga je zažejalo. Vstal ie, da bi pil, kar ga popade nemir: »Pa ne, da bi se bal?«
Zakaj mu je srce tako blazno tolklo vselej, kadar je v sobi kaj za-šumelo? Kadar je začela biti njegova ura s kukavico, je planil kvišku ob
žavne finance. Službena pragmatika, brambna reforma, nameravane investicije za vodne ceste in železnice, konečno ogromno naraščajoči deželni deficiti zahtevajo nujno, da se država skoraj oskrbi nove vire dohodkov.
Finančni minister Zaleski je včeraj sklical posvetovanje parlamentarnih voditeljev ter povdarjal nujnost finančno reformnega dela.
Toda na tej točki pričenjajo skoraj nepremostljive težkoče. Finančno reformo lahko izvede le parlament s trdno, veliko večino. Te pa ni. In ker je ministrski predsednik bolan, tudi ni človeka, ki bi se konečno lotil tega trudapolnega dela ...
Očesna bolezen grofa Stiirgkha ne preti le ministrskemu predsedniku, temveč pomenja tudi za razvoj avstrijskih notranjepolitičnih razmer resno nevarnost.
Parlamentarni stroj, ki je v zadnji seji deloval s tako preciznostjo in naglostjo že vrti svoje kolesje v seji 15. t. m. mnogo počasneje. Navidezno mala resolučna predloga, ki se tiče izseljeniškega vprašanja je vzbudila v zbornici neobičajno zanimanje in izzvala živahno debato, ki morda tudi v petek še ne bo končana. Potek razprave je povrh kompliciral še posl. Biankini, ki je svojim začetnim stvarnim predmetu se tikajočim izvajanjem pridjal ob-strukcijonističen ekskurz na neizčrpno »Cuvajevo polje«.
Izseljeniško vprašanje spada med najbolj pereče zadeve avstrijske socijalne in gospodarske politike, tvori pa zaeno eno najžalostnejših poglavij državne oskrbe. Avstrija je danes skoraj prva izseljeniška država in sicer v slabem in škodljivem pomenu besede; izseljevanje avstrijskih narodov je povzročeno po skrajno neugodnih domačih gospodarskih razmerah, ki so zopet posledica nesmotrene in zagrešene gospodarske politike. Avstrijsko izseljevanje ne odvaja populačnega prebitka, temveč ugrablja državi nujno potrebne človeške sile, na škodo domačega narodnega gospodarstva.
Izseljevanje pomenja pri nas gospodarsko in socijalno zlo, torej prav nekaj drugega kakor n. pr. nemško, ki odvaja le populačni, delovni prebitek in še to direktno v korist domačega gospodarstva, ker £a odvaja večinoma v domače kolo-nfje.
lahnem brnenju vzmeti; in z odprtimi ustmi je moral par minut sapo loviti, tako ga je dušilo.
In po filozofsko je jel razlagati o možnosti te-le stvari: »Ali se res bojim ?«
Cisto gotovo se ne boji, ker je priravljen iti do zadnjega, ker je imel trdno voljo, biti se in ne trepetati. A čutil se je tako silno razburjenega, da se je vprašal: »Ali je mogoče, da se človek nehote boji?« In v dušo mu je segel ta dvom, ta nemir, ta strah! Če bi zavladala nad njim mogočnejša sila, nego je njegova volja, če bi ga uklonila pod svojo neodoljivo oblast, kaj potem? Da, kaj potem?«
Na bojišče seveda pojde, ker hoče iti. Ampak, če bi trepetal? Če bi izgubil zavest? In pomislil je na svoje stališče, na svoj glas in na svojo bodočnost.
In čudna potreba ga je nenadoma prijela, da bi vstal in se pogledal v zrcalo. Prižgal si je svečo. Ko je uzrl v brušenem steklu sliko svojega obraza, se je komaj spoznal, in bilo mu je, kot da se ni še nikoli videl. Oči so se mu zdele nenavadno velike; in bled je bil, brez dvoma, bled je bil, zelo bled.
Kar mu prešine možgane kakor blisk ta misel: »Jutri osorej bom morda že mrtev.« — In zopet mu je začelo srce silno razbijati
Okrenil se je proti postelji in je razločno videl sebe samega, kako leži vznak pod isto odejo, izpod katere je malo prej vstal. Obraz mu je
Navzlic temu je Nemčija že zdavno organizirala pravno in gospodarsko varstvo svojih državljanov, ki se podajajo v tujino za kruhom — Avstrija pa je zaostala na tem polju za vsemi evropskimi državami. Vse kar se danes zgodi v varstvo naših izseljencev, opravljajo razne privatne izseljeniško-varstve-ne družbe, katerih delovanje je seveda preslabotno in včasih tudi slabo. V novejšem času so glavne priselje-valne dežele (n. pr. Severna Amerika) ustvarile posebne priseljevalne zakone, ki so seveda določeni v prvi vrsti ščititi interese teh dežel proti priseljencem, ki so torej ako so Avstrijci v dvojnem oziru na slabem; so zapuščeni od lastne domovine in imajo še trdi neizprosni zakon tujine proti sebi.
Poleg Poljakov in Slovakov tvorimo Jugoslovani glavni kontingent avstrijskih izseljencev. Uvedba državnega izseljeniškega varstva je torej v izredni meri pravo narodno vprašanje. To tembolj, ker se naši »Amerikanci« in drugi izseljenci niti v pravnovarstvenem oziru ne morejo zanesti na pomoč domovine: av-strijsko-ogrski konzuli so navadno Nemci ali Madžari, nevešči slovanskega jezika, brezsrčni za težnje slovanskega človeka. Za nas velja posebno beseda, ki jo je danes izrekel posl. Biankini, da bi država bolj skrbela za čredo govedine, ki bi se izselila, kakor skrbi za dragoceni človeški materijal, ki v vedno večjih množinah leto za letom odteka državi.
Čim je zapustil avstrijski izseljenec domača tla, ga zapusti tudi domovina. Država ga mirnim in hladnim srcem izroča raznim inozemskim paroplovbnim družbam in se že ne briga več, kaj počnejo te z ubogo paro. Predno je poljski, slovenski kmet v Ameriki, je že desetkrat izmozgan po agentih, prodan kakor suženj.
Posl. Biankini je trdil, da bi bila država že zdavnej poskrbela za obsežno varstvo izseljencev, ko bi šlo za Nemce in Madžare. Njena malomarnost je le vsled tega tako velika, ker gre za slovansko paro.
Preko pripravnih del, zbiranja materijalij, anket se naša izseljeniška politika še ni povspela. Poljak grof Baworowski je hotel s svojim predlogom doseči vsaj nekaj konkretnega.   Naši izseljenci   drvijo včasih v
bil tako upadel, kakor mrliču, in roke bele, kakor so bele roke, ki se ne bodo več gibale.
Tedaj ga je bilo strah lastne postelje, in da je ne bi več videl, je odprl okno in je gledal ven.
Leden mraz ga je spreletaval po životu od nog do glave, in hrope se je odmaknil v sobo.
Obšla ga je misel, da bi si napravil ogenj. Počasi ga je zanetil, ne da bi se obrnil. Roke so se mu nekoliko nervozno tresle, kadar se je česa dotaknil. V glavi se mu je mešalo; misli so se mu motale brez zveze, so mu jele izbegavati, so ga bolele. Pijanost mu je prevzela duha, kakor da je bil pil.
In neprestano se je izpraševal: »Kaj naj naredim? Kaj bo z menoj?«
Zopet je začel hoditi sem in tja, ven in ven mehanično ponavljajoč: »Junaško se moram držati, prav junaško!«
Potem si je dejal: »Staršem moram pisati, za slučaj, če bi se mi kaj pripetilo.«
Iznova je sedel, vzel polo papirja za pisma in je zapisal: »Dragi papa, draga mama!«
Sedaj so se mu zazdeli ti izrazi preveč domači za tako tragičen položaj. Raztrgal je prvi list in je začel: »Dragi oče, draga mati! Jutri o prvem svitu imam dvoboj, in ker bi se utegnilo nameriti, da bi . . .<
Ni si upal končati stavka in je sunkoma vstal.
Ta misel ga ie sedaj podrla.
tuje dežele brez znanja, so li tam delavne priložnosti, katere in v kakem obsegu, o mezdnih in pravnih razmerah jih poduče zgolj razni agenti, v tujino prišedši nimajo človeka, ki bi jim v težavnih položajih svetoval, če se hočejo vračati v domovino si dostikrat ne vedo ni pota ni sredstev ter si dajo iztrgati še one male prihranke, ki so jih morda pri-štedili. Tem nedostatkom naj bi odpomogla institucija c. kr. izselje-niških referentov kot informativnih in varstvenih organov za naše izseljence v tujini, pa tudi za vse one, ki se hočejo podati za kruhom v tujino. Ti strokovni referenti naj bi bili pri-deljeni konzulatom, podrejeni notranjemu ministrstvu. Služili bi naj ne le prekomorskim izseljencem, temveč tudi takozv. sezonskim, zlasti v Nemčiji, na Francoskem in Danskem. Predlog se zadovoljuje za enkrat z 10 referenti in sicer s sedežem v Berolinu (za Sev. Nemčijo, Dansko in Švedsko), v Stuttgartu (za južno Nemčijo in Švico), v Nan-cyju (za Francosko) v VVinnipegu (za Kanado), v New Yorku, Pitts-burgu in Chicagu (za Severno Ameriko), v Rio de Janeiro in v Kuritibi (za Brazilijo) ter v Buenos Airesu (za Argentinijo). Kot glavno zahtevo precizira predlog tudi, da morajo biti ti referenti predvsem jezikovno kvalificirani. Končno poživlja resolucija, da naj vlada čim preje vloži predlogo obsežnega izseljeniškega zakona.
Razprava je dosedaj pokazala, da smatra večina poslancev Bawo-rouskega predlog za nezadosten in v očigled velikanskemu vprašanju tudi malenkosten. Zlasti slovanski poslanci se boje, da bodo ti strokovni referati zopet le izročeni nezmožnim nemškim in madžarskim prote-žirancem — cela institucija se more na ta način razviti naravnost na škodo slovanskim izseljencem; v čeških in jugoslovanskih parlamentarnih krogih se izraža tudi bojazen, da bi morda predležeča predloga ne zavlekla končne rešitve izseljeniškega zakona sploh. Navzlic tem pomislekom bodo tudi ti poslanci glasovali za resolucije grofa Baworo\vskega, ki morda le dosežejo nekaj koristnega.
K poročilu o seji dne 14. t. m. bi bilo še dodati vsebino dveh sprejetih zakonov. Glede poti za silo naj odpade tretji odstavek tako, da bodo
»Dvobojeval se bo. Temu se ne more več izogniti. A kaj se godi v njem? Hoče se boriti; tako se je odločil, tako je za trdno sklenil. In vendar se mu je zdelo, da kljub vsemu naporu svoje volje ne bo imel niti toliko moči, da bi šel na mesto, kjer se ima vršiti boj.«
Sedaj pa sedaj so mu zobje nalahno, suho zašklepetali; in vprašal se je: »Bog ve, ali se je moj nasprotnik že bil? Ali se je vadil v streljanju? Ali je znan. odličen strelec?« Nikdar še ni slišal njegovega imena. In vendar, če ne bi znal ta možak s pištolo izvrstno streljati, ne bi bil sprejel tako brez vsakega obotavljanja kar meni nič, tebi nič tega nevarnega orožja.
Potem si je Durov v duhu slikal, kako se bosta sestala, kako se bo vedel on, kako se bo držal njegov nasprotnik. Napenjal si je misli, da bi si predočil boj v vseh najmanjših podrobnostih; in hipoma je zagledal pred svojimi očmi tisto majhno, črno in globoko luknjico v pištolini cevu odkoder bo švignila krogla.
In strahovit obup se ga je polastil. Ves život mu je drhtel, se mu je zdrzaval v pretrganih sunkih. Stiskal je zobe, da ne bi kričal, najraje bi se bil valjal po tleh, trgal karsi-bodi, grizel. A zapazil je kozarec na kaminu in spomnil se je, da ima v omari skoraj cel liter žganjice; zakaj še vedno ni opustil navade izza vojaških let, da si je vsako jutro dušo privezal (Dalje prihj
v bodoče imela tudi gozdna zemljišča pravico zasilnih pod.
Za industrijalne in trgovske kroge važen je zakon o varstvu znamke rdečega križa. Znamka »rdeči križ na belem polju« in pa besed »rdeči križ« ali »ženevski križ« se smejo v bodoče posluževati poleg vojaštva le še avstrijske družbe Rdečega križa, nemški viteški red, ter suveren-ski red malteških vitezov, in končno ona društva, posvečena vojaški sanitetni službi, katerim prizna notranji minister to pravico. '
* Industrijalci in trgovci, ki imajo pravico rabiti za svoje tvrdke ali izdelke znamko ali vzorec »Rdečega križa«, z gube to pravico najpozneje z dnem 27, septembra 1913.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 15. maja.
V sredo ob 6. zvečer se je vršila v mestni dvorani izredna seja občinskega sveta.
Župan dr. Ivan Tavčar je sejo otvoril točno ob 6. konstatiral sklepčnost imenoval dva zapisnikarja ter naznanil, da je svojo odsotnost opravičil obč. svetnik Bahovec.
Požar v Tomačevem.
Zupan nadaljuje: Velik požar je uničil sosedno vas Tomačevo. Vse ljubljansko prebivalstvo živo sočustvuje s pogorelci, od katerih so rešili nekateri samo golo življenje. Dal sem nakazati za pogorelce 500 K ter prosim za naknadno odobrenje te vsote. (Vsestransko pritrjevanje.)
Dobrodelni koncert v »Unionu«.
Mestni magistrat je dobil od vojaške oblasti povabilo, da se udeleži velikega vojaškega koncerta v dvorani hotela »Union« v korist mestnim ubogim. Naznanjam, da se bom tega koncerta udeležil, ter povabim gg. občinske svetnike, da se koncerta tudi udeleže.
Spomenik Palackega.
Prezidij magistrata kraljevega stolnega mesta Prage je povabil mestni občinski svet, da se udeleži slavnosti odkritja spomenika velikemu češkemu zgodovinarju Palacke-mu, čegar nevenljive zasluge so nam vsem znane. Mestna občina ljubljanska se je svoj čas udeležila slavnosti polaganja temeljnega kamna za ta spomenik, zato je tudi umestno, da se udeleži slavnosti odkritja spomenika. Naznanjam, da se bom odzval temu vabilu in da bom poskrbel za deputacijo, ki pa se bo slavnosti udeležila, da ne obremenimo preveč mesta, na lastne stroške.
Razni odgovori.
Župan odgovarja nato na razna vprašanja in interpelacije.
Mestna občina se odpove občinskim dokladam glede »Glavne posojilnice«, če država davek odpiše.
Glede rešilnega voza pojasni župan, da so se rabili izpočetka za prevažanje bolnikov navadni vozovi iz-vošČekov. Pogosto pa teh niti za drag denar ni bilo mogoče dobiti, rudi zelo pogosto za prevažanje bolnikov niso bili prikladni. Zato je naročil mestni magistrat za svojo občino rešilni voz ter računa za prevažanje domačinov v bolnišnico iz mesta in S kolodvora 2 K, z Barja 4 K, v blaz-nico pa 10 K. Tudi sosedne občine so se začele zanimati za rešilni voz in so si ga izposojale. Mesto je računalo za izposojevanje voza 10 K. Voz pa je bil nepretrgoma zunaj, tako da smo ga v nujnih slučajih v Ljubljani
pogrešali. Zato je bilo treba natočki še en voz. Ker pa so stroški za voz vedno naraščali, je sklenil magi-stratni gremij, da se zviša pristojbina za voz sosednim občinam na 20 kron, oddaljenim občinam pa se voz sploh ne posojuje, ker mora skrbeti vsaka občina sama za svoje bolnike.
Nato se zapisnik zadnje seje odobri.
Kanali zbiralniki.
Poročevalec občinski svetnik ing. Š t e m b o v poroča nato o poročilu stavbnega in finančnega odseka o projektu ing. Rotha glede zgradbe dveh glavnih kanalov zbiralnikov ob obrežjih Ljubljanice.
Ker smo o tej zadevi že obširno poročali ta teden izvajanj g. poročevalca, ki se skladajo z izvajanji nad-inženirja Prelovška v sobotni informativni seji, ne bomo ponavljali.
Zbiralni kanal po Starem trgu in Glavnem trgu se to pot še ne zgradi.
Odsek priporoča zgradbo obeh obrežnih zbiralnikov ter želi, da občinski svet to zgradbo v principu sklene, kredit pa naj se dovoli šele, ko bodo proračuni tudi v detajlu po-popolnoma izdelani.
Občinski svetnik P a m m e r izjavlja, da bo glasovala delegacija Nemcev v občinskem svetu za predlog, da pa se izogne občinski svet vsem težkočam, stavi predlog, da naj se izvoli nekaki nadzorovalnl odsek, obstoječ iz 6 članov z županom na čelu.
V imenu S. L. S. izjavi dr. Zajec, da bo njegova delegacija glasovala za oba predloga ter milostno pohvali župana, da je našel pravo pot razpršiti vse pomisleke.
Projekt je nujna posledica osuševanja Barja in je tudi v ozki zvezi z aprovizacijo mesta, če postane Barje vsled osuševalnih del res kdaj žitnica Ljubljane. To delo pa pomeni tudi v zdravstvenem oziru velikanski napredek, ker so sedanje razmere popolnoma nevzdržljive ter pomenijo tudi velikansko nevarnost za Ljubljano za časa epidemij. Tudi v estetičnem oziru pridobi Ljubljana zelo mnogo in je upati, da se bodo tudi stanovanjske razmere ob bregovih znatno izboljšale.
So pa tudi nekatere neprilike, tako je ena glavnih ta, da perice ne bodo smele prati v novi strugi, dasi ravno tudi on kot zdravnik ne more opravičevati sedanjega načina pranja v Ljubljanici. Treba bo razmišlje-vati kako bi se moglo dati tem slojem na drug način nadomestilo.
Ker ni mogoče postaviti zatvor-nice nižje ob Ljubljanici, bodo deželni dobrodelni zavodi izločeni iz prometa v novi strugi, tehnične težkoče pa so tako velike, da jih ni mogoče premagati, zato moramo vzeti tudi to na svoje rame. Obč. svetnik dr. Zajec se je pri tej izjavi očividno identificiral z deželnim odborom.
Proračunjeni stroški 700.000 K, če se ne bodo prekoračili, gotovo niso previsoki in bi samo iz sanitarnih in estetičnih ozirov bilo upravičeno izdati to vsoto.
Podžupan dr. Karel T r i 11 e r pozdravlja z veseljem predlog obč. svetnika Pammerja, da naj se izvoli šestčlenski nadzorovalni odsek, ki bo odgovoren za to, da se bodo dela izvršila tudi v redu. Izjavlja, da bo narodno - napredna delegacija občinskega sveta glasovala za predlog obč. svetnika Pammerja. Volitve pa naj se odlože na dnevni red prihodne seje, da bo mogoče izbrati v ta od-i sek može, ki dajejo jamstvo, da se
bodo dela Izvršila v popolnem redu in v skladu s tehničnimi potrebami.
Občinski svetnik £. Kristan daje duška svojemu prepričanju, da bo projekt izveden z vso resnostjo in vestnostjo. Samo ene skrbi ne more odvaliti od sebe. Delo se bo oddalo podjetniku, ki bo delo izvrševal v imenu mestne občine. Odgovornost za ta dela pade na mestno občino. Znano pa je, da taki podjetniki skušajo napraviti kolikor mogoče ugoden račun za sebe. Tudi mestna občina odda iz ekonomičnih ozirov delo podjetniku, ker bi, če bi gradila sama, ne mogla izhajati tako ceno, ker bi jo bilo sram oderuštva. Pri podjetnikih je to drugače. Pač pa naj bi si pridržala mestna občina ingeren-co na oddajo dela v podrobnem ter naj bi pazila na gmotne interese prizadetih krogov. Metode, kako si za-sigura to ingerenco, so različne. Zato stavi predlog, kadar se razpišejo dela, naj se poskrbi, da bo imela mestna občina vpliv na pogoje ob katerih bo podjetnik nastavljal uslužbence in delavce, ker je to velike materijelne važnosti zlasti za delavstvo.
Občinski svetnik P a m m e r svari pred spretetjem te resolucije, ki gre predaleč, dasiravno je zelo človekoljubna, ker si podjetnik ne bo dal predpisati raznih omejitev. Tudi obstojajo striktni predpisi, ki jih podjetnik ne sme kršiti.
Poročevalec občinski svetnik Štembov si predstavlja nadzorovalni odsek, ki ga je predlagal občinski svetnik Pammer kot nekako tehnično komisijo, ki naj bi se izpopolnila s tehniki izven občinskega sveta. Glede resolucije občinskega svetnika Kristana pravi, da je nemogoče podjetniku dajati take predpise, ker obstojajo v državnih zakonih za podjetnike že gotovi predpisi glede skrbi za stanovanja, dobre hrane, tudi mora podjetnik jemati v delo, kolikor je mogoče, domačine. Čez te zahteve pa mestna občina pri razpisu ne more iti. Da pa se bodo ta določila izpolnjevala, bo morala biti skrb onega nameravanega odseka.
Štefe: Boje se, da bi mestni delavci zahtevali zvišanje plače.
Zupan: Tako mesto še vedno skrbi za svoje delavce, kakor dežela. Na vsak način pa skrbi mnogo bolj za svoje delavce, kakor dežela za učitelje!
Pri glasovanju je bil odsekov predlog soglasno sprejet.
Zupan: Kar se tiče finančne strani projekta, moram konstatirati, da je kredit 500.000 K za izvršitev tega dela že dovoljen in kolikor vem, je tudi deželno posojilo že dovoljeno. Imamo tedaj še čas, da pozneje, ko bo ta kredit prekoračen odobrimo vsoto, ki bo presegala 500.000 K. Kar se tiče predloga g. občinskega svetnika Pammerja, ga z veseljem pozdravljam ker je za župana težavno, da bi sam prevzel tako težavno nalogo.
Predlog obč. svetnika Pammerja je bil nato soglasno sprejet.
Zupan: Volitev članov tega nadzorovalnega odseka bom dal na dnevni red prihodnje seje, da se lahko med tem časom dogovorimo, ker sem mnenja, da bo ta odsek imel vršiti velevažno nalogo in odseka ne bo kazalo voliti po ključu.
Kristanova resolucija je ostala v manjšini.
Mestna hranilnica ljubljanska.
V imenu finančnega odseka poroča občinski svetnik M a 11 y o računskem zaključku mestne hranilni I ce ljubljanske za upravno leto 1911.
Hranilnica se razvija, kakor je razvidno iz predloženega zaključka, zelo lepo, zato predlaga, da se računski zaključek odobri in pošlje ravnateljstvu Mestne hranilnice prepis protokola. Sprejeto.
Nato zaključi župan javno sejo, ter se nadaljuje
tajna seja.
Na dnevnem redu so razne personalne zadeve uradnikov in uslužbencev mestnega magistrata. Tako se pomakne mag. pisarniški uradnik Ivan Završan v IX. čmovni razred. Istotako se pomakne v IX. Či-novni razred mag. kom. Fran Š v i-g e 1 j. Jurko J a v o r n i k se imenuje za definivnega policijskega nadzornika v XI. činovnem razredu. Za stalnega koncipista v X. činovnem razredu se imenuje dr. J. B e r c e. Vladimir Breskvar in Viljem Bukovnik se imenujeta za provi-zorična koncipista s prejemKi X. či-novnega razreda. V. Magister imenuje za stalnega cestnega nadzornika v XI. činovnem razredu. Asistent Mestne hranilnice Avgust Petri č se sprejme zopet v status uradnikov.
Razpisani sta dve mesii cesarja Frana Josipa ustanove za iealce, ki se oddasta Josipu Rožiču in Franu P i b e r n i k u.
Tiskarska dela za ieta 1912., 1913. in 1914. se oddajo »Narodni tiskarni«.
Obrtniške zadeve.
Prošnja Maksa Hrovatina za podelitev popolne koncesije za tiskarsko obrt se priporoča. Istotako se priporoča prošnja Frana A n z 1 i -n a za razširjenje gostilniške koncesije za prodajo vina in likerjev na Res-ljevi cesti. Prošnja Leopolda S i -m o n č i č a za podelitev nove gostilniške koncesije na Sv. Petra nasipu se odkloni. Melhiorju R a v t a r-j u se dovoli omejena gostilniška koncesija na Jurčičevem trgu. Luciji Kopačevi se dovoli prenos gostilniške koncesije iz Metelkove ulice 4. na Erjavčevo cesto 2 in odobri zakupnica Viktorija Jarčeva. Prenos gostilnike koncesije Josipa C o -t i Č a iz Florijanske ulice na Martinovo cesto se odobri. Šenfakobske-mu gospodarskemu naprednemu društvu se podeli koncesija za javno knjižnico. Avgustu E d r u se dovoli nova gostilniška koncesija v baraki v Lattermannovem drevoredu. Podeli se koncesija Antonu Škofu za prodajo pratik, koledarjev in moiit-venikov. Prenos gostilniške koncesije Katarine Šarčeve iz Cerkvene ulice 21. na Vodmatski trg 4 se odobri in prizna zakupnik Fran Pire. Prošnja Neže Klembasovc za razširjenje sedanje izkuharsKe koncesije v gostilniško koncesijo za prodajo vina in piva na Rakovniški ulici se odkloni. Alojz. Plantariču se podeli fijakarska koncesija.
Druge točke tajne seje se odstavijo z dnevnega reda ter pridejo na dnevni red prihodnje tajne seje.
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji.
(Dalje.)
III. Srednje šole pri nas.
Po tem Splošnem pregledu sedanjega ustroja avstrijskih srednjih šol se ozrimo na »naše« srednje šole, t. j. tiste srednješolske zavode, na katerih se poučuje deloma v slovenskem
učnem jeziku — srednjih šol s popolnoma slovenskim učnim jezikom, kakor znano, nimamo — in katere pohajajo učenci slovenske narodnosti. Pri tem prihajajo v poŠtev vsi zavodi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ki pa se — to bodi že tu omenjeno — po uporabi učnega jezika v posameznih predmetih med seboj dokaj razlikujejo. Na Kranjskem je šest* državnih in ena zasebna gimnazija; med temi je edina zasebna (škofovska) gimnazija v Št. Vidu slovenska, dočim so štiri državne (v Ljubljani I. in IL, v Kranju in v Novem mestu) dvojezične t. j. v nižjih razredih slovenske, v višjih pa se poučujejo nekateri predmeti slovenski, drugi pa nemški. Ljubljanska gimnazija z nemškim učnim jezikom in kočevska prihajata le toliko v poštev, da jih poseča tudi nekaj učencev slovenske narodnosti Vse kranjske gimnazije so humanistične, edino novomeška ima še značaj »stare« realne gimnazije, ker je na njej pouk v prostoročnem risanju obvezen. Sicer pa bi se moral ta predmet po novem učnem načrtu na vseh gimnazijah obligatizirati.
Na Štajerskem upoštevamo le tri državne zavode: gimnazijo v Mariboru, v Celju in takozvane samostojne gimnazijske razrede s slov. nemškim učnim jezikom v Celju, ter eno deželno gimnazijo v Ptuju. Gimnaziji v Celju in Pulju sta docela nemški, le da je za učence slovenske narodnosti slovenščina obvezen učni predmet; mariborska gimnazija pa ima v nižjih razredih dvojezične vzporednice, slično kakor so samostojni celjski razredi utrakvistični, ki pa so v upravnem oziru združeni z nemško veliko gimnazijo. Na gimnazije, oz. realno gimnazijo v Gradcu se nam ni ozirati, ker jih obiskuje le neznatno število Slovencev (do deset), za katere pa je slovenščina obvezna.
Na Koroškem so tri državne nemške gimnazije: gimnazija v Celovcu, ki ima v nižjih štirih razredih tudi reaine paralelke, realna gimnazija v Beljaku in c. kr. samostanska gimnazija v Št. Pavlu.
In končno na Primorskem. Tu je pet zavodov, ki jih posečajo Slovenci v večjem številu: državna gimnazija v Trstu, ki ima v I. in II. razredu tudi realne vzporednice z nemškim učnim jezikom; državna gimnazija v Gorici, po učnem jeziku nemška, a ima v prvih dveh razre-* dih slovenske paralelke humanist^ gimnazije, dočim so italijanske paralelke realnega značaja; nemška državna gimnazija v Pulju, hrvaška državna gimnazija v Pazinu in občinska mala realna gimnazija v Volo-skem s hrvaškim učnim jezikom. Italijanske gimnazije v Trstu, Kopru in Pazinu ter realna gimnazija v Pulju so za nas brez pomena, ker imajo le neznatno število slovenskih, oz. hrvaških učencev.
Vseh teh gimnazijskih zavodov na našem ozemlju je torej 19.
Še manj slovenske so realke; edina, zdaj že državna realka v Idriji je dvojezična, dočim je državna realka v Ljubljani nemška, le da je za Slovence slovenščina obvezen predmet in da se v nižjih dveh razredih poučuje tudi verouk za slovenske učence v slovenskem jeziku. Državne realke v Mariboru, Celovcu, Gorici in Trstu so vseskoz nemške. Italijanski realki v Trstu in Pulju ter nemške v Gradcu (dve državni in ena deželna) so za nas brez pomena, ker imajo neznatno Število slovenskih učencev.
Rienzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bnlwer.
Sedmi deL
(Dalje.)
vin.
Množica. — Sodna obravnava. — Odločitev. — Vojak in paž.
Naslednjega dne zvečer je bila v avignonskih ulicah zbrana mnogoštevilna množica. Bil je to drugi dan obravnave proti Rienziju in vsak čas je bilo pričakovati, da bo sodba razglašena. Mnogoštevilni tujci, zbrani na sedežu papeškega sijaja, so se živo zanimali za stvar. Italijani, tudi oni najvišjih stanov, so bili za tribuna. Francozi so bili proti njemu. Kar se tiče dobrih avignonskih prebivalcev samih, so bili ti le jako malo zavzeti za stvar, ki jim ni obetala nič dobička. Če bi se bila njim prepustila razsodba, bi se bili brez dvoma z velikansko veČino izrekli, naj bo jetnik sežgan, kajti to je bila dobičkonosna spekulacija.
Med množico se je potikal tudi velik človek v preprostem, že zarjavelem oklopu; njegovo nastopanje je bilo tako viteško, da se nikakor ni ujemalo z njegovim slabim oklopom. Namesto šljema je imel na glavi čepico iz črnega usnja. Eno lice mu je zakrival črn obliž in mu dajal izraz
ljutega vojaka, čigar mošnjiček in telo sta v vojni hudo trpela.
Na troške tega oguljenega vojaka so delali ljudje mnogo dovtipov in z njimi preganjali svojo živahno nestrpljivost. Veseli usmev prebrisanosti je pričalo, da prenese vojak tudi šale na njegov račun.
»Jaz sem iz države, ki je bila svobodna,« je rekel eden iz množice, neki Milanec, in upam, da bodo moža iz ljudstva pravično sodili.«
»Govori se, da se je mojstrsko zagovarjal,« je sušljaal neki študent iz Pariza učenemu doktorju prava, pri katerem je stanoval.
»Doktorskega dostojanstva ni dosegel,« je menil učenjak. »He, prijatelj, zakaj me tako pehaš? Raztrgal si mi suknjo.«
Te besede so veljale pevcu ali komedijantu, ki se je noseč malo lutnjo skusil preriniti skozi množico.
»Ne zamerite, častitljivi gospod,« je rekel pevec. »A gode se stvari, ki se morajo opevati. Še čez stoletja in celo v dalnjih deželah bodo pravljice in pesmi poročale o usodi Cole de Rienzija, rimskega tribuna in Petrarcovega prijatelja.«
Mladi Francoz se je naglo obrnil proti pevcu in kri mu je stopila v lica. On ni bil glede Rienzija tistega mnenja, kakor njegovi rojaki in je čutil, da pomeni novo razdobje v svetovni zgodovini, če pevec tako govori ne o vojaškem nego o duševnem junaku.
V tem hipu je  nekdo velikemu
vojaku nepotrpežljivo potrkal na hrbet.
»Prosim te, veliki gospod,« je rekel oster, zapovedujoč glas, »pomakni svojo silno obširnost nekoliko na strani, kajti skozi tebe ne znam gledati, a vendar bi rad, da bi bile moje oči med prvimi,ki ugledajo Rienzija, ko pride od sodišča.«
»Lepi gospod paž,« je dobrovoljno rekel vojak umaknivši se Angelu Villaniju, »ti boš še spoznal, da človek ne pride vedno naprej, če močnim zapoveduje. Če postaneš starejši, boš slabotnim pulil brado, močnim pa se boš laskal.«
»Torej se moram popolnoma premeniti,« je rekel Angelo, ki je bil manjše in še ne dorasle postave ter je vedno poskušal videti čez glave zbranih ljudi.
Vojščak ga je ogledoval dobrohotno. In ko ga je tako motril, je naenkrat zavzdihnil in ustnice so mu zadrhtele.
»Dobro govoriš,« je rekel po kratkem molku. »Oprosti mi usilji-vost — ali si ti iz Italije. Tvoj govor spominja na rimsko narečje, a obraze, kakršen je tvoj, sem videl tostran Alp.«
»Lahko mogoče, dobri mož,« je ponosno odgovoril paž, »a jaz zahva-ljam nebo, da sem Rimljan.«
Od mesta, ki je bilo najbližje sodnemu poslopju, je zdaj zadonelo glasno kričanje. Zvok trombe je pro-vzročil, da je takoj nastala splošna tihota. Ob ulici, vodeči na sodišče.
postavljeni papeški vojaki so se vzravnali in stopili nekaj korakov na stran.
Ko je tromba utihnila, se je zaslišalo oznanjevanje glasnika, toda njegov glas ni segal do tja, kjer sta stala Angelo in vojak. Samo velikansko kričanje veselja, ki je naenkrat zaorilo in je vsepovsod odmevalo, mahanje z robci na vseh oknih in neprestani klici so pažu pričali, da je Rienzi oproščen.
»Ah, kako rad bi videl njegov obraz,« je paž zaječal.
»Videl ga boš,« je rekel vojščak in dvignil dečka na roko. Z velikansko silo si je napravil pot med ljudmi in se postavil na kraj, kjer je moral Rienzi mimo priti.
Paž, napol' zadovoljen, napol ozlovoljen, se je nekoliko branil, a se je udal spoznavši, da nič ne pomaga proti temu, kar je smatral za nekako ponižanje.
»Nič se ne brani,« je rekel vojak. »Ti si prvi, ki sem ga kdaj namenoma dvignil nad sebe. Storil sem to zaradi tvojega lepega obraza, ki me spominja na bitje, katero sem ljubil.«
Te besede so bile tiho izrečene in deček jih ni slišal, ker je bil ves prevzet hrepenenja, videti rimskega junaka. Zdaj je prišel Rienzi tamkaj mimo. Ob njegovih straneh sta šla dva plemiča iz papeževega spremstva. Počasi je šel Rienzi med množico, ki ga je obsipala v čestitanji in ni pogledal ne na desno, ne na levo.
Možato je korakal in samo rdečica v licih, a nič drugega ni izdajalo njegovega veselja in njegove ginjenosti. Z vseh balkonov so letele na njegovo pot cvetlice. Prišedši na kraj, kjer so bila tla nekoliko vzvišena, se je ustavil — se odkril in se zahvalil s pogledom in s kretnjo, ki je ostala nepozabna vsem, ki so jo videli. Spominjal se je tega celo razposajeni papeški dvor, ko je dobil zadnje obvestilo o Rienziju. Angelo pa se je spomnil — toda o tem pozneje.«
Rienzi se ni vrnil v temni stolp. V palači kardinala Albornoza mu je bilo pripravljeno stanovanje. Naslednjega dne ga je sprejel papež in še tisti večer je bil razklican za rimskega senatorja.
Vojak je bil Angela postavil na tla. Ko je paž jecljal svojo zahvalo, ki je izražala več kakor samo vljudnost, ga je prekinil vojak z žalostno-prijaznim glasom, ki se je mak) vje-mal z vojaško surovo zunanjostjo tega moža in ki je paža globoko dirnil.
»Ločila se bova kot prijatelja, ti čedni deček,« je dejal vojak. »Rekel si, da si Rimljan — torej ni nobenega vzroka, da bi se moje srce zate razvnelo, kakor se je zgodilo, če bi pa kdaj potreboval kakega prijatelja, potem poišči moža, ki se imenuje — Gautier de Montreal.«
Predno se je paž predramil iz začudenja, v katero ga je spravilo to zanj že izza otroških let strašno ime. je bil vitez sv. Ivana že izginil med množico. (Dalje prih.)
112. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
Realk na našem ozemlju je torej
šest.
V naslednjem podajam pregled teh zavodov po obiskovanosti in po
razmerju števila dijakov slovenske in drugih narodnosti. Podatki so posneti po šolskih izvestijih za leto 1910/11.
Kranjsko.
Ljubljana L drž. Ljubljana II. drž. Novomesto Kranj
St. Vid (zasebna)
Ljubljana (nemška) Kočevje
Skop
Staj ersko.
Dijakov
vseh 625 -f 421 +
270 + 312 -f 256
148 4-
153 4-
Oimnazije.
v L
21
3 6 16
22 6
Slov.
609 +
415+ 261 4-308 4-
255 1
9 +
19
j 6 16
vseh 136 4-101 46 4-60 4-62
35 4-50 4-
2185 4- 74    1858 4-45     490 4- K
r.		V VIII.	T.
Slov.		vseh	Slov.
134 4-	4	59 4- *	53 4- 1
99		15	15
46 4-	1	22	21
60 4-	7	27	27
61 -f-		—	—
0		—	—
4 4-		7	1
404 4-	14	130 4- J	117 4- 1
Maribor	538 -		13	318 4-	4	112 4-	2	69		42		23
Celje (velika)	503 -		6	77		41		5		36 4-	2	16
,    slov. nem. r.	158 H			158 4-	2	59 4-	2	59 -f	2			——
Ptuj	185 -		7	28 4-	3	35 4-	3	6		12		
Skup	1184 4-		28	581 +	9	247 4-	7	139 4-	2	90 4-	2	39
Koroš4co.												
Celovec	478 4-			72		86		13		46		5
Beljak	304 4-		10	10 4-	1	69 4-	5	2		26 4-	1	2
Št. Pavel	223			17		39		4		13		3
Skup	1005 4-		12	99 t	1	194 4-	5	19		85 4-	1	10
Prim 0 rsko.												
Trst (drž).	546 4-		32	192 4-	7	145 4-	S	58 4-	3	35 4-	1	12
Gorica	697 4-		6	342		209 4-	■	98		36		15
Pazin	190			36		40		8		16		5
Piilj	156 4-		2*"*	15 4-	3	36 4-	4	0		10		2
Volosko	53			2		29		2				—
Skup	1642		60	587 4-	10	459 4-	14	166 4-	3	97 4-	1	34
					Realke.							
Kranjsko.											v vn	. T.
Ljubljana	508 -		3	301 4-	2	107		67		38		18
Idrija	209 4-		1	203 4-	1	34		32		24 +	1	24 4- 1
Skup	717 -		4	504 4-	3	141		99		62 4.	i	42 4- 1
Maribor	270 4-		•	8		69		e		21		
Celovec	424 4-		4	8		95		2		34		0
Primorsko.												
Trst (drž.)	472 A		7	89 4-	1	89		25		37		4
Gorica	415 4-		2	157		S2		35		33		9
Skup	887 4-		9	246 +	1	171		60		70		13
Po tem pregledu je vseh slovenskih gimnazij cev-
na Kranjskem: na Štajerskem : na Koroškem: na Primorskem :
1858 +
581 4-
99 4-
587 4-
451) 9 1
10
Skupaj   3125 + 65
realcev pa:
504 4- 3 8 8
246 + 1 766 + 4
*) Pomeni privatiste in privatistinj e, ki jih v sledečem ne vpoštcvam.
Če prištejemo k tem približno število slovenskih učencev z gimnazij v Gradcu, na Dunaju, na Sušaku, dobimo zaokroženo število .3200 gimnazijcev, realcev pa k večjemu ,780; torej imamo razmerje 3200:780 feli 100 gimn.: 27 realcem, ali še bolj drastično: na štiri gimnazijce pride dobro en realec. Kolika razlika v primeri s številom gimnazijcev in realcev na Češkem in Moravskem, kjer velja v obče, posebno na čeških zavodih, razmerje 100: 100 ali: kolikor gimnazijcev, toliko realcev.
Zanimiv zaključek nudi primerjanje števila prvošolcev. Na vseh naših gimnazijah jih je bilo začetkom šolskega leta 1910/11 okroglo 740, na realkah pa 160, torej 100: 21.
Slovencev v naivnem razredu (VIII. gimn., oz. VII. realke) pa je bilo:
Gimnazijcev: 200, realcev 55, torej 100 : 27.
Te številke pričajo, da je obisk prvega razreda gimnazije še večji kakor kaže poprečno razmerje gimn. in realk (100: 27), dočim se v najvišjem razredu prilično izenači v raz-merno število 100: 27.
Kaj smemo iz tega sklepati: da doseže učni cilj več slovenskih dijakov na realki kakor na gimnaziji. Pojasnil za ta pojav bi imeli dovolj: v gimnazijo sili dandanes vse, tudi slabo nadarjeni dečki, sinovi iz delavskih slojev, ki se žal premalo ali cek) nič ne zanimajo za uspevanje svojih otrok, dočim je za realko, rekel bi, več smotrene odločitve iz krogov staršev, ki tvorijo vobče bolje situirane sloje. Nadalje ima gimnazija svojo tradicijo, predvsem kot pripravljalnica za duhovski in uradniški poklic. Tehnične stroke so pri nas še bolj izjemne (ekscepcio-nalne), ker nimamo ne obsežne industrije, ne velikih podjetij itd. — Re-alska matura do najnovejšega časa ni dajala možnosti za toliko izbiro različnih poklicev kakor gimnazijska. Še le od 1. 1908 se more retlec posvetiti tudi vseučiliškim, oz. gimnazijec tehničnim študijam, če zadostita zahtevam, ki so bile že prej omenjene.
Seveda se je tudi drugod, ne samo v naših krajih, kazalo to nesoglasje med frekvenco obojnih zavodov. Ti in Še mnogi drugi momenti so bili merodajni, da je učna uprava stvarila nove srednješolske tipe, ho-teč dati s tem naraščaju priliko, da že prej prilagodi svoje študije svoji nadarjenosti in svojim interesom in da mu je ob koncu teh srednješolskih študij odprtih več poti k raznim poklicem, posebno da mu je hkratu omogočen obisk vseučilišča ali tehnike.
Zato pa se je v drugih kronovi-nah, posebno na Češkem in Nižjem Avstrijskem, javnost hitro oprijela dane prilike, tako da štejemo sedaj
po preteku treh let v državi že nad 50 reformnih zavodov, v veliki večini Srazrednih realnih gimnazij; med temi se preosnavlja 34 humanističnih gimnazij in 4 realke v realne, oz. reformne gimnazije. Samo na Salcburškem, v Dalmaciji in na Kranjskem še ni nobenega teh zavodov. Pač pa jih je nekaj v nam sosednih deželah. V Gradcu se je pre-osnovala prejšnja II. drž. gimnazija kar naredbenim potem v 8razr. realno; Celovec ima poleg popolne humanistične gimnazije na istem zavodu že 3 realne paralelke (zanimivo, da ni v teh nobenega Slovenca); Beljak ima Srazr. realno gimnazijo; Gorica ima na nemški gimnaziji italijanske realne paralelke (doslej že 2 razreda), dočim so slovenske vzporednice humanistične. Tudi Trst ima na nemški drž. gimnaziji realne paralelke, celo Pulj ima realno gimnazijo (doslej s 5 razredi) in v Volo-skem je ustanovila mestna občina svojo lastno realno gimnazijo, ki ima sedaj 3 razrede.
(Koner prihodnjič.)
Kralj Friderik danski f.
Danski kralj Friderik VIII. je umrl.4 Zadela ga je kap. Mnogo ni povedati o njegovi vladi. Vladal je od leta 1906. Najznamenitejše, kar se je zgodilo pod njegovo vlado je, da so dobite žene leta 1908 aktivno in pasivno volilno pravico za občinski svet. Avgusta meseca istega leta se je slišalo tudi o velikih goljufijah prejšnjega danskega justičnega ministra Albertija. Na prestolu sledi umrlemu kralju prestolonaslednik Kristjan X., ki je bH rojen 26. septembra 1870. in se je poročil leta 1898 z Aleksandrino Meklenburško. V Ko-danju so tudi že proglasili novega kralja. Truplo prepeljejo na kraljevi jahti »Daneborg« v Kodanj.
Italijansko - turška vojna.
V Egejskem morju.
Iz Aten poročajo, da se je posrečilo Turkom izkrcati na otoku Mvthilene 2000 vojakov, ki so prišli iz Aivalija. Za prevažanje čet so uporabili barke tobačne režije.
V Carigradu se govori, da je dospelo od ojačenj, ki so bila odposlana, pred par dnevi iz Smirne, samo 60 mož na otok Kios, in 30 mož na otok Kos. Ostalih 73 turških vojakov je vjela neka italijanska torpe-dovka pri otoku Lerosu.
V Londonu je splošno razširjena vest, da je odplul del angleške srednjemorske flotile v Egejsko morje, da tam zastopa angleške interese.
»Tanin« trdi, da so Italijani ocr-poklicali vse svoje vojaštvo z otoka Kalvmnosa.
Admiral Viale brzojavlja brezžično, da sta torpedna lovca »Nem-bo« in »Aquilone« v bližini pristanišča Secolo na otoku Lipso prijela turško ladjo s strelivom. »Nembo« je vjel pri tem tudi posadko in civilne funkcijonarje otoka Lipso.
Padli Italijani.
»Giornale d' Italia« poroča, da odpade glasom druge statistike na 549 vojakov 53 častnikov, tedaj 10%. V zadnjih 2 mesecih pa je baje padlo 14'2% Častnikov. List vporablja to priliko, da naglasa na podlagi teh visokih odstotnih številk junaštvo italijanskih častnikov.
Na afriškem bojišču.
Glasom poročil, ki prihajajo iz Benghasija v Carigrad, je napadla turŠko-arabska četa italijanski bataljon iz zasede ter mu prizadejala velike izgube. Na turški strani sta bila baje ranjena samo 2 vojaka.
Brzojavne zveze.
»Corriere della sera« poroča iz Kaira: Iz Jemena ni poročil; zdi se pa, da gredo prav pogosto brzojavke med Carigradom in valijem v lio-dejdi s posredovanjem turškega vrhovnega komisarja v Kairu. Akorav-no je kabel v Rdečem morju prerezan in vzdržujejo Italijani blokado, vendar zatrjujejo, da ima Hodejda kablsko zvezo s šajkom Saidom in od tam s Perimom ter da Turki po tej progi brzojavljajo v Egipt in Carigrad.
Lakota.
V Carigradu je razširjena vest, da vlada v Jemenu vsled blokade veliko pomanjkanje živil. Tekom zadnjih mesecev je mnogo domačinov in vojakov umrlo vsled lakote. Govori se tudi, da so bile turške čete v bitkah s Said Idrisom v Assiru opetovano poražene.
Turški ministrski svet.
Turški ministrski svet se je ba-vil z možnostjo nadaljnega zasedanja otokov v Arhipelu ter se je posvetoval, kako stališče naj zavzame Turčija v tem slučaju, zlasti se je bavil z eventualnim izgnanjem vseh Italijanov iz Turčije. Ker so mine v Darda-nelah že odstranjene, je sklenil ministrski svet proglasiti, da bodo Dar-danele v soboto proste za plovbo.
Rusko črnotnorsko brodovje.
V turških krogih govore, da so videli pred par dnevi v bližini vhoda v Bosporus pri pristanišču Šile v Črnem morju divizijo ruskega črno-morskega brodovja. Prebivalstvo se zaradi tega močno vznemirja, več žensk je celo pobegnilo z otroci v Carigrad. Turška vlada namerava zahtevati od Rusije zaradi tega pojasnila.
: Sabah« izve, da so dobili rezervisti ruskega črnomorskega brodovja ukaz. da naj bodo pripravljeni za slučaj mobilizacije.
Štajersko.
Ali se jim bode posrečilo? Nemški furij na Štajerskem je torej zopet zadet v živo, snovanje zveze slov. obrtnih in kolektivnih zadrug na Spodnjem Štajerskem je zmešalo Nemcem pamet. — Kar v eni sapi zagotavljajo, da so ustanovili prve rokodelske organizacije na Štajerskem v dobrobit nemških rokodelskih podjetnikov, ter da niso nikdar gojili nobenega sovraštva do članov organizacije druge narodnosti! S tem sami priznavajo, da za Slovence niso ničesar storili, edino toliko prijazni so bili, da niso gojili do njih nobenega sovraštva zato, da so kot člani smeli prispevati svoje doneske k organizaciji. — Ravno ta zavest spodnještajerskih obrtnikov, da hočejo imeti od organizacije kak dobiček, je privedla občeslovensko obrtno društvo v Celju do tega koraka, da skuša izvojevati posebno zvezo obrtnih in kolektivnih zadrug za Spodnje Štajersko. — Obrtniki se hočejo ožje organizirati, ker so prepričani, da bodo imeli od te organizacije tudi koristi; sedaj pa morajo podpirati organizacijo iz katere črpajo dobiček tisti, ki se čutijo danes toliko prizadete, da hočejo kovati proteste proti našim sklepom, preden jih mi storimo! Kako zelo jih boli naš korak, kaže dejstvo, da zavijajo izjave naših državnih poslancev v državnem zboru, ki so baje bile naperjene proti obrtnemu stanu, v to svrho, da bi preprečili naš namen, to je ustanovitev ožje organizacije. Na naš shod bodo povabljeni Štajerski državni in deželni poslanci, da bodo imeli priložnost ovreči nJim očitane stvari. — Vi obrtniki pa se tega prvega spodnještajerskega obrtnega shoda prav številno udeležite, da bodete od naših poslancev zvedeli, kako stališče zavzemajo v zadevi obrtnih vprašanj in napram obrtnemu stanu. — Vemo, da bodo privabili naši nemški prijatelji svoje
somišljenike morebiti celo iz blaženega rajna, a ti nam ne morejo Škodovati, ker bode udeležba na našem shodu, primerna številu spodnještajerskih obrtnikov, jim dala tak odgovor, da se bode njihova manifestacija izgubila enako penam po udarcu v morje, naša pravična in opravičena stvar bode pa šla svoja pota in prej ali slej dosegla svoj cilj.
Za obrtniški shod na Binkoštni ponedeljek v Celju je določilo »Občeslovensko obrtno društvo v Celju« kot prireditelj sledeči spored: 1. Obrtna organizacija. 2. Poročilo o celovškem obrtniškem shodu, njega poteku in sklepih. 3. Posredovanje vajencev in pomočnikov. 4. Trgovska in obrtna zbornica za Spod. Štajersko. 5. Škodljivci obrtništva. 6. Obrtništvo in karteli. 7. Ustanovitev mojstrske bolniške blagajne za Spodnje Štajersko. 8. Obrtno šolstvo. — Shod se vrši v veliki dvorani Narodnega doma. Začetek ob 10. dopoldne.
Društvene prireditve. Zveza narodnihdruštev priredi v petek dne 24. maja zvečer v celjski Čitalnici javno predavanje. Predava gosp. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora o kulturnem boju v slovenskem slovstvu. Ker je gosp. prof. Pivko izvrsten predavatelj in je tudi gradivo predavanja velezanimivo, vabimo osobito celjsko izobraženstvo k mnogoštevilnemu obisku. — Hmeljarsko društvo v 2 a l c u priredi v nedeljo 19. maja.dva poučna shoda, in sicer enega predpoldne po ranem opravilu pri Zganku v Št. Petru, in drugega popoldne ob 3. pri Cimper-manu na Polzeli. — Šentjanski Sokol priredi v nedeljo 19. maja pešizlet na Rifnik. Vsi prijatelji in somišljeniki so vljudno vabljeni. Rifnik nudi krasen razgled — in domačega razvedrila bo dovolj.
Iz Slov. Bistrice nam pišejo: Prav neprijetno nas je iznenadilo, da vabi veteransko društvo v Šmartnem na Poh. na slavnost blagoslovljenja zastave, ki se namerava vršiti tekom meseca julija, v — »Marburger Zei-tung«. Kaki so neki ti »nemški bratje« v trdo slovenskem, pohorskem Šmartinu? Spoštovani deželni poslanec Novak, ali ne bi nekoliko skregal svojih pristašev in volilcev v Šmart-nu zaradi take nemškutarije?
Iz Maribora. Prireditelji nameravane nemške obrtne razstave, ki bi se imela to jesen v Mariboru vršiti, so se grdo blamirali: izjaviti so morali, da preložijo razstavo na prihodnje leto, ker razstavljalci še bojda niso gotovi z izdelovanjem razstavnih predmetov in ker so — zaostali s plačevanjem najemnin za razstavne prostore. No, recimo, da so to sovzroki, v resnici pa se je oglasilo premalo razstavljalcev in tudi v celem pripravljalnem odboru ni bilo človeka, ki bi natančno vedel, kam in kako. Blamaže Mariborčanov se govoto najbolj veseli graški Einspinner, kateri ima v Mariboru okrog Krala in tovaršije   mnogo ljutih sovražnikov.
Uradni dan v Vitanju, določen na dan 7. junija, odpade.
Iz Maribora. »Klub Pipec« ima v soboto 18. t. m. ob 9. zvečer izredni občni zbor pri gosp. Inkretu (v Krčevini pri Mariboru).
Šmartno na Pohorju. Vojaško veteransko društvo v Šmartnem na Pohorju priredi v nedeljo 7. julija veliko ljudsko veselico ob priliki blagoslavljala društvene zastave. Prosi se ostala društva, da se na to prireditev ozirajo in jo v kar največjem številu posetijo!
Slovensko telovadno društvo Sokol v Gradcu ima 20. t. m. ob 8. zvečer v prostorih Čitalnice Garten-gasse 18, L, svoj izredni občni zbor.
Razpisane učiteljske službe. Pri Sv. Ožbaltu v Dr. d. je razpisano mesto učiteljice; dvorazrednice, II. plačilni razred, prošnje do 16. junija; na Polenšaku je razpisano mesto nadu-čitelja; 3razrednica, 3. plačilni razred; prošnje do 15. junija.
Drobne novice. V Laškem trgu se je ustrelil 14. maja zjutraj orožnik Kozole s službeno puško. Vzrok samomora je še neznan. — Imenovan je narednik Janez Ke-tiš (Kettisch!) v mariborskem vojaškem oskrbovalnem skladišču za kan-celista pri ormoški okrajni sodniji. — Iz Maribora. (Politični procesi v nemškem taboru.) Zadnja obravnava v zadevi Kral-Laval se vrši pred mariborskim okrožnim sodiščem dne 30. maja ob 9. dopoldne. Laval hoče zlasti Kralu dokazati, da je rabil denar stavbarske zadruge in blagajne obrtniškega društva za »Arbeiterschutz«. Proces Malik contra Ornig se bo pa vršil pred graškim okrajnim sodiščem. Ornig se je potegoval za ptujsko okrajno sodišče, pa mu Je spodletelo. Čemu se je neki trudil, saj se vsi štajerski nemški sodniki odlikujejo po svoji nepristranosti in pravičnosti. — Iz Maribora. Gostilničarska zadruga za mariborsko okolico ima 31. maja ob 2. popoldne pri Peklu v Raz-vanju svoj občni zbor. Slovenski gostilničarji, pozor! — U m r 1 je v Mariboru ključavničar in posestnik Karel Pirch. — V Jeruzalemu pri Ormožu je ob priliki neke požar-
niške veselice zbodel 20letni viničar-ski fant Ignac Ivančič 21 letnega kovača Kemeniča dvakrat v prsi. Pre-rezal mu je srčno žilo in je bil zabodeni na mestu mrtev. Ivanič se je sam javil orožnikom.
Koroško.
Gledališče v Celovcu. V občinskem svetu v Celovcu so obravnavali med drugim tudi o računskem zaključku fonda za zgradbo gledališča. Zgradba in oprema stane 946.437 K 16 v, pri Čemer so všteti tudi stroški za podiranje starega gledališča in okrašenje prostora pred gledališčem z 22.750 K 48 v. Gradba gledališča sama bo tedaj stala 923.686 K 68 v, pokritja pa je samo 783.686 K 68 v. Za pokritje stroškov je tedaj najeti posojilo 140.000 K.
Požar v Medvodah. V Medvodah je pogorela v torek škofova žaga in stope za čreslo. Ogenj je bil podtaknjen. Pogorelo je popolnoma vse. Rodbina žagarjeva, ki je stanovala v posebni hišici si je komaj rešila življenje. Pogorela jim je poleg vse oprave tudi obleka. Škoda, ki še ni cenjena je zelo velika. O storilcu nimajo nobene sledi.
Primorsko.
Iz železniške službe. Prestavljen je asistent Josip Žnidaršič iz Opčine v Sv. Danijel - Kobarid kot po-stajenačelnik.
Za župana občine Rihemberk-Brje je dobil pri drugi volitvi, ki se je vršila 14. t. m. polovico glasov, kljub svoji odpovedi bivši župan, vrl naprednjak g. Poniž. Ker je g. Poniž vsled dolgoletnega dela utrujen, ponovno odrekel sprejem, je bil izvoljen soglasno posestnik Ivan Colja in 9 odbornikov, vsi vrli pristaši narod-no-napredne stranke. Zavednim vo-lilcem čestitamo.
Tržaški občinski svet je sprejel v občinski seji, ki se je vršila v petek operat za izpeljavo razširjenja mestne plinarne in električne centrale. Dalje so potrdili računski zaključek mestne ubožnice, sprejet je bil tudi proračun mestne ubožnice. Kakor smo že na drugem mestu objavili, dovolili so letalcu Vidmarju za njegov polet iz Trsta v Benetke nagrado 3000 kron. Občinski svet je nato brez debate odobril še več računskih zaključkov, kakor mestnega muzeja, botaničnega vrta itd., nakar je bila seja zaključena.
Veleizdaja v Trstu. Včeraj so aretirali v Trstu iz Italije došlega uradnika laških državnih železnic, Alfreda Borsettija. Borsetti je prihajal večkrat v Trst, kjer so ga že enkrat aretirali. Pri njem so našli pismo od neke ugledne osebe v Rimu, naslovljeno na nekega gospoda v Trstu. Borsettija so takoj izpustili, včeraj pa so ga oddali v preiskovalni zapor. Nato je uvedla policija več hišnih preiskav, ki so imele za posledico, da so aretirali zasebnega uradnika g. Fincija, visokošolca Morpurgo, ki je tudi tajnik zveze laških dijakov v Avstriji in nekega Stocca. Zaslišavali so jih cel dan. Tri osebe, katere so nameravali rudi aretirati, so pobegnile iz Trsta. Na prošnjo tržaške policije so aretirali v Gradcu pravnika KI. Šubica, sin inženirja Šubica, ki biva v Trstu. Pri preiskavi njegovega stanovanja so našli več sumljivih pisem in tiskovin. Po dovršenih policijskih poizvedbah bodo izročili Šubica deželnemu sodišču v Trstu. Ponoči so došla poročila iz Trsta, da osumljencem na podlagi dosedaj nabranega gradiva še niso mogli dokazati krivde in so jih začasno izpustili. Vendar se te vesti oficijalno še ne potrjujejo.
Iz Trsta, Velika slavnost razvitja zastave Šentjakobske čitalnice, ki se vrši dne 2. junija, obeta biti nekaj izrednega. Vse tekmuje, da izpade ta slavnost Čim častneje za tržaško Slovenstvo. Dosedaj so se slične slavnosti vršile izven mesta; letos pa se prvič vrši v mestu samem. Na prostranem vrtu Konsumnega društva »Jadran« pri cerkvi sv. Jakoba se vršijo velike priprave za to slavnost. Prepričani smo, da se ta dan zbere v Trstu vse kar narodno čuti. Ta dan bodi tržaški narodni praznik. Ponosno naj ta dan plapolajo naše zastave po tržaških ulicah. Dragi bratje! Pridite ta dan v Trst, da se skupno navdušimo za skupne cilje. Bratska društva so naprošena, da nam tekom tega tedna javijo svojo udeležbo, da nam bo mogoče sestaviti obširni spored.
Srčna kap je zadela včeraj na cesti Palladio v Trstu hišnega oskrbnika, 43Ietnega Silvestra Dotčiča, Dorčič je bil na mestu mrtev.
Pasažir z dinamitom. Včeraj se Je pripeljal s parnikom »Saxonia« iz Amerike v Trst delavec Anton Zor-ja. Ko so preiskali pri izkrcanju njegovo prtljago, so našli v njegovem kovčku toliko dinamita, da bi zadostoval za razstrcibo celega parnika. Zorjo so izročili policiji.
Ribji trg v Trstu je zopet dobro
obiskan. Posebno v sredo so pripeljali na trg ogromne množine raznih rib. Cene ribam so zelo padle.
Som v tržaškem zalivu. Poveljnik torpedovke št. 20 je naznanil pristaniškemu poveljstvu, da je videl s svoje torpedovke v zalivu tržaškem 5 in pol m dolgega soma.
Športni teden v Opatiji. Od 4. do 12. maja vršil se je v Opatiji takozvana »Sportwoche«. Priredba sama na sebi je uvaževanja vredna ali samo na vsestranski drugi podlagi. Ako bi se primerjalo s športnim tednom v Kielu, kakor se je nameravalo prirediti, bi p%č trebalo mnogo o tem pisati. V prvi vrsti, ako je hotela zdraviliška komisija s tako ogromnimi stroški podvzeti tako obsežno prireditev, bi bila si morala zbrati osebe, katere se razumejo vsestransko na tako podjetje. Na morju se stvar vse drugače vidi. kakor na pr. na kaki reki ali jezeru. Priporočalo bi se ji, da naj drugič, predno zopet začne s takimi stroški podvzeti športno priredbo, pošlje sposobnega moža v Kiel, kjer si osebno dobi potrebne podatke. Pri takih stroških je vsota za to popotovanje malenkostna. Razpored v Kielu je vse drugačen, radi tega nudi tudi toliko zabave in obisk najvišjih in nižjih krogov je ogromen. Preidimo k stvari. Udeležba je bila na videz slaba. Soboto opoldan priplula je eskadra obstoječa iz — Erz-herzog Franc Ferdinand — Zrinyi — Kaiserin Maria Thercsia— St. Oeorg — Kaiser Kari VI. — ter se usidrala v Inki pred Volosko. Kmalu nato se pripelje jahta »Ul« s protektoriem nadvojvode Karlom Štefanom, in jahto »Lacroina« z mornaričnim zapovednikom grofom Montecucco-lijem. Za slučaj nesreče tudi par tor-]>edovk. Po sprejemu po princu Ho-Iienloheu in drugih velikašev podali so se pred »Palače Hotel«, kjer se je postavilo 55 avtomobilov, večinoma iz Nemčije in z Dunaja. S tem se je vsa stvar pričela. Drugi dan vršil se je »Adria-Ball« kjer se je plesalo kolo v narodni noši. Za tem so se vršile po dnevi tekme na morju z motor-colni. Največ motorjev je bilo iz Nemčije. Krasen Dreherjev motor-čoln se je potopil, sicer so ga vzdignili ali vseeno je škode okrog 20.000 kron. Najhitrejši se je tik pred koncem pokvaril. Bila so različna darila. Najvišje je bilo 10.000 K. Bil je sicer lep pogled na različne motor - čolne na morju, ko so tekmovali med seboj, ali dan na dan se gost tega naveliča. Zakaj se ni povabilo tudi veslaških klubov — domačih — iz Opatije, Reke, Trsta, Pulja? Zabava bi bila tudi lahko prirejena n. pr. plavanje s sodom itd. Opatija je bila krasno dekorirana, ali zunanjih gostov ni bilo mnogo. Mogoče se bode reklo, da je začetek; no to bi se vpo-števalo, ali spretna roka tudi to popravi. Ali bi mogoče ne bilo možno, da bi železnica znižane vožnje dovolila k takim prireditvam? Premišljevati bi se dalo tudi nadalje, ali bi ne bilo pametno, a ko bi se opatijskim gostom dalo več ugodnosti. Zakaj n. pr. plača gost v Opatiji ravno tako visoko vstopnino, kakor gosti iz Lovrana, Ike ali Reke, ko vendar itak plačuje visoko pristojbino (Kur-in Musiktaxe) oni drugi pa le malenkost. Nadalje so gostje, ki pridejo, ter stanujejo na Reki, a po dnevi so v Opatiji; za take naj se sploh pri vseh prireditvah določi posebna vstopnina. Kako to prirediti, naj premišlja komisija. Revizijo paragrafov bi deželna vlada pač dovolila, ker to je itak le v prospeh Opatije. Nadalje bi se moralo ukreniti kaj nasproti umazani judovski konkurenci, da ne bi različni ogrski židje — Szabados — Markus etc. na Reki na parobrodu nadlegovali gostov, kateri se z železnico pripeljejo do Reke in od tam s parobrodom v Opatijo, kakor se vsakomur zgodi, ki na ta način v Opatijo potuje. Na to judovsko družbo bi morala vlada malo pozornosti obrniti, ker to boljših gostov pač ne vabi v Opatijo. Aeroplanu »Prodanu«-, kateri se je hotel prošlo nedeljo vzdigniti se je pripetila nezgoda, da se je zaletel v neki sod. To je že drugi ponesrečen poskus aeroplana v Opatiji.
Ponesrečen letalec. Včeraj se je dvignil na Reki letalec Prodan in je hotel leteti v Opatijo. Ne visoko nad morjem se je pokvaril cilinder pri motorju in letalec je padel s strojem v morje. Prodan se je vzdržal nad vodo toliko časa, da ga je rešila neka torpedovka. Poškodovan je samo lahko na obrazu. Letalni stroj pa se je potopil.
Dnevne vesti.
+ AH potrebujejo denar? Deželni odbor pošilja županstvom po deželi pozive, naj nemudoma pošljejo ves občinski in ubožni denar v Ljubljano, da se naloži v »Hranilnici kmečkih občin«. Razen tega hodi po deželi od županstva do županstva neki uradnik pravkar imenovanega zavoda ter pesti župane, naj nalože
občinski denar v »Hranilnico kmečkih občin«. Ne vemo, ako je takšno postopanje s strani deželnega odbora in zavoda pravilno in dopustno, zdi se nam celo, da takšna agitacija »Hranilnici kmečkih občin« več škoduje kakor koristi. Ljudem se namreč s tako agitacijo samo sugerira mnenje, da se nahaja dotični denarni zavod v slabih gmotnih razmerah in financijalnih stiskah, s čemer se vzbuja nezaupanje do domačih zavodov vobče. In da je to res, bi lahko navedli celo konkretne slučaje. Znanih je nam na primer več slučajev, ko so župani, nota bene klerikalni — prihiteli v zavod, kjer imajo sedaj naložen občinski in ubožni denar, ter zaklinjali vodstvo, naj tega denarja brez njihovega izrecnega dovoljenja nikomur ne izroče in nikomur ne izplačajo, in če bi v tem oziru tudi dobili ukaz od te ali one gosposke. Nastop teh županov dokazuje, da se je že med klerikalci samimi pojavilo nezaupanje v delovanje deželnega odbora in da se že med klerikalnimi župani celo vzbuja sum, da bi se občinski in ubožni denar eventualno lahko porabil tako, kakor vseučiliški fond, ako bi ta denar dobil v roke deželni odbor.
4- O jugoslovanskem vprašanju
piše »Pučka Sloboda« med drugim to - le: »Vprašanje hrvaško - jugoslovansko je postalo evropsko vprašanje in je navzelo večji obseg, kakor so se mogli nadejati Madžari. Danes stoje ob strani bratov v Baro-vini bratje v Istri, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, a ni izključeno, da bodo v eno kolo vstopili tudi Slovenci, da bo torej hrvaško vprašanje postalo po obsegu in po ciljih jugoslovansko vprašanje. Največja nesreča, največja rana naša je to, da so med nami ljudje brez srca in brez duše, brez značaja in ponosa, brez sposobnosti in zaslug, ki se stavljajo v službo vsaki vladi, vsakemu silniku, vsakemu odrodu, da se preje in lag-Ije dokopljejo do boljših mest in mastnejših plač. Ako bi ne bilo teh petoliznikov. teh gadov, bi se naši sovražniki ne upali poskušati, da bi še huje podjarmili in zarobili nas narod in bi preje in laglje dosegli svoj cilj — narodno zedinjenje. In ako nas to zavira v našem delu, vendar je nam to deloma koristno, ker s tem preskušamo svoje moči, svoj značaj v borbi, da ostanemo bolj vešči, bolj posobni in bolj požrtvovalni za vsako narodno stvar. Zato je dolžnost nas vseh, naših prvakov in voditeljev, da pospešimo rešitev hrvaškega - jugoslovanskega vprašanja, da se ne zaustavljamo in ne nazadujemo. Tudi merodajni krogi opažajo nezadovoljnost narodov radi premoči, ki jo v monarhiji uživajo Nemci in Madžari, ker vse narodnosti teže za pravico in enakostjo in nobena neče več trpeti, da bi bila izrabljeva-na in podjarmljena. Mir in zadovolj-nost narodov, sila in moč države je odvisna od enakosti za vsakega. Naj bo med Hrvati, Srbi in Slovenci več samoponosa, samozatajevanja, ljubezni, iskrenosti, odločnosti in sloge, a manje samoživstva in slavohlepno-sti, pa ne bo več daleč čas, ko bomo vsi v enem kolu, ravnopravni z Nemci in Madžari.
+ Ribnikar v preiskovalnem zaporu. Graško nadsodišče je vsled pritožbe zagovornika gosp. dr. Frana Novaka izreklo, da ima biti gospod Ribnikar v preiskovalnem zaporu le toliko časa, dokler je podana kolu-zijska nevarnost, da pa ni podana nobena begosumnost. Kakor hitro bo tedaj v poteku preiskave koluzijska nevarnost odstrajena, se bo gospoda Ribnikarja izpustilo na svobodo.
4- Kregar govori, da je vložil ugovor proti porotni obravnavi, ki se ima vršiti prihodnji teden proti njemu. Ugovor je izšel baje iz pisarne dr. Šusteršičeve. S čim utemeljuje ta svoj ugovor in kaj hoče doseči, tega seveda ne pove.
+   Občinske  volitve v Spodnji
Šiški. Klerikalci v Spodnji Šiški so vložili rekurz proti zadnjim nadomestnim občinskim volitvam. O tem bomo še govorili.
+ Vojaška vest. Naš rojak gosp. Fran Vilfan, vpokojeni major v Ljubljani je imenovan za podpolkovnika.
— Gorski polk na tekmovalnem streljanju v Ljubljani. Na čast gorskim polkom in njihovim gostom, zbranim na tekmovalnem streljanju, je Ljubljana oblekla praznično obleko. Hiše so okrašene z zastavami. Tekmovalno streljanje se je začelo že včeraj, a največji del udeležnikov je dospel šele danes v Ljubljano. Snoči je bil mirozov godbe gorskega polka. Godbo je po vesh ulicah spremljala nepregledna množica občinstva. Pred deželnim predsedništvom, pred stanovanjem divizijskega zapovednika, pred deželnim dvorcem, pred mestnim magistratom in pred škofijo se Je godba ustavila in je prirejala sere-nade. Zvečer je bil na korist pogo-relcem v Tomačevem v »Unionu« koncert godbe belgijskega pešpolka štev. 27.
— Tekmovalno streljanje. Ves
čas tekmovalnega streljanja gorskih polkov bodo vojaški avtomobili vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer in sicer vsake pol ure, vozili od pošte do dežel, glavnega strelišča in jih smejo porabljati vsi gostje gorskih polkov, ki se udeležujejo streljanja.
— Kmet in župnik kot vlagatelja denarja. Nedavno tega sta se vozila v Ljubljano s kamniškim vlakom župnik iz kamniške okolice in neki kmet. V razgovoru je povedal kmetic, da gre v Ljubljano, da naloži tamkaj pri-štedeni svoj denar, ter prosil župnika, naj mu pove, kje bi bil denar najvarneje naložen. Župnik je kmetu nasvetoval »Ljudsko posojilnico«. Ko sta moža dospela v Ljubljano, sta se napotila vsak po svojih opravkih. Kmetic je nesel svoj denar v »Ljudsko posojilnico«, župnik pa je zavil mimo pošte v Knafljevo ulico ter naložil svoje stotake v Kranjski hranilnici. Ce je »Ljudska posojilnica« v resnici najvarnejši zavod, kakor je župnik zatrjeval kmetu, zakaj potem tudi župnik ni naložil svojih prihrankov v »Ljudski posojilnici«? Ali je ta zavod varen samo za kmete, za pre-častito duhovščino pa ne?
— Ljubljanske banke. Prejeli smo in priobčujemo sledečo pritožbo: Ljubljanske banke imajo sobotne popoldneve kakor tudi popoldneve pred prazniki svoje uradne prostore zaprte in sploh ne poslujejo. Dasi nikakor ne zavidamo bančnim uslužbencem s tem pridobljenega oddiha, se nam vendar ta uredba ne zdi koristna za bančne zavode, naravnost neprijetna pa večkrat domačemu občinstvu in predvsem v Ljubljano do-šlim tujcem. Tega mnenja je bil tudi odličen inozemec, ki je prišel preteklo sredo v Ljubljano in hotel popoldne zamenjati v banki svoj denar z našo veljavo, a tega na svoje krajno neprijetno presenečenje ni mogel storiti, ker so bile banke zaprte. Dotični tujec je z zelo ostrimi besedami obsodil in ožigoal ta čudni in netrgov-ski običaj ljubljanskih bank in pri tem še ironično povpraševal, zakaj v Ljubljani poleg bank ne zapremo še trgovin, obrtovalnic, gostiln in kavarn, da bi bilo v našem netrgov-skem postopanju najti vsaj kaj doslednosti.
— Velikanski kres zažge na čast gostom, ki bivajo povodom strelnih vaj v Ljubljani gosp. Ar.žič na Visokem na Golovcu v bližini svoje restavracije v ponedeljek, dne 20. maja zvečer, v slučaju slabega vremena pa v torek zvečer. Istočasno bo v restavraciji domača veselica z godbo brez vstopnine. Kakor znano, je z Visokega najlepši razgled na Ljubljano in sploh na vse strani, zato je treba podjetnega gostilničarja podpirati, da nam je odprl ta prekrasni kraj.
— Klasifikacija in  štetje konj.
Po razglasu mestnega magistrata ljubljanskega se vrši klasifikacija konj za mesto Ljubljano dne 23., 24. in 25. maja t. 1. na konjskem sejmišču poleg mestne klavnice. Lastnikom konj je vse svoje konje, ne glede na starost in druge okolnosti, po nazna-nilnicah naznaniti mestnemu magistratu, in sicer v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. Kdor ni preje! naznanilnice, jo dobi v omenjenem uradu. Rok za naznanitev konj poteče dne 18. maja. Kdor konj ne naznani, ali konj ne pripelje h klasifikaciji, se kaznuje z denarno globo ali z zaporom.
— Razpisana srednješolska mesta. Od 21. aprila do 15. maja so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto na dež. r. v Sternbergu (do 31. maja). — Klasična filologija na I. drž. gimn. v Ljubljani (do 20. maia). — Moderna filologija: Ljubljana (m. uč. D. v zvezi s stran, predm. pedagog., ali zemljepis., 25. maja), Kočevje (g., D. 1. gr., 5. junija), Ustje (r., D. F., 31. maja). — Matemat. fiz.: Dunaj XIX. (r., M. Geom., 30. maja). — Prirodo-pisna skupina: Dunaj V. (Eliz. g., Ng. m. ntl., 20. maja), Ustje (r., 1. m. ntl., 31. maja). — Telovadba: Novi Jičin (r., T., 15. junija). — Historična skupina: Praga II. (3. r., H. Geogr., 31. maja). — Kratice in znaki kakor navadno.
t Umrla je v Spodnji Šiški gospa Antonija Srčni k v 31. letu. Bodi ji zemljica lahka!
Razpis ustanov. Dve mesti grof Deblinove ustanove za c. in kr. vojaška vzgojevališča sta izpraznjeni. Natančnejša pojasnila daje mestni vojaški urad, oziroma dotična okrajna glavarstva.
»Društveni dom« v Kamniku je dobil sedaj novega restavraterja. Vsi gostilniški prostori so na novo preurejeni, dne 1. Junija pa se otvori krasen, popolnoma na novo urejen senčnati vrt, edini te vrste v Kamniku. V restavraciji se dobi dobra pijača in okusna jedila, postrežba je sedaj izvrstna. Napisali smo te vrste v ravnanje našim ljudem, ki delajo izlete v Kamniške planine in so v zadregi glede gostilne. V Kamniku je mnogo naprednih gostiln, ki jih naši somišljeniki itak poznajo, zato jih ni treba še  posebe  priporočati, v
centru mesta, na Velikem trgu, pa je najbolj priporočljiva gostilna v »Društvenem domu«.
Na Kamniškem sedlu pod pastirskimi kočami je uničen dober del on-dotnega gozda. Drevesa leže izruva-na na tleh. Ali je drevesa izruval vihar, ali jih je morda podrl kak plaz, Se še ne ve. Koča na Kamniškem sedlu je izvrstno prezimila.
Cirkus brata Stutzbart v Latter-mannovem drevoredu se je ljubljanskemu občinstvu zelo priljubil. Predstave so dobro obiskane. Izmed točk sporeda, ki je vsestransko zanimiv, je treba posebno omeniti dobre konjske dresure posebno visoka dresura ruskega žrebca Nonija. Izborne so tudi telovadne in akrobatne točke, pred vsem pa je vplivala na občinstvo kot posebna privlačnost zadnja točka namreč kolesarska skupina na motornem kolesu v smrtnem kolobarju, ki je izvajala med silno naglo vožnjo najpredrznejše vaje. Tudi komični prizori klovnov, posebno muzikalnih in žonglerskih klovnov, so zelo ugajali. Obisk cirkusa je izplač-ljiv.
Kinematograf »Ideal« danes v petek, dne 17. maja: Specialni večer s sledečim sporedom: 1. Pokrajinske slike iz Nizozemskega. (Lepa popotna slika.) 2. Zigotto, prodajalniški čuvaj. (Komičen prizor.) 3. Po temnih potih. (Drama.) 4. O, ti možje! (Amerikanska veseloigra.) 5. Pisani metulji. (Prekrasno kolorirana naravna slika.) 6. Častni dolg ali igralska strast. (Učinkovita drama v dveh dejanjih.) — Samo zvečer. 7. Piefke masira obraze. (Velekomično.) Jutri v soboto, dne 18. maja: »Za očetovo rešitev«. (Učinkoviti film nemške bi-ografiške družbe v Berlinu. V dveh dejanjih.)
S ceste. V sredo popoldne je neki kolesar po Bregu tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v Marijo Tomčevo, katero je podrl na tla in jo na levi roki znatno telesno poškodoval. Kolesar je znan. — Ko je včeraj neka služkinja na Dunajski cesti v I. nadstropju odpirala okno, se ji je to snelo in padlo na hodnik, kjer takrat k sreči ni šel nihče mimo. — Ko je šel danes zjutraj po Grubarjevem nasipu tik škarpe neki knjigovodja mu je spodrsnilo tako, da je zdrčal v Grubarjev prekop, kjer k sreči še ni vode, kajti sicer bi bil neizogibno postal žrtev valov. Dva stražnika sta mu podala lestev ter ga na ta način rešila iz prekopa. — V sredo se je 171etni hlapec Fran Culkar s kolesom vozil po konjskem semnjišču. Ker ni bil vožnje še popolnoma vešč, je zavozil v ograjo, vsled česar je padel ter si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Vojaški koncert bo jutri od 4. do 6. popoldne na civilnem strelišču, ob 8. zvečer pa v hotelu »Union« v korist mestnim revežem, kjer bo svirala godba 27. pešpolka.
Tatvina. V sredo je bila delavki Heleni Tehavčevi pri prodaji kuret-nine na trgu ukradena denarnica, v kateri je imela Čez 5 K denarja.
Minoli teden so neki fantalini vlomili v barako v obližju prisilne delavnice ter pokradli več orodja. Mlade uzmoviče je policija izsledila.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Macedoncev, 20 Hrvatov in 10 Slovencev, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov. V Heb je šlo 25, na Dolenjsko pa 30 Hrvatov.
Izgubila je ga. Elizabeta Vehar-jeva denarnico, v kateri je imela 8 kron denarja. — Posestnik Ivan Šmelcer je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 47 K denarja. — Gosp. Hinko Kessler je izgubil denarnico, v kateri je imel 30 mark v zlatu. — Sobarica Marija Marklova je izgubila denarnico, v kateri je imela 18 K denarja. — G. Adolf Rechberger je izgubil dva bankovca po 20 K. — G. Anton Strgar je izgubil listnico, v kateri je imel 20 K denarja in neki račun.
Priloga. Današnji list ima prilogo I. slovenskega pogrebnega zavoda Jos. T u r k v Ljubljani. Opozarjamo na to prilogo tudi občinstvo na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Ti pogrebi se oskrbe po posebno nizkih cenah.
Društvena naznanila.
Damski odbor za veselico »Domovine« prosimo, da se zbere v soboto, dne 18. maja točno ob 5. popoldne v damski sobi »Narodnega doma« na zadnjo sejo, kjer se pregledajo računi. — Predsedstvo akad. fer. društva »Sava«.
Gospodarski sestanek priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj jutri zvečer ob 8, v gostilni pri »Leonu« (prej pri »Poku«) v Florijanski ulici št. 6. Vabimo nanj vse člane kakor tudi vse, ki se zanimajo za gospodarski napredek šentjakobskega okraja.
Predavanje o kačah. V sredo zvečer je priredilo ravnateljstvo deželnega muzeja poljudno predavanje v muzejski predavalnici, in sicer je
predaval asistent prirodoznanskega oddelka deželnega muzeja, profesor dr. Gvidon Sajovic o kačah. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Predavatelj je pojasnjeval svoje predavanje z zanimivimi, jako lepimi skiop-tičnimi slikami, v sobi pa so bile razstavljene v alkohol vložene domače strupene in nestrupene kače. Fotografije za skioptične slike so preskrbeli deloma gosp. predavatelj sam, deloma pa znani herpetolog stotnik V e i t h in muzejski preparator gosp. Dobovšek. Predavatelj gosp. prof. Sajovic je govoril o životu naših kač, o njihovem življenju in o njihovem pomenu za kmetijstvo. Nato je pojasnil temeljne razločke med strupenimi in nestrupenimi kačami, pri čemer je posebno poudarjal karakteristične znake strupenih kač, kakor obliko glave, ki je majhna in srčasta, vrat, ki je pri strupenih kačah vidno zožen, truplo, ki je močnejše, in rep, ki je pri strupenih kačah kratek in topast in spodaj navadno rdečkast. Natanko je opisal predavatelj nato zobe strupenih kač. Med nestrupenimi kačami je opisal in pokazal na slikah belouško in njene sorodne vrste, smukulje, kobran-ko, goža in črnico. Strupene kače pa zastopata pri nas gad in modras. — Gad je že bolj redek, ker ga zelo izpodriva močnejši modras, ki je posebno razvit po svojem rožičku na koncu trioglate glave. Po planinah in skalnatem Krasu se nahaja tudi še posebna vrsta gada, takozvani črni gad, ki pa je tudi že precej redek. — Predavanje je zaključil gosp. predavatelj z raznimi navodili glede ravnanja s kačami. Predavanje je bilo žal preslabo obiskano in želeti bi bilo, da bi se podobna predavanja pri nas bolj razširila, in da bi se občinstvo v svojo korist bolj zanimalo za nje.
Vrhniški Sokol je priredil v nedeljo 12. t. m. pešizlet z Vrhnike čez Zaplano in Ceste v Logatec. Logaški Sokol je pohitel svojemu najbližnje-mu sosedu naproti čez 2ibarsc, Laze - Ceste, kjer sta se obe društvi sešli in po enotirnem odmoru skupno odkorakali v Logatec. Mogočno sc odmevali glasovi sokolskih rogov od vrha sv. treh kraljev in po celi divno lepi okolici Rovt ter oznani-a ali, da se bistro oko sokolov naslaja lepega pomladnega dneva na skromnih vrhovih rovtarskega pogorja. Številna četa 40 Sokolov v kroju je mirno in samozavestno ob polu 7. uri prikorakala na čelu trobentaški zbor Qfr mih trobentačev vrhniškega Sokofft v Logatec, kjer se je hipoma zbrala številna množica občinstva. Po dve-urnem veselem razpoloženju so se bratje Vrhničani odpeljali domu s zavestjo, da je minul lep dan.
Razne stvari.
* Nesreča na železniškem tiru. h
Solnograda poročajo: Pri postaji Sulzau je zadela dresina. na kateri se je peljalo več delavcev ob brzo-vlak. Dva delavca sta bila ubita.
* Hiša se je podrla. Iz Lodza poročajo: V Petrikavski cesti se je podrla neka nova zgradba. Trije delavci so bili ubili, pet jih je bilo pa težko ranjenih.
* Roparski napad na ekspresni vlak. Iz New Orleansa poročajo: Roparji so ustavili blizu Hattieburga ne\vyorški ekspresni vlak. Dva maskirana roparja sta stopila na lokomotivo ter zvezala oba strojnika. Nato sta zvezala še vlakovodjo in sprevodnike. Roparji so izjavili potnikom, da se jim ni treba bati, tudi naj se ne ustrašijo eksplozije, ki se bo v par minutah izvršila. Nato je eden od roparjev razstrelil železno blagajno. Roparja sta nato oropala blagajno ter pobegnila na konjih. Oropane stvari so vredne kakih 700.000 mark.
* Ponarejevalci denarja na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo: Policija še nadalje preiskuje zadevo glede ponarejevalcev denarja v Križev-cih. Oblasti nočejo dati nikakih pojasnil o dosedanji preiskavi. Tudi časopisi ne smejo ničesar o tem poročati, vsa tozadevna poročila se kon-fiscirajo. Policija utemeljuje to svoje postopanje s tem, da so bila poizvedovanja vsled dosedanjih poročil v časnikih zelo otežkočena. Preiskava je dognala, da so imeli ponarejevalci denarja povsod svoje pomagače, ki so spravljali v promet ponarejeni denar. Tudi v Zagrebu so baje zaprli šest oseb.
* Boji s pariškimi apaši. Ljubica Garnierjeva. Kakor smo že poročali, so pri zadnjem boju s pariškimi apaši, v katerem sta bila ustreljena Garnier in Wallet, prijeli Garnierjevo ljubico z imenom Schoofs. Ta je bila pred tremi leti zaradi ponarejevanja denarja obsojena na pet let ječe. Nato so jo po pol-drugoletni Ječi provizorično izpustili. Ko je bila na prostih nogah, se je nastanila pri materi Garnierjevi. Na ta način Ji je bilo mogoče, da je svojemu ljubimcu in njegovemu prijate-ju preskrbovala najboljša skrivališča, vsled česar so se mogli roparji
tl2 iter
SLOVENSKI NAROl
Stran 5.
skrivati več mesecev. Skrivališča so bili v središču Pariza in pa v zelo obljudenih predmestjih. Tam sta se naselila oba prijatelja kot popolno
m a mirna meščana, seveda pod tujim imenom. Preteklo sredo je nepričakovano srečala na cesti Garnierja in Valleta. Garnier je predlagal, naj se preselijo v vilo v Nogent sur Marne ter tam ostanejo Čez poletje, vilo je že najel. Zvečer so spali vsi trije v nekem hotelu blizu severnega kolodvora. Podnevi smo hodili po Parizu, obiskali več zabavnih lokalov. Spoznali nas niso nikjer. Garnierjeva ljubica je sama nakupovala vse potrebščine in vodila gospodinjstvo v vili. Denarja so imeli dovolj in so jako dobro živeli. Schoofs je nadalje izpovedala: »V nekem pariškem bazarju smo kupili orodje za telovadbo, ki smo je postavili na vrtu. Na-svetovala sem, da gremo v inozemstvo, toda Vallet je menil, da ne morejo nikjer boljše živeti nego v Parizu. Pred par dnevi sta hotela Garnier in Vallet kupiti v Parizu karabi-nerje, ker sta imela le revolverje. Sploh pa niso niti hišnih duri zaklepali. Predno jih je obkolila policija, so delali na vrtu. Vallet je delal z lopato. Iz šale je pomeril z lopato kakor s puško na Garnierja. Ta mu je nato zopet v šali zapovedal. naj preneha streljati. V tem trenotku je zaslišala za seboj glasove. Bil je Gui-chard s svojimi uradniki. Eden od policistov mi je zaklical, naj se podam! Nato sem se podala. Garnier in Vallet sta takoj odhitela v hišo ter začela streljati z oknov.« Garnierjeva ljubica je dodala: Ni še vsega konec. Prizadetih je še več oseb. In ti bodo rekli, da je izdala Garnierja in Valleta in se bodo maščevali. — Ženski detektivi. Baje je dokazano, da so ženski amater - detektivi privedli policijo na sled Garnierja in Valleta. Že več časa je plačevala pariška policija prostitutkam visoke nagrade, ki so potem izdajale skrivališča roparjev. Tri prostitutke so dobile 12.000 frankov. — Nameravan napad na neko veliko banko. Pri ustreljenih apaŠih so našli načrte o nameravanem roparskem napadu na neko večje bančno podjetje. Odkar so ustrelili Bon-nota, so začeli v Parizu kar na debelo prodajati Bonnotove relikvije. Tako so v zadnjih dneh prodali kakih deset tisoč krogelj, ki so jih baje izstrelili proti Bonnotu. — Aretirani a p a š i. Policija je aretirala apaša MiJ/eja In njegovo ženo. Od avtomobilskih apašev sta prosta le še Bili in Godenewski. Belgijska policija je dognala, da je dezerter Mil-iet glavni povzročitelj roparskega napada v Chantillv. Dva dni pred napadom je bil v Chantillv ter je vse pripravil za napad. Napad so izvršili Bonnot, Garnier. Caronv in Vallet. Policija se boji, da bo Bili, ki ga še niso dobili, sestavil novo roparsko tolpo ter izvršili večji bančni rop. ki sta ga nameravala že Garnier in Vallet. V to svrho je stopil BiH v zvezo z belgijskimi anarhisti.
* Veliki viharji na Ogrskem. V
torek je divjal vKis-Vardi med letnim semnjem grozen vihar, ki je -uzrušil več hiš. Več oseb se je ponesrečilo. VSovaraduje vihar razrušil 20 hiš in poškodoval tudi stolp protestantske cerkve. V M i k h a z i je vihir porušil 100 poslopij, med temi tudi samostan in cerkev. Štiri osebe so bile poškodovane. Iz P e -t e r 1 a k a je prebivalstvo pobegnilo. Polovica vasi je porušena. Vojaštvo dela noč in dan. Škoda je velikanska. V Beresztelko so poškodbe še večje. Od 300 hiš je ostalo le deset nepoškodovanih. Ostale so vse razrušene. Škoda znaša več milijonov kron. Štiri osebe so bile usmrčene, osmnajst oseb pa ranjenih. Grad barona Banffvja je bil popolnoma razrušen. Manjše hiše je vihar kar prevrnil. Jz Deesa poročajo: Pri groznem viharju je bilo usinrčenih sedemnajst oseb. Razentega je bilo sedemnajst oseb smrtnonevarno in dvaindvajset oseb težko ranjenih. Ciklon je v več krajih hiše kar odnesel. 1548 hiš je bilo porušenih. Vihar je napravil tudi na Južnem Ogrskem veliko škodo. Katoliška cerkev v Veredelke se je podrla, ravnotako notarjatsko poslopje. Tri osebe so bile ubite, tri pa težko ranjene. Škoda ^naša več milijonov. Cesar je podaril 80.000 K. Podžupan iz Maros-Va-sarhelvja je brzojavno poročal no-tranjenu ministrstvu o škodi, ki ga je napravil vihar. Škoda v Beresztelko znaša en milijon, v Magvar - Peter-laka 500.000, v Petele in Nikshaza Po 100.000, v Iobbagytelke 50.000, v Abafuja in Radnot fale 15.000 K. Iz drugih krajev še nimajo poročil.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor. — Sturgkn.
Dunaj, 17. maja. Na začetku današnje seje je prečital predsednik dr. Svlvester pismo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha,  v katerem
ta sporoča, da se mora z ozirom na svojo bolezen, odtegniti za nekaj časa političnim poslom. Cesar je poveril posle ministrskega predsednika
za čas Stiirgkhove bolezni naučnemu ministru Heinoldu. Predsednik dr. Svlvester želi, da bi ministrski predsednik v kratkem okreval. Pričakovati je bilo, da bo v današnji seji prvo branje proračunskega provizorija končano. Rusinski poslanec Folis pa je to prekrižal, ker je začel z ob-strukcijskim govorom ter dal izraza nezadovoljnosti Rusinov zaradi vse-učiliškega vprašanja in njega zavlačevanja. Govoril je popolnoma k stvari, o izseljeniškem vprašanju ter o bistvu, pomenu, vzrokih tega vprašanja v splošnem oziru in z ozirom na avstrijske razmere, posebno pa z ozirom na razmere med Rusini. Njegovih izvajanj ni poslušal noben poslanec, zbornica je bila prazna in govoril je z zelo tihim glasom. Svoj ob-strukcijski govor je kljub temu končal že ob 1. popoldne. Nato je govoril poslanec Nemec. Velike stranke so sklenile, da odpravijo prvo branje proračunskega provizorija na najkrajši način, in sicer tako, da načelniki političnih strank izdaja le kratke izjave. Vsled rusinske ob-strukcije pa najbrže do prvega branja proračunskega provizorija sploh ne pride. Proračunski provizorij pride najbrže šele v torek pred državni zbor.
Dunaj, 17. maja. Vzrok, da je ru-< sinska obstrukcija že prenehala, je to, da sta ministra Heinold in Hussa-rek poklicala poslanca Folisa k sebi ter mu dala glede rusinskega vseučilišča zelo zadovoljiva pojasnila. Stiirgkh.
Dunaj, 17. maja. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika grofa Stiirgkha se je nekoliko zboljšalo. Pač se mora še nekoliko varovati, vendar pa z očesom že razločuje osebe. Danes so bili pri njem bivši ministri: Korber, Gautsch. Bienerth. Cesar se je dal informirati o njegovem zdravstvenem stanju po kabinetni pisarni.
Socijalno - politični odsek. Dunaj, 17. maja. Subkomite socijalno - političnega odseka je razpravljal danes dopoldne o predlogu o zavarovanju rudarjev proti nezgodam, ki je bil sprejet že v splošni debati o socijalnih predlogah. Predno pa bi mogla ta predloga postati rešena, bi potekla najmanj štiri leta. — Rudarji pa tako dolgo ne morejo čakati. Zato je subkomite sklenil, da se ta zadeva izloči in posebej uredi. Tudi želja vlade je, da se ustreže želji komiteja. Tozadevno je sekcijski šef Wolf v notranjem ministrstvu predlagal preureditev zakonitih predpisov, da se izloči v principu rudarska predloga iz predloge o socijalnem zavarovanju, ter je izrekel vladi, ki hoče izpeljati to odločitev svojo zahvalo.
Reforma uprave.
Dunaj, 17. maja. Komisija za po-spešenje reforme uprave želi, da bi vlada dovolila političnim uradnikom, da se smejo obračati brez posredovanja predpostavljenih oblasti direktno na komisijo. Notranji minister se je na to željo oziral, pri tem pa so vendar take klavzule, da se gotovo ne bo noben uradnik posluževal te svoje pravice. Tedaj tudi tu stari cof.
Krščanski socijalisti med seboj.
Dunaj, 17. maja. Dne 9. julija se vrši zborovanje zaupnikov krščansko - socijalistične stranke, ki je imelo organizirati stranko v nižjeavstrij-skih mestih in trgih, neodvisno od agrarne stranke. . Proces proti Ivovskim dijakom.
Lvov, 17. maja. Kakor je sporočil justični minister, je odredil cesar ustavljenje kazenskega zasledovanja proti onim dijakom, ki so se udeležili 1. julija 1910 velikih ukrajinskih demonstracij na lvovskem vseučilišču in ki jih doslej sodišče še ni pozvalo na odgovor, ter proti onim ukrajinskim dijakom, katerim ni bilo mogoče dostaviti obtožnice, ker so pobegnili v inozemstvo. Ta abolicija pride baje več kakor 100 ukrajinskim dijakom v dobro.
Bojkotirani škof.
Brno, 17. maja. Moravski škof Hujn, proti kateremu so napredne stranke proglasile bojkotno gibanje, ni dobil niti v enem mestu, niti v enem kraju slavnostnega sprejema. Bosanske železnice.
Dunaj, 17. maja. »Reichspost« poroča, da je prišlo med ogrsko in avstrijsko vlado do popolnega sporazuma glede bosanskih železnic. Ogrska vlada je namreč privolila v zgradbo železnice Aržano - Bugojna, in sicer že sedaj, ter je bila zgradba te železnice sprejeta že v program. — Zgraditi je treba potem sedaj:
1. Progo Šamac - Doboj, kot normalnotirno.
2. Pregraditi je progo Doboj-Sarajevo v normalnotirno.
3. Pregraditi je rogo Banjaluka-Jajce čez Bugojno, kjer se stikata obe bosanski progi ob Neretvi.
4. Zgraditi je progo Bička - Tu-zla - Bjelina - Račka.
5. Istotako Bugojna - Aržano.
6. Novi - Bihač.
Z gradnjo železnice Aržano-Bu-gojna se mora začeti najkasneje z 1. 1912. Prva proga, ki se gradi potem, je proga Šamac - Doboj - Sarajevo.
Kakor izve naš izvestnik, ta projekt ni popolnoma pravilen.
Lukacs in Justh.
Budimpešta, 17. maja. V političnih krogih zatrjujejo, da se v kratkem prično nova pogajanja med Lu-kaesem in Justhom na podlagi memoranduma poslanca Geze - Pollo-nvija. Če Justh ne prepusti rešitve brambnega definitiva, bo podala ogrska vlada v parlamentu zakonsko predlogo za enoletni zvišani novinski kontingent. V vladnih krogih so mnenja, da bo Lukacs uporabil naj-ostrejša sredstva v boju proti Ju-sthovi stranki.
Brambna predloga in Justh.
Budimpešta, 17. maja. Ministrski predsednik Lukacs se je baje izrazil, da debata o brambni predlogi ne bo končana jutri in Justhova stranka je sprejela to z glasnim smehom. Poslanec Aponnyi je izjavil, da naj se ta predloga sploh postavi z dnevnega reda, Justh pa je napovedal naj-ostrejšo obstrukcijo temu predlogu. Čuden dementi.
Budimdošta, 17. maja. .Ogrski korespondenčni biro* poroča iz Zagreba, da so prinesle »Narodne Novine" očividno dementirano, izjavo, da ni res da bi bila cenzura konfiscirala govore hrvaških poslancev v parlamentu (!) in tudi eno točko iz govora hrvaškega ministra Josipovicha. »Narodne Novine" se v dotičnem članku trudijo dokazati, da se to ni zgodilo, toda s kakšnim uspehom?
Cuvajizem.
Zagreb, 17. maja. Kakor znano je bila vpeljana z dnem, ko je bil Čuvaj imenovan za kraljevega komisarja, preventivna cenzura, da so morali predložiti liste, predno so jih smeli spraviti med občinstvo, cenzorju, ki je smel nato črtati, kar se mu je zdelo potrebno. Na ta način izpraznjena mesta so se morala zopet izpolniti. V torek se je zgodilo prvič, da je dobil kak list povelje, katere besede mora sprejeti v svoje notice. »Srbobran* je priobčil odstavek iz uradnega lista ter vpeljal ta odstavek z besedami: »Na rodne novine pravijo: . . . Cenzor pa je zapovedal, da dostavijo še besede: »med drugim". Isti list je hotel poudariti neki stavek s tem, da ga je tiskal razprto, cenzor je zapovedal navadni tisk. V neki notici je povedal list, da je bil socijalnodemokratični urednik g. Juraj Bukšek obsojen na dva meseca ječe, cenzor je zahteval, da se izpusti titulacija g.. V „Pokretu" je bila konfiscirana notica, ki pravi, da je imel znani angleški publicist Scotus Viator v balkanskem odseku angleške zbornice predavanje o Hrvaški. Poleg tega so bila konfiscirana še nekatera mesta iz prestave dela ogrskega časnikarja Jaszija o narodnostnem vprašanju.
Uradni list razglaša naredbo kraljevega komisarja, ki grozi onemu, ki bi izdal, oziroma dal tiskati zunaj Hrvaške in Slavonije kak list ali kako brošuro, da bi se izognil cenzuri s 14 dnevnim zaporom in 500 K globe.
Tajnik mednarodne zveze narodnosti, Jean Pelissier, se je mudil te dni v Zagrebu, da se informira o razmerah med Srbi in Hrvati ter da se posvetuje z vodilnimi politiki o udeležbi Hrvatov na letošniem kongresu.
Liška železnica. Zagreb, 17. maja. O gradnji liske železnice prinaša uradni list naslednje naznanilo kraljevega komisarja: »Kraljevi ogrski trgovski minister mi je sporočil, da je dal z odlokom kralj, ogrskim državnim železnicam dovoljenje za gradnjo železnice, ki jo je izpeljati od Ogulina proti Kninu do dalmatinske meje. Obenem so dobili denarni zavodi, ki so prevzeli gradnjo te železnice, od ogrskega trgovskega ministra naročilo, da začno takoj z deli za gradbo te železnice. Na podlagi tega, poživljam oblasti, da gredo gradbenemu konsorciju na roko pri gradbi železnice, ki je za interese Hrvaške in Slavonske tolike važnosti.
Nesreča na Donavi. Budimpešta, 17. maja. Trije učenci obrtne šole in dva uradnika električne tovarne so napravili izlet po Donavi. Pri Megveru se je čoln prevrnil ter je utonil en učenec in en uradnik, tri druge je rešil mimo vozeči parnik.
Vlom v avstro - ogrski konzulat Ženeva, 17. maja. Danes ponoči so vlomili neznani vlomilci v avstro-ogrski konzulat ter odnesli ves denar ter vse dragocenosti in za 6000 frankov zlata.
Ženske in volilna pravica v Italiji. Rim,   17. maja.  Zbornica je obravnavala  o  predlogu poslanca Mirabellija glede volilne pravice za
ženske ter v poimenskem glasovanju odklonilo tudi od vlade odklonjeni predlog dati tudi ženskam volilno pravico. Proti je glasovalo 218 poslancev, za pa 47, 5 poslancev ni glasovalo.
Francoska sovražnica Nemčije.
Danzig, 17. maja. Francoski vojaški ataše v Berolinu si je hotel ogledati veliko ladjedelnico Schichau v Danzigu in Elbingu, česar mu pa niso dovolili, češ, da dovolijo vstop samo častnikom prijateljskih držav.
Turška zbornica.
Carigad, 17. maja. Bivši minister Halil je bil izvoljen s 163 proti 12 glasovom za predsednika zbornice. Za podpredsednika sta bila izvoljena arabski poslanec Mehmed paša s 156 proti 9 glasovom in Armenec Haladšian s 141 proti 25 glasovom.
Ko je prevzel Halil beg predsedstvo, je naglašal, da je bil zadnji čas, čas izkušnje za Otomane ter da je ta čas za turško državo tem večje važnosti, ker je zapletena v neupravičeno vojno. Vendar je ostala Turčija neupodnjena in je celo izvršila volitve. Posrečilo se je, pokazati svetu, da konstitucija ni v nevarnosti. Turki so pokazali, da znajo trezno politično misliti. Treba je zreti z neupogljivim pogumom tudi v bodočnost. Dolžnost sveta je, da ne uniči otomanskega naroda, marveč da ga respektira. Miru ne mara turški parlament ogrožati, nasprotno se hočemo potruditi tleče iskre v orijentu pogasiti ter tako dokazati, da smo miroljubni.
Churchill o oboroževanju.
London, 17. maja. Na nekem banketu ladjedelnikov je govoril lord angleške admiralitete Churchill ter je med drugim izvajal sledeče. Z vsakim mesecem se enakomerno viša oboroževanje, proti kateremu se moramo braniti z vsemi sredstvi. Moja dolžnost je, da v tem letu zopet zaprosim parlament za moštvo, denar in vojni materijal. Zdi se mi in nam vsem, da moremo vzdržati sedaj in tudi v prihodnosti nadvlado na morju. Z diskrecijo, zmernostjo in odkritosrčnostjo nam je mogoče nastopati napram vsem državam. Upati pa je — in to upanje izrekam s polnim prepričanjem — da v doglednem času ne pride do vojne.
Razstava v San Frančišku.
Dunaj, 17. maja. Včeraj zjutraj ob 9. je dospela na Dunaj specijalna komisija za svetovno razstavo v San Frančišku leta 1915 pod vodstvom ministra Johna Hays - Hamonda Sprejel jo je predsednik stalne avstrijske razstave komisije dr. Ri-hard Feber ter dal njim na čast dine, katerega so se udeležili zunanji minister Berchtold, naučni minister Hussarek. ameriški poslanik, podžupan dr. Porzer, sekcijski šef Wi-ckenburg in mnogo zastopnikov industrije.
Gospodarstvo.
— Srečke. Triodstotne avstrijske zemljiško - kreditne srečke, prva emisija iz leta 1880. Glavni dobitek 90.000 K odade na serijo 383S št. 53, drugi dobitek 4000 K na serijo 1852 št. 66, po 2000 K na serijo 99 št. 71 in serijo 3040 št. 70. — Srbske tobačne srečke. Glavni dobitek 20.000 frankov dobi serija 9826 št. 91.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Mnenje gospoda dr. Pataka
v Martonvasaru. Gospod J. Serravallo,
Trst.
Oprostite, če vam pišem Šele danes, a moral sem čakati, ker sem hotel podati definitivno sodbo. Sedaj vam končno lahko rečem, da sem imel z vašim Serravallovim kina-vinom z železom v vseh slučajih malokrvnosti — vrsta živčne malokrvnosti — izvrstnih uspehov. Vaše vino se je izkazalo izvrstno v zdravljenju neke gospe, močno nevraste-nične, ki je trpela na pomanjkanju spanja. Nočem zamolčati, da se vaš izdelek radi jemali tudi otroci in da sem bil vedno zadovoljen z doseženimi uspehi.
Martoavasar, 21. maja 1909.
Dr. Patak.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. maja: Vilibald Turk, sin sprevodnika južne železnice, 10 mesecev, Streliška lica 15. — Marija Prudič, služkinja, 62 let, Nunska ulica 21.
Dne 15. maja: Jakob Kavčan, hišni posestnik, 74 let, Strmipot 6.
Dne 16. maja: Silvestra Loze j, rejenka, 3 mesece, Zalokarjeva ulica 13.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 17. maja 1912.
Termin«
Pšenica za maj 19t2.  .  . za 50 kg 11*72
Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11*24
Rž za oktober 1912     .. za 50 kg 9*48
Oves za oktober 1912  . . za 50 kg 9*10
Koruza za maj 1912 .   .  . za 50 kg 9*13
Koruza za julij 1912 .  „   . za 50 kg 9*10
Efektiv
Mlačneje.
J    Mođrvi saZort F
j Ivane Schiller^f
Sv. Potra ceaia 31
■ m
priporoča. | vseh vroč.
Izvršuje vsa poprOJTTlCL.
.7 ZclLtvL TćlobzLJci
vedno v zalopi.
Izredno dobrodejnt učinek
umivanja las s Pixavonom je sedaj splošno znan, zlasti posebno ugodni njegov nčinek na rast las. Lahkota, ki z njo Pixavon odloči luskine in nesnago z glave, prekrasne pene, ki se prav lahko dajo splakniti z las in tako prijetni vonj jako olajšuje rabo tega izdelka. Poseben njegov učinek je pa, da zaradi kotrana, ki ga obsega deluje proti parazitarnemu izpadanja las. — Steklenica za dveinpol kroni zadošča ob tedenski
PlX/W0N"l^ra,r: ;:a več me"
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj »e pr-lzi
Tanno-cMnin tinttnra
katera  okrep6uJe   laslšče, odstranjuje luske in preprečuj© Izpadanje las.
1 etrklenlea z navodom t krone«
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgiiklh obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarno hitana Leasteka
i LJubljani Risljen cesta št, I.
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega
jubli. mosta. 17
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnžne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v LJubljani,
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem 300-2 Srednji mEsl tlak Jt>7f m«
1 maja	Čas opazovanja	! Stanje baro-1 metra 1 v mm	1      • a E S £5	Vetrovi	Nebo
15. n	2. pop. 9. zv.	7323 732*1	26*3 18*5	moč. jzah sr. jzah.	jasno m
16.	7. zj.	729*1	18*7	moč. jzah.	*»
■ »i	2. pop. 9.zv.	7287 729 7	21-2 14*4	sr. jug sr. szah.	sk. oblač. dež
17.	7. zj.	727*4	8-3 i	moč. szah	9
Srednja predvčerajšna temperatura 21*2*, norm. 14*0° in včerajšna 18 1% norm. 14*2«! Padavina v 24 urah 0*0 mm in 7*0 mm
Zahvala.
Povodom bridke izgube naše preljube matere, sestre, tašče in tete gospe
R9R0LIIIE HERLI
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za izražena sočutja, za krasne vence in za Častno spremstvo k zadnjemu počitku.
Izrecno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospodom pevcem, gg. uradnikom, slavnemu učlteljstvu, si Cerkniškemu Sokolu in si. gasilnemu druStvu. j
**i«l»M ostali.
Proda se v Tržiču
z lepim vrtom in zasajenim drevjem na lepem prostoru. — hiša ima 5 stanovanj. Kupec naj se zglasi do 26. t. m., sicer bo prodana na dražbi. Več se izve pri g. Frane Hladnike, posestniku In gostilničarju t Pristavi pri Trticu. 1765
ki razume tudi acumulacijo
za večje tovarilo podjetje v Ljubljani.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1826
vila
s šestimi sobami in lepim vrtom
se proda iz proste roke v Rožni dolini 268
pri Ljubljani. 1789
sle
prodajo in pošilja po poštnem povzetju Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
273
s trgovsko prakso, veščo slovenske in nemške korespondence, 183S
sprejme proti dobri plači O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg št« 5.
1793
ali pomočnica
se sprejme takoj
▼ trgovino z mešanim blagom.
A. Domicelj, Zagorje-St. Peter n. Kr.
tri
M. TUSEK, LJUBLJ/ N
Stari trg štev. 28
140
priporoča po najnižjih cenah svojo ^ogato zalogo steklene in porcelanaste g sode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih p okvirjev za podobe. — Prevzetjt vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah, lfatsolidnejša in točna postrežba.
n Prva domača tovarna z*
omar za le
Simona Praprotnika
v fjubljani, Jenkova ulica 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno mizarstvo spadajoča dela, katera se točno in po najnižjih cenah ::     izvršujejo. ::
Velika zaloga gostilniških okroglih miz.
[£njki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poftnine prosto
£jubljana, Kolezijske n116
izvršuje
1542
za razne prilike. — Delo umetniško okusno in po solidnih cenah.
Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelenjavo.
Piramidna in kroglasta lavorjeva [ drevesa ter dekorativno cvetlice
\ v veliki množini po zmernih cenah.
i   Naročila na deželo hitro in vestno.
i
ali sprotnega
solicitatorja
sprejme takoj 1803
Vekoslav Krajni, Lkr.iotar.Siarje pri Jelšah
1807
Žaga
na vodno moč,
nadalje
dvoje poslopij
eno opremljeno deloma s stroji
za mizarsko, ozir. stolarsko obrt.
Ponudbe pod ,,Ugodna prilika" na
upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
Ano Goreč
Ijnbljana, Rimska cesta il 11
podružnica 1207
Marije Terezije t. 4 (Pri novem sveti).
ma s Koiesi
in njih deli.
; Izposojevanie koles.1
Najboljše pneumatike.
/VSA, —*v<
Zahvala,
Povodom prebridke izgube svoje nad vse ljubljene soproge, oziroma matere, hčere, svakinje in tete, gospe 1837
Ane Pogačnik
izrekam vsem, ki so mi izrazili svoje iskreno sočutje, kakor tudi vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so počastili nepozabno rajnico s svojim spremstvom k večnemu počitku, svojo najiskrenejSo zahvalo.
Osobito in posebej pa se še zahvaljujem čast. duhovščini za spremstvo in ljubeznjivim darovalcem krasnih vencev. Srčna hvala vsem !
V LJUBLJANI, 17. maja 1912.
Žalujoči soprog Alojzij Pogačnik^ posestnik in gostilničar.
naduho pljučne katare, posledice influence, dnSliivi kaiel.
uspešno zdravimo s
"''/i/iriiiHiiuv^
Mednarodna =
higijenska
razstava Dratdane 1911:
Veliko darilo.
brezova voda
zalraijije izpalanje Is ii tvorite? priljaji
tmm ■ 1-M la
Dobiva se po lekarnah, drogertjah. parfumerijah In boljših brivnicah. — Toorniiar:
JURI DRALLE, Podmokli n. L.
E 171/12 2.
1829
Dražbenl oklic.
Prodalo no bodo dne 23. maja 1912 ob 9. url dopoldne v LJubljani, Mestni trg 10 In Dolenjska cesta 8 na Javni dražbi:
razna železnioa. Wenheimo
in na.
m oprava.
Predmeti se smejo ogledati dne 23 maja 1912 med 9. —1l2lO, dopoldne v navedeni hiši.
C- kr. okrajno sodišče, oddelek III.
v Ljubljani, dne 1. maja 1912. Št. 15868. ~ 1839
Mestni magistrat ljubljanski potrebuje za kurjavo svojih uradnih prostorov in od njega oskrbovanih zavodov 800 kubičnih metrov zdravih, suhih bukovih drv in sprejema za dobavo istih ob uradnih urah pismene ali ustne ponudbe do 30. maja 1912.
Dobavo drv bo izvršiti do 15. avgusta 1912.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 11. maja 1912.
Zupan: Dr. Ivan Tavčar L r.
Preselitev kro jaštva!
Naznanjam svojim cenjenim gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se 10. maja t. 1. preselil iz Gajeve ulice na
j^Frančevo nabrežje 31
Urbančeva hiša poleg železnega mostu.
Prosim vse cenjene gg. naročnike in drugo občinstvo, da mi tudi zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj.
Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, najokusnejšim delom in najnižjimi cenami.
NajelegantnejŠe izdelujem tudi ženske kostume; vedno najmodernejša moda. 1763 Sprejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor popravila, čiščenje, likanje 1. t. d.
Za obilen obisk se priporoča z cdličnim spoštovanjem
kroiaški mojster
Frančevo nabrežje 31, Urbančeva hiša.
St 11496
Za
RAZPIS.
E
1813
v cestnem okraju Litija na okroglo 11.000 kron
proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom lavne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože
do 5. junija t. L ob 12 opoldne podpisanemu deželnemu oboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom ene krone, doposlati je zapečateno z napisom: Ponudba za prevzet je korekture deželne ceste smartno - Crni potok11.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej sebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je še dodati kot vadi j Še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovamih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati pondnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 11. maja 1912.
■B^BlBBBmBaaBBBBBSBaHBlBBBBBBmBBBaaaaaia
Za birmance *n*oro<?a
„^ngleško skladišče oblek"
I O. Jjernatovič, Ljubljana, cestni trg 5 J
5 oblefe klobuke in slamnike ya dečke 5 I m oblekce ya deklice. — Velika iy~ I ■ bira Ugotovljenih oblek 3a gospode ■ ter najnovejše konfekcije 3a dame.
.   Čudovito niste cene. =
8477
09^662
05
71
66
15
3874
33
59
178535
277992
6327
7U
06
62