61
Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija)
Thirteen years of the Corn Crake Crex crex census at Lake Cerknica (Slovenia)
Slavko Polak1, Leon Kebe2 Branko Koren3
 1 Notranjski muzej Postojna, Ljubljanska 10, SI-6230 Postojna, Slovenija, e-mail: slavko.polak@guest.arnes.si
 2 Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: leon.kebe@notranjski-park.si 
 3 Hru{evje 48, SI-6225 Hru{evje, Slovenija
Kongres ornitologov Slovenije ob 25. obletnici DOPPS
Slovene Ornithologists’ Congress at the 25th anniversary of DOPPS (BirdLife Slovenia)
Between 1992 and 2004, annual censuses of Corn Crakes Crex crex were 
carried out at Lake Cerknica, mainly during the first weekend in June. Calling 
males were counted during the night from 23:00 to 03:00 hours. In the 13 
years, a total of 91 ornithologists contributed their voluntary work. The 26 
km2 large Lake Cerknica was divided into six areas, which were separately 
investigated by smaller groups of ornithologists who mapped every singing 
male. The lowest number of calling Corn Crakes, i.e. 42, was registered in 
1997, the highest, i.e. 101, in 1993. On the basis of the carried out study, 
the 60 to 90 calling males are stated as an average calling male population at 
Lake Cerknica. The number of calling birds changed significantly during the 
study period. The high water level in some years proved to be in statistically 
significant negative correlation and seems to be one of the reasons for 
oscillations. During the mapping, the distribution of Corn Crakes at Lake 
Cerknica and the habitat preference was established. The most suitable habitat 
for Lake Cerknica’s Corn Crakes is a mixture of wet meadows, particularly 
the communities Deschampsio-Plantaginetum altissimae with occasionally 
mowed sedges Magnocaricion. Some areas, where Corn Crakes were present 
in the early 1990s, are no longer suitable for breeding due to the cessation of 
mowing. Nevertheless, the population of Corn Crakes at Lake Cerknica seems 
to be stable at the moment.
Key words: Corn Crake, Crex crex, census, distribution, Lake Cerknica, Slovenia 
Klju~ne besede: kosec, Crex crex, {tevil~nost, raz{irjenost, Cerkni{ko jezero, Slovenija
Acrocephalus 25 (121): 61 – 72, 2004
1. Uvod
Prve zapise o pojavljanju kosca Crex crex na Cerkni{kem 
jezeru navaja Gregori (1978), ki kosca obravnava kot 
redkega gnezdilca zamo~virjenih travnikov. Posamezne 
pojo~e samce so pri dnevnih obiskih Cerkni{kega 
jezera kasneje zabele`ili {tevilni ornitologi. Cerkni{ko 
jezero je bilo zaradi koscev vklju~eno v prvi seznam 
evropsko pomembnih obmo~ij za ptice – obmo~ja 
IBA (Grimmett & Jones 1989). Oceno 5 do 10 parov 
koscev na Cerkni{kem jezeru kasneje zasledimo tudi v 
prispevku o raz{irjenosti in stanju kosca v Jugoslaviji 
(Schneider–Jacoby 1991).
Pomemben prispevek k poznavanju raz{irjenosti in 
predvsem {tevil~nosti kosca na Cerkni{kem jezeru so 
prinesle no~ne raziskave. Tako smo na Ornitolo{kem 
raziskovalnem taboru med 1.6. in 7.6.1992 v no~nih 
in jutranjih urah popisali celotno jezero in na{teli 
kar 70 pojo~ih koscev (Polak 1993). Celoviti no~ni 
popis koscev smo ponovili na Cerkni{kem jezeru leta 
1993 v okviru akcije DOPPS »Kosec v Sloveniji« 
(Trontelj 1995) in nato {e v letu 1994. Rezultati so 
pokazali, da na Cerkni{kem jezeru `ivi mednarodno 
pomembna populacija kosca. Z razvojem novih 
kriterijev za opredeljevanje mednarodno pomembnih 
obmo~ij za ptice (IBA) je dobil kosec takrat status 
62
Obmo~je/ 
Area
Opredelitev popisnega obmo~ja/ 
Location of survey area
Prevladujo~e vegetacijske zdru`be/ 
Dominant plant communities
1 Dolenjska blata – Jezerska gmajna – 
Re{eto
V[, MS, ZMS&RS, ZMS&^S, RV&NK
2 Ponikve – Otok – Plesa – Lo`arice –
Obrh
TS,V[,ZRM&VT, ZRM&VT/MS, MS
3 Grintovci – Dujice – Steljnik V[, TS, ZMS&RS, MS
4 Osrednji del jezera (Osredki – 
Str`en – Blatnice)
V[, V[/TS, TS, ZMS&RS, JB
5 Podslivi{niki –  Bori~ke V[, TS, ZMS&RS, MS
6 Vrbje – Retje – Vodonos ZMS&^S, RV&NK
Tabela 1: Opredelitev {estih lo~enih popisnih obmo~ij in tam obstoje~ih prevladujo~ih vegetacijskih zdru`b: V[ – visoko {a{je, 
TS – trsti~je, V[/TS – visoko {a{je/trsti~je, MS – modro sto`kovje, ZMS&RS – zdru`ba modre sto`ke in rjastega sitovca, 
ZMS&RS – zdru`ba modre sto`ke in ~nikastega sitovca, ZRM&VT- zdru`ba ru{nate mastnice in visokega trpotca, ZRM&VT/MS 
– zdru`ba ru{nate mastnice in visokega trpotca z modrim sto`kovjem, BK – belo kljunkovje, JB – jezersko bi~kovje, RV&NK 
– grmi{~ni predeli ro`marinolistne vrbe in navadne krhlike.
Table 1: Definition of the six separated survey areas and dominant plant communities in these areas: V[ – Magnocaricion, TS 
– Phragmitetum australis, V[/TS – Magnocaricion/Phragmitetum australis, MS – Molinietum caeruleae, ZMS&RS – Schoeno 
ferruginei-Molinietum caeruleae, ZMS&^S – Schoeno nigricantis-Molinietum caeruleae, ZRM&VT– Deschampsio-Plantaginetum 
altissimae, ZRM&VT/MS – Deschampsio-Plantaginetum altissimae/Molinietum caeruleae, BK – Rhynchosporetum albae, JB– 
Scirpetum lacustris, RV&NK – Salix rosmarinifolia, Frangula alnus.
S. Polak et al.: Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija)
globalno ogro`ene vrste ptice in zato pri{el v ospredje 
ohranitvenih prizadevanj v Evropi. Rezultati so nas 
spodbudili k nadaljevanju vsakoletnega popisovanja 
pojo~ih koscev na Cerkni{kem jezeru. Akcija je z 
ustanovitvijo Notranjske sekcije DOPPS leta 1995, 
s popularnim imenom »Crex night«, postala tudi 
temeljna in tradicionalna vsakoletna akcija te sekcije. 
V tem delu objavljamo zbrane rezultate popisov koscev 
na Cerkni{kem jezeru med letoma 1992 in 2004.
2. Opis obravnavanega obmo~ja in metode 
Med vsemi kra{kimi polji v pore~ju Ljubljanice je 
Cerkni{ko polje po obsegu, razse`nosti in trajnosti 
poplav najve~je. Celotno dno polja meri okrog 
35 km2. Najve~ja poplava z gladino na koti 552 
pokriva pribli`no 26 km2 povr{ja ter vsebuje kakih 
70.000.000 m3 vode (Gospodari~ & Habi~ 1978). 
Jezero ima vodo povpre~no dobrih devet mesecev na 
leto, od tega na obi~ajnem nivoju {tiri do pet mesecev, 
od nekaj dni do nekaj tednov pa je gladina izredno 
visoka. Jezero je najpogosteje polno aprila, maja 
in decembra, suho pa med avgustom in oktobrom. 
Povpre~no enkrat na deset let jezero sploh ne presahne. 
Podrobnej{e geografske, geomorfolo{ke, geolo{ke in 
hidrolo{ke zna~ilnosti obmo~ja so predstavljene v 
Gospodari~ & Habi~ (1978) ter Gaber{~ik (2002). 
Za razumevanje raz{irjenosti kosca so poleg klime in 
hidrologije pomembni tudi popisi vegetacije (Ilijani} 
1978, Martin~i~ & Leskovar 2002).
Kosec je travni{ka vrsta ptice, ki `ivi prikrito 
`ivljenje v gosti travni{ki oziroma mo~virni vegetaciji. 
Pri ugotavljanju njegovega pojavljanja in oceni 
{tevil~nosti se je treba zanesti na registracije ogla{anja. 
Telemetrijske raziskave koscev na [kotskem (Hudson 
et al. 1990) so pokazale, da je verjetnost ogla{anja (petja) 
najve~ja med 23.00 h in 02.00 h od 20. maja do 10. 
junija in zajame okrog 80% samcev. Na tej osnovi in 
ob upo{tevanju priporo~il za prvi vseslovenski popis 
kosca leta 1992-93 v okviru akcije »Kosec v Sloveniji« 
(Trontelj 1992, arhiv DOPPS neobjav.) smo se 
odlo~ili za skupinske popise kosca na Cerkni{kem 
jezeru med 23.00 in 03.00 uro. Kot najprimernej{i 
datum smo dolo~ili jasno in mirno no~ v zadnjem 
tednu maja oziroma prvem tednu junija. V primeru 
slabega vremena smo akcijo no~nega popisa prestavili 
za en teden. Priporo~enega ponovnega kontrolnega 
{tetja, razen v letu 2004, zaradi obse`nosti obmo~ja 
nismo opravljali.
Da bi se izognili podvajanju registracij zaradi 
sprememb polo`aja pojo~ih samcev (Schäffer & 
Münch 1993), smo popis enega obmo~ja opravili 
v eni no~i. Cerkni{ko jezero je preveliko, da bi 
ga popisal en sam ornitolog, zato smo na podlagi 
izku{enj ornitolo{kega tabora iz leta 1992 enkraten 
popis celega jezera opravili s skupinsko akcijo. 
Jezero smo popisovali po geografsko dobro lo~enih 
obmo~jih, lo~enih predvsem s te`ko prehodnimi 
63
Slika 1: Pregledna karta Cerkni{kega jezera z vrisanimi 
{estimi popisnimi obmo~ji za popis kosca Crex crex
Figure 1: Map of Lake Cerknica with marked six survey 
areas for the Corn Crake Crex crex census
kanali, rekami in potoki (tabela 1, slika 1). Osnovne 
in prevladujo~e rastlinske zdru`be so opredeljene v 
tabeli 1. Popisovali smo v petih do {estih skupinah z 
dvema do petimi popisovalci, ki jih je vodil izku{en 
poznavalec obmo~ja oziroma ptic. Skupina je po 
lastni presoji, glede na konfiguracijo raziskovanega 
terena, prehodila za~rtani predel in v zemljevid 
vpisovala ~im bolj natan~ne polo`aje pojo~ih ptic. Pri 
skupinskih popisih koscev na Cerkni{kem jezeru je 
doslej sodelovalo 91 popisovalcev, ki so v 13 letih v ta 
namen opravili pribli`no 850 terenskih ur.
Cerkni{ko jezero je bilo razdeljeno na {est obmo~ij, 
ki so jih popisale posamezne skupine. Obmo~je 1 
(obm. 1) je bilo ob spodnjem toku Cerkni{~ice, 
imenovano Dolenjska blata. Obmo~je 2 (obm. 2) na 
levem bregu Str`ena je pokrivalo obmo~je ob Otoku, 
Ponikve, Plesa, Lo`arice in gornji del jezera od 
La{kega studenca do Obrha. Predel obmo~ja 3 (obm. 
3) je potekal med potokoma Str`en in Lipsenj{~ica 
ter naseljema Gori~ice in Lipsenj. Osrednji del jezera 
je obsegalo obmo~je 4 (obm. 4) med Lipsenj{~ico, 
Str`enom in @erovni{~ico. Dostop v ta predel je ob 
poplavah nekajkrat onemogo~ala narasla voda v predelu 
Predblatnice oziroma Blatnice. Obmo~je 5 (obm. 5) 
je bil predel med potoki @erovni{~ico, Grahov{~ico 
in Martinj{~ico, obmo~je 6 (obm. 6) pa predel na 
desnem bregu Martinj{~ice in Retje. Pri kartiranju 
koscev smo ocenili in si bele`ili tudi ko{~eve habitate. 
Pri tem smo uporabili vegetacijske zdru`be, kot jih 
Acrocephalus 25 (121): 61 – 72, 2004
navajajo Ilijani} (1978) ter Martin~i~ & Leskovar 
(2002). Poleg koscev so popisovalci v iste zemljevide 
bele`ili {e ogla{anja drugih no~no aktivnih ptic. Za 
ugotavljanje natan~ne pozicije pojo~ih samcev koscev 
smo poskusno za~eli uporabljati avtomatske merilce 
geografske pozicije GPS {ele v zadnjih treh letih. 
Rezultate skupinskih popisov smo iz pisne 
oblike prenesli v elektronsko s pomo~jo zaslonske 
digitalizacije. Za natan~en prenos lokacij pojo~ih 
samcev so nam kot podlaga rabili digitalno ortofoto 
posnetki DOF 5. Za zaslonsko digitalizacijo smo 
uporabili program Autodesk Map 2004 (Autodesk 
Inc.). Posamezen pojo~i samec je v slikah 2, 3 in 
4 prikazan s piko, ki v naravi pokriva 0,8 ha. Kot 
podlago za prikaz raz{irjenosti koscev smo uporabili 
karto v merilu 1: 50.000. 
3. Rezultati
V 13 letih se je {tevilo pojo~ih samcev koscev na 
Cerkni{kem jezeru gibalo med 42 in 101 osebkom 
(tabela 2).
3.1. Leto 1992
DOPPS je v terminu od 1.6. do 7.6. 1992 organiziral 
Ornitolo{ki raziskovalni tabor z namenom celovitega 
kvalitativnega in kvantitativnega ovrednotenja favne 
ptic gnezdilk Cerkni{kega jezera. Tabora se je udele`ilo 
11 ~lanov dru{tva. Kosce smo popisovali prilo`nostno 
podnevi, prvi~ pa smo jih {teli tudi v no~nih urah. 
V obdobju tabora je bil nivo jezera izjemno nizek. 
Gladina potokov pa je {e upadala, tako da smo jezero 
lahko v celoti pregledali in popisali. Na celotni povr{ini 
jezera smo skupno popisali 70 pojo~ih samcev. Kosci 
so bili razmeroma enakomerno razporejeni po celotni 
povr{ini jezera (slika 2), peli pa so tudi v predelih, ki 
so v maju pogosto {e poplavljeni.
3.2. Leto 1993
V okviru akcije »Kosec v Sloveniji« smo v no~i z 28.5. 
na 29.5. kosce pre{teli na celotni povr{ini jezera. 
Popisovalo je 9 ~lanov dru{tva. Leto je bilo izjemno 
suho, tako da so bili prehodni vsi predeli jezera. 
To leto zbuja pozornost po doslej najve~jem {tevilu 
popisanih koscev. Na{teli smo jih kar 101. Razporejeni 
so bili enakomerno po celotni povr{ini jezera, tudi v 
predelih, ki so pogosto poplavljeni, kot so Ponikve, 
Tr{~enke, Plesa in celo v predelih Vodonosa ter Retja 
(slika 2).
64
3.3. Leto 1994
Zna~ilnost pozne pomladi leta 1994 je bila velika 
koli~ina padavin ter posledi~ne poplave na Cerkni{kem 
jezeru. To se je pokazalo tudi na {tevilu in razporeditvi 
koscev. Zaradi poplav na jezeru smo kosce popisovali 
nekoliko kasneje, in sicer {ele v no~i z 10.6. na 
11.6. Na{teli smo 45 pojo~ih ptic, popisovalo pa je 
9 ornitologov. Kosce smo zabele`ili na najbolj suhih 
predelih Cerkni{kega jezera, predvsem na obrobju 
(slika 2). Nekaj koscev smo popisali tudi na gojenih 
travnikih pri Lipsnju (obm. 3) in Martinjaku (obm. 5), 
ki zaradi dolgotrajnega slabega vremena {e niso bili 
poko{eni. Osrednjega dela jezera (Osredki) zaradi 
visoke vode v predelu Predblatnice nismo popisali. V 
takih razmerah nad vodo ostane le plavajo~i barski del 
sredi jezera, imenovan Benetek, ki je ostal nepregledan. 
Zanimivo je bilo opazovanje koscev, ki so peli tudi na 
plavajo~em rastlinju v predelih s 5 do 10 centimetrov 
globoko vodo.
3.4. Leto 1995
Popis koscev leta 1995 je potekal v no~i s 3.6. na 4.6. 
Pomlad tega leta je bila precej de`evna in gladina jezera 
je bila visoka. [teli smo v jasni in mirni no~i sredi bolj 
ali manj de`evnega tedna. Kljub te`ki dostopnosti 
smo pregledali tudi delno poplavljene predele na 
osrednjem delu jezera. Popisali smo 83 pojo~ih koscev, 
razporejenih na bolj ali manj nepoplavljenih predelih, 
tudi na Osredkih (slika 2). V akciji je sodelovalo 13 
popisovalcev.
3.5. Leto 1996
Medijsko bolj odmevne, tokrat `e tradicionalne akcije 
Notranjske sekcije DOPPS, se je v no~i z 8.6. na 9.6. 
udele`ilo kar 15 popisovalcev. Nivo jezerske gladine 
je bil razmeroma visok, vendar je gladina vode hitro 
upadala. Tudi to leto smo popisali osrednji del jezera. 
Skupno smo na{teli 67 pojo~ih samcev. Kosce smo 
zabele`ili tudi na predelih, kjer se je voda umaknila 
{ele malo prej (slika 2). 
3.6. Leto 1997
Akcije, ki je potekala v no~i s 13.6. na 14.6., se je 
udele`ilo 12 popisovalcev. No~ je bila mirna, vodna 
gladina pa nizka, zato so bili lahko dostopni vsi 
predeli Cerkni{kega jezera. Kljub na videz ustreznim 
razmeram smo popisali le 42 pojo~ih samcev. Ti so 
bili razporejeni po vsej za kosce primerni povr{ini 
jezera, vendar v ni`jih gostotah (slika 2). 
3.7. Leto 1998
Popis je potekal v mirni no~i po nevihti s 13.6. na 
14.6. Nivo vode je bil nizek. [tevilo popisanih koscev 
Let/Year Obm. 1 Obm. 2 Obm. 3 Obm. 4 Obm. 5 Obm. 6 Skupno / Total
1992 10 12 8 26 8 6 70
1993 3 21 16 29 15 17 101
1994 5 10 9 7 9 5 45
1995 8 21 14 24 10 6 83
1996 5 14 22 16 10 1 68
1997 4 14 5 14 5 0 42
1998 5 16 5 14 5 0 45
1999 6 14 12 13 8 1 54
2000 8 20 12 8 6 0 54
2001 13 15 11 22 4 0 65
2002 15 13 15 23 10 0 76
2003 16 24 16 14 3 1 74
2004 9 20 11 15 4 0 59
Povpre~no / Average 8 15 12 17 7 3 64
Tabela 2: [tevilo popisanih pojo~ih samcev kosca Crex crex po {estih popisnih obmo~jih v 13 letih cenzusa na Cerkni{kem jezeru
Table 2:  Number of registered calling male Corn Crakes Crex crex in six survey areas during the 13-year census carried out 
at Lake Cerknica
S. Polak et al.: Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija)
65
Slika 2: Razporeditev pojo~ih samcev kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru ob popisih od leta 1992 do leta 1997
Figure 2: Distribution of the calling Corn Crake Crex crex males at Lake Cerknica during the censuses carried out between 
1992 and 1997
Acrocephalus 25 (121): 61 – 72, 2004
66
je bilo skromno, le 45 pojo~ih samcev. Razporejeni so 
bili pribli`no enako kot leta 1997. Zahodni Osredki in 
Podslivi{niki ter Retje so bili povsem brez koscev, pojo~e 
osebke pa smo zabele`ili tudi na nekaterih gojenih, a 
{e nepoko{enih travnikih ob Lipsenj{~ici (obm. 3) in 
Grahov{~ici (obm. 5; slika 3).
3.8. Leto 1999
Leto 1999 je bilo mokro in ve~ji del Cerkni{kega 
jezera je bil poplavljen. V no~i popisa s 5.6. na 6.6. 
je 12 popisovalcev popisalo 54 pojo~ih samcev z 
zgostitvami na obrobju jezera. Na poplavnih predelih 
jezera so bile gostote koscev majhne (slika 3).
3.9. Leto 2000
Nivo vode je bil zmeren. V no~i popisa z dne 3.6. na 
4.6. smo zabele`ili 54 pojo~ih samcev. Osrednji del 
jezera je ostal nepregledan. Zgostitve {tevila pojo~ih 
koscev so bile na bolj suhih predelih obrobja jezera 
v Dolenjskih blatih, ob Otoku, pri Gornjem jezeru, 
ob Lipsenj{~ici, Grahov{~ici, pri Bori~kah in pod 
Martinjakom (slika 3). [tevilni so peli celo na gojenih 
travnikih, ki takrat, zaradi padavin v maju, {e niso bili 
poko{eni. Sodelovalo je 14 popisovalcev. 
3.10. Leto 2001
Leto 2001 je bilo precej su{no, zato smo v no~i 
popisa z 2.6. na 3.6. zabele`ili pojo~e samce tudi na 
mo~virnih travnikih Ponikev, Tr{~enk in Plese (slika 3). 
Skupno smo na{teli 65 pojo~ih koscev. Na obrobju 
jezera pri Bori~kah, Retju, desnem bregu Martinj{~ice 
in ob Otoku kosci ob na{em popisu niso peli. Akcije 
se je udele`ilo 17 popisovalcev.
3.11. Leto 2002
Akcije skupinskega popisa koscev, ki je potekala v no~i 
s 1.6 na 2.6., se je udele`ilo 29 popisovalcev. Na{teli 
smo 76 pojo~ih koscev. Teritorialna razporeditev 
pojo~ih samcev je bila podobna tisti iz leta 2001, le da 
koscev zaradi vi{je vode nismo zabele`ili v zahodnem 
delu Osredkov, Ponikev, Tr{~enk in Plese. Nekaj 
koscev smo zabele`ili tudi v predelu Re{eta in okoli 
Otoka (slika 3). Tudi tokrat koscev na desnem bregu 
Martinj{~ice in v Retju nismo zabele`ili.
3.12. Leto 2003
Leta 2003 je DOPPS organiziral akcijo »Monitoring 
kosca« po vsej Sloveniji. Pri popisu koscev na 
Cerkni{kem jezeru v no~i z 31.5. na 1.6. je sodelovalo 
19 popisovalcev. No~ je bila jasna, dokaj mirna z 
ob~asnim rahlim vetrom. Gladina vode je bila zelo 
nizka. Na{teli smo 74 pojo~ih samcev. Opazna je bila 
zgostitev pojo~ih samcev v predelu Dolenjskih blat, 
ob Lipsenj{~ici ter ob gornjem toku Str`ena, medtem 
ko je bilo koscev na osrednjem delu jezera in pod 
Martinjakom malo (slika 3). Po {tevilnih letih so 
posamezni kosci peli tudi pri Gorici, v Tr{~enkah, pri 
Levi{~ih in ob potoku Mrzlik.
3.13. Leto 2004
Popis je bil opravljen v no~i s 5.6. na 6.6. Popoldanske 
nevihte so se spremenile v jasno in mirno no~, kar je 
omogo~ilo razmeroma natan~en popis pojo~ih koscev. 
Popisovalo je 29 popisovalcev, ugotovili pa smo le 
skromnih 32 pojo~ih samcev (slika 4). Pomlad leta 
2004 je bila izjemno de`evna in hladna. Osrednji del 
jezera je bil skoraj v celoti pod vodo, zato tam nismo 
{teli. Popis smo ponovili pribli`no dva tedna kasneje, 
to~neje 16., 18. in 19.6. V tem ~asu je gladina jezera 
upadla in uspelo nam je pregledati tudi v za~etku 
junija poplavljena obmo~ja osrednjega dela jezera. 
Ob drugem popisu smo na{teli 59 pojo~ih koscev, kar 
je skoraj {e enkrat toliko kot ob prvem skupinskem 
popisu. Kosci so peli tudi na Osredkih (slika 4). 
3.14. Nihanje {tevil~nosti kosca na Cerkni{kemu 
jezeru
[tevilo pojo~ih samcev kosca je na Cerkni{kem jezeru 
med leti nihalo (slika 5). Maksimalno {tevilo pojo~ih 
samcev je bilo leta 1993, ko smo popisali 101 kosca. 
Minimalno {tevilo pojo~ih koscev 42 smo kljub na 
videz ugodnim razmeram zabele`ili leta 1997. [e 
manj{e {tevilo koscev smo popisali med prvim {tetjem 
leta 2004, ko smo jih zanesljivo popisali le 32, vendar 
ob tem popisu zaradi poplav osrednjega dela jezera 
nismo v celoti pregledali in je zato lahko zavajajo~e. 
Glede na trinajstletno popisovanje (slika 5) sklepamo, 
da so {tetja v zadnjem tednu maja oziroma prvem 
tednu junija pokazala ve~je {tevilo koscev, nasprotno 
pa so {tetja po drugem tednu junija pokazala 
praviloma ni`je {tevilo pojo~ih koscev. Razlika v 
{tevilu ugotovljenih koscev med leti, ko smo {teli pred 
8.6., in leti, ko smo {teli po 8.6., pa statisti~no niso 
zna~ilne (U = 50, NS; Mann-Whitneyev U-test), zato 
tega ne moremo z gotovostjo trditi. 
Cerkni{ko jezero je izpostavljeno nerednim 
poplavam. Predvidevali smo, da v letih z visokimi 
poplavami na Cerkni{kem jezeru poje manj koscev, saj 
se zaradi poplav fizi~no zmanj{a primeren gnezditveni 
S. Polak et al.: Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija)
67
Slika 3: Razporeditev pojo~ih samcev kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru ob popisih od leta 1998 do leta 2003
Figure 3: Distribution of the calling Corn Crake Crex crex males at Lake Cerknica during the censuses carried out between 
1998 and 2003
Acrocephalus 25 (121): 61 – 72, 2004
68
habitat vrste. Glede na nivo vode na Cerkni{kem 
jezeru na prvi dan popisa (slika 6) ka`e, da se nekatera 
leta, v katerih smo popisali manj koscev, delno 
ujemajo tudi z visokim nivojem jezerske gladine. 
Slika 4: Razporeditev pojo~ih samcev kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru ob prvem popisu 5.6.2004 in drugem popisu 
od 16.6. − 19.6. 2004 
Figure 4: Distribution of the calling Corn Crake Crex crex males at Lake Cerknica during the first census carried out on 5 
Jun 2004 and the second census carried out between 16 and 19 Jun 2004 
Slika 5: Skupno {tevilo pojo~ih samcev kosca Crex crex na dan popisa od leta 1992 do 2004
Figure 5: Total number of Corn Crake Crex crex calling males on the census day from 1992 to 2004
Korelacija med vi{ino jezerske vode ob na{ih popisih 
in ugotovljenim {tevilom pojo~ih koscev je statisti~no 
zna~ilna in negativna, kar pomeni, da je ob mo~nej{ih 
(obse`nej{ih) poplavah {tevilo pojo~ih koscev na 
S. Polak et al.: Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija)
69
Cerkni{kem jezeru praviloma ni`je (Pearsonov 
koeficient, r = – 0,194,  p < 0.05; slika 7). 
Obseg poplav nedvomno vpliva tudi na razporeditev 
in lokalne gostote teh ptic, kar je razvidno iz 
distribucije pojo~ih koscev v posameznih letih (slike 2, 
3, 4). Ob poplavah oziroma ob vi{jem nivoju jezerske 
vode kosci pojejo na bolj suhem obrobju jezera. 
3.15. Habitat kosca na Cerkni{kem jezeru
Na osnovi ve~letnih popisov koscev smo z upo{tevanjem 
prevladujo~ih rastlinskih zdru`b Cerkni{kega jezera 
(tabela 1) ugotovili, da kosci pojejo predvsem na 
predelih z mo~virsko vegetacijo in predelih zdru`b 
mokrotnih travnikov. Ob~asno, predvsem v maju, 
ko mo~virska vegetacija {e ni dovolj visoka, in pa ob 
nerednih poplavah v juniju smo popisali pojo~e kosce 
tudi na gojenih travnikih na obrobju jezera.
Kosci so dosegali visoke gostote v travni{kih 
sestojih zdru`be ru{nate mastnice in visokega trpotca 
Deschampsio-Plantaginetum altissimae. To je zdru`ba 
vla`nih travi{~, kjer je nivo podtalnice vse leto visok, 
ve~krat pa so taki travniki ob~asno poplavljeni. V 
najvi{jih gostotah smo kosce na Cerkni{kem jezeru 
popisali v sestojih mozai~nega prepleta travni{ke 
Acrocephalus 25 (121): 61 – 72, 2004
Slika 6: Nivo vode na Cerkni{kem jezeru na dan popisa od leta 1992 do 2004 (~rni stolpci – Dolenje jezero, sivi stolpci 
– Gorenje jezero; vir podatkov: Agencija RS za okolje)
Figure 6: Water level at Lake Cerknica on the census day from 1992 to 2004 (black columns – Dolenje jezero, gray 
columns – Gorenje jezero; source data: Agencija RS za okolje)
zdru`be ru{nate mastnice in visokega trpotca s sestoji 
visokega {a{ja Magnocaricion. Med {a{i oblikujejo 
najve~je povr{ine Cerkni{kega jezera visoki {a{i, 
predvsem togi {a{ Carex elata. V ~istih in zaradi 
opu{~anja ko{nje visoko razvitih predelih visokega 
{a{ja so bili kosci redko zabele`eni. 
Pojo~e kosce smo zabele`ili tudi v sestojih modrega 
sto`kovja Molinietum caeruleae, ki pa so praviloma 
mre`no razporejeni med drugo mo~virsko vegetacijo. 
Na bolj poplavnih predelih sestoji {a{ja in mokrotni 
travniki prehajajo v sestoje bolj ali manj redkega 
trsti~evja Phragmitetum australis. Tu koscev praviloma 
nismo zasledili. Prav tako jim ne ustrezajo sestoji 
trsti~ne pisanke Phalaris arundinacea in sestoji 
jezerskega bi~kovja Scirpetum lacustris. Ti sestoji so 
fiziognomsko previsoki, zato koscu kot travni{ki 
vrsti za gnezdenje ne ustrezajo. Kosci le izjemoma 
nastopajo v barjanskih zdru`bah, kot na primer v 
zdru`bah belega kljunkovja Rhynchosporetum albae 
in zdru`bi modre sto`ke z rjastim sitovcem Schoeno 
ferruginei-Molinietum caeruleae, ki uspevajo v predelu 
Dujic, plavajo~em delu na sredi jezera, imenovanem 
Benetek, v predelu med Marofom in Martinjakom 
ter na Podzevnikih pri Dolenji vasi. Koscem zdru`ba 
modrega sto`kovja s ~rnikastim sitovcem Schoeno 
70
nigricantis-Molinietum caeruleae, ki je razvita ponekod 
v Vodonosu, Re{etu pod Marofom in Jezerski gmajni, 
prav tako ne ustreza in jih tu nismo zasledili. Ve~ji 
del teh rasti{~ je ob visoki vodi poplavljen, v poletnih 
mescih pa se tla mo~no izsu{ijo. V za kosca prenizki 
vegetaciji te zdru`be ter ponekod znatni zara{~enosti 
z grmovnicami, kot sta ro`marinolistna vrba Salix 
rosmarinifolia ter navadna krhlika Frangula alnus, 
pripisujemo razloge, da pojo~ih koscev v tej zdru`bi 
ni bilo. Med na{imi trinajsletnimi popisi koscev smo 
ugotovili, da so tovrstni predeli pri Retju, Marofu in 
Martinjaku, kjer so v zgodnih 90. letih 20. stoletja 
kosci {e peli, danes preve~ zara{~eni z grmovnicami in 
so zato v zadnjem petletju za gnezdenje kosca postali 
neprimerni.
4. Diskusija
Na osnovi na{ih rezultatov in ugotovitev o gnezditveni 
ekologiji kosca v tujini (Schäffer & Münch 1993, 
Schäffer 1995) ocenjujemo, da na Cerkni{kem 
jezeru vsako leto poje med 60 in 90 samcev koscev. 
Maksimalno {tevilo pojo~ih samcev iz leta 1993 ter 
minimalno {tevilo v letih 1994 in 2004 smemo {teti za 
izjeme. [tevilo registriranih pojo~ih koscev je med leti 
nihalo. Razloge bi lahko iskali v naravnih regionalnih 
nihanjih populacije, v relativnem zmanj{anju 
primernega gnezditvenega habitata v primeru poznih 
poplav, pa tudi v metodolo{kih napakah, kot so 
razli~ni datumi {tetja, ter v {tetju samo enkrat v 
sezoni. V letih 1994 in 2000 z visokim nivojem vode 
na osrednjem delu jezera zaradi te`ke prehodnosti v 
S. Polak et al.: Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija)
Slika 7: Odnos {tevila ugotovljenih koscev Crex crex glede 
na nivo jezerske vodne v posameznih letih ka`e statisti~no 
zna~ilno negativno korelacijo (Pearsonov koeficient, 
r = – 0,194,  p < 0,05)
Figure 7: Correlation of the number of Corn Crakes 
Crex crex and water level of the lake  shows statistically 
significant negative correlation (Pearson Correlation 
Coefficient, r = – 0.194,  p < 0.05)
predelu Blatnice (slika 1) nismo celovito raziskali. 
Odlo~itev za vsakoletni monitoring zadnji vikend 
maja oziroma prvi vikend v juniju se je izkazala za 
ustrezno, vendar smo zaradi slabega vremena ali drugih 
objektivnih razlogov nekajkrat {tetje opravili teden ali 
dva kasneje. [ele z obdelavo rezultatov smo ugotovili, 
da smo pri popisih konec maja in v prvih dneh junija 
zabele`ili ve~ pojo~ih ptic kot med {tetji sredi junija. 
Razlika se je pokazala statisti~no nezna~ilna in bi lahko 
bila le plod naklju~ja. Pri interpretaciji rezultatov 
nam manjka podrobnej{i ve~kratni letni monitoring 
aktivnosti koscev za to obmo~je. V ju`ni Nem~iji je 
bilo dokazano (Schäffer 1995), da se upad aktivnosti 
no~nega petja samcev ujema z obdobjem parjenja in 
se pove~a z zaklju~kom le`enja jajc, ko samci zapustijo 
vale~e samice in za~no z nepretrganim no~nim petjem 
privabljati drugo samico. Na Ljubljanskem barju prvo 
gnezdenje verjetno poteka v drugi polovici maja, 
drugo pa br`kone sredi junija (Grobelnik 2000). 
Za~etek gnezdenja sredi maja potrjuje tudi najdba 
gnezda in komaj izle`enih mladi~ev na Ljubljanskem 
barju konec maja (Grobelnik 2000). Konkretnih 
podatkov o za~etku gnezdenja na Cerkni{kem jezeru 
nimamo, vendar bi glede na rezultate lahko sklepali, 
da se mladi~i prvega legla izvalijo konec maja ali v 
prvem tednu junija, ko je aktivnost pojo~ih samcev 
velika. Ob~asne poplave utegnejo prvo gnezdenje 
zavle~i pozno v junij, na kar bi lahko sklepali iz 
rezultatov ponovnega {tetja leta 2004. Tovrstno 
mo`nost zakasnitve prvega gnezdenja ali pa celo 
zaklju~ek drugega gnezdenja nakazuje primer, ko 
so bili 21.6.2003 pri Gornjem jezeru najdeni kak 
dan stari mladi~i kosca (Polak 2003). Gnezditveni 
fenologiji kosca na Cerkni{kem jezeru bo vsekakor 
treba posvetiti posebno pozornost.
Uporabljena metodologija vpisovanja pik pribli`ne 
pozicije pojo~e ptice v zemljevid je bila namenjena 
oceni {tevil~nosti in raz{irjenosti kosca na Cerkni{kem 
jezeru. Na osnovi na{ih kartiranj pa smo ocenili 
tudi najustreznej{e ko{~eve habitate. Najpogosteje 
smo kosce popisovali v sestojih poplavnih travnikov 
zdru`be ru{nate mastnice in visokega trpotca, ki se 
ponekod prepletajo z zaplatami zdru`b modrega 
sto`kovja. Te travnike kosijo praviloma enkrat v 
poznem poletju, kar se ujema z zaklju~kom ko{~evega 
gnezdenja. Zdru`be mo~virnih travnikov so razvite na 
manj{ih povr{inah, ve~inoma na obrobju jezera, ki so 
`e toliko dvignjena, da bi opu{~anje rabe pomenilo 
za~etek zara{~anja s pionirskimi lesnimi vrstami. 
Floristi~no in favnisti~no so te zdru`be izjemno pestre 
(Martin~i~ & Leskovar 2002). Varstvo in na~rtno 
usmerjanje predelov jezerske povr{ine v zdru`be 
mo~virnih travnikov so klju~ne ne le za dolgoro~no 
71
ohranjanje kosca, pa~ pa tudi drugih ogro`enih vrst 
ptic (Kmecl 2000, Polak 1993 & 2002) ter drugih 
`ivalskih in rastlinskih vrst (Gaber{~ik 2002).
V manj{ih gostotah so kosci peli v mo~virskih 
zdru`bah ~istih sestojev visokega {a{ja. Kjer je zdru`ba 
razvita v tipi~ni obliki, togi {a{ mo~no prevladuje, 
zato je v takih sestojih le malo drugih rastlinskih 
vrst. Veliko povr{ine, kjer prevladuje togi {a{, kmetje 
pozno poleti kosijo za steljo. Tak{en na~in rabe vpliva 
na fiziognomski videz sestojev, saj tu {a{je ne nastopa 
v zanj sicer zna~ilnih visokih kupih, ampak tvori na 
prvi pogled enotno ru{o (Martin~i~ & Leskovar 
2002), kar ustreza tudi koscu. Tu za~no nastopati tudi 
druge rastlinske vrste. Opu{~anje tradicionalne pozne 
ko{nje {a{ja za steljo vodi torej v smeri razvite oblike 
visokega {a{ja, ki je za kosca neprimerno, zato je 
smiselno to vrsto rabe ohranjati in spodbujati, vendar 
ne pred 1.8., ko je gnezdenje kosca na Cerkni{kem 
jezeru predvidoma povsem zaklju~eno in so {e zadnji 
mladi~i sposobni letenja.
Na osnovi 13-letnih popisov koscev sklepamo, da 
so predeli pri Marofu in Martinjaku, Vodonosu in 
Retju, kjer so v zgodnjih 90. letih 20. stoletja kosci 
{e peli, danes preve~ zara{~eni z grmovnicami, kot so 
ro`marinolistna vrba ter navadna krhlika, in so zato 
za gnezdenje koscev danes neprimerni. Opu{~anje 
ob~asne ko{nje predelov jezera torej vodi tudi v 
zara{~anje z grmovnicami, kar smo v na{ih raziskavah 
dokazali. Ob nadaljevanju tovrstnega zmanj{evanje 
primernega gnezditvenega habitata kosca lahko na 
Cerkni{kem jezeru dolgoro~no pri~akujemo trend 
upadanja {tevila koscev.
Ekolo{kim zahtevam kosca sicer najbolj ustrezajo 
predeli s prepletom travni{kih in mo~virskih zdru`b, 
kar so potrdila tudi na{a opazovanja. Kljub temu 
da je dno jezera razmeroma uravnano, je povr{ina 
dovolj razgibana, poleg tega pa je tu {e veliko kanalov 
in starih strug, kar vodi v mo~no prepletenost 
rastlinskih zdru`b. Menimo, da je preplet razli~nih 
habitatov ekolo{ko za kosca najustreznej{i, saj kosec 
poleg ugodnih prehranjevalnih razmer, ki jih najde na 
mo~virnih travnikih, potrebuje tudi ustrezno kritje, 
denimo v visokem {a{ju.
Dosedanje spremljanje {tevil~nosti in raz{irjenosti 
kosca na Cerkni{kem jezeru je pokazalo, da populacija 
{tevil~no letno sicer niha, vendar {e ne ka`e upadanja, 
da pa lokalne spremembe v raz{irjenosti kosca ka`ejo 
na nevarnost negativnega trenda v nekaterih koscu 
primernih gnezditvenih prostorih. Za dolgoro~no 
ohranjanje kosca na Cerkni{kem jezeru bomo morali 
z obmo~jem zato usmerjeno upravljati. Bodo~e 
raziskave je zato smiselno usmeriti v fenologijo kosca, 
v natan~no definiranje ko{~evih ekolo{kih zahtev in 
nadaljevanju letnega cenzusa cerkni{ke populacije. 
Zahvala: Za no~no sodelovanje pri dolgoletnem 
popisovanju koscev bi se koordinatorji akcij {tetja 
koscev na Cerkni{kem jezeru in avtorji prispevka ob 
tej prilo`nosti radi zahvalili udele`encem. To so bili: 
Nata{a Adle{i~, Toma` Berce, Jo`e Berce, Mateja 
Bla`i~, Tatjana ^elik, Peter ^erne, Manca ^ernigoj, 
Katarina Denac, Janez Dragoli~, Matev` Dragoli~, 
Mitja Dragoli~, Peter Dragoli~, Bojana Fajdiga, 
Andrej Figelj, Karin Gabrov{ek, Rado{ Gregori~, 
Vesna Grobelnik, Vojko Havli~ek, Alenka Iva~i~, Olga 
Jakovec, Tadej Jerman, Lara Jogan Polak, Barbara 
Kaiser, Janez Kandare, Tone Karer, Ale{ Klemem~i~, 
Klemen Kmecl, Primo` Kmecl, Ur{a Koce, Mika 
Kocjan~i~, Tadej Kogov{ek, Metod Koro{ec, Janez 
Ko{ir, Marija Ko{ir, Stane in Milka Ko{merlj, Jurij 
Kraj~i~, Miro Kunstek, Bogdan Lipov{ek, Marjan 
Logar, Jure Majzelj, Bojan Mar~eta, Helena in Marjan 
Mele, Toma` Miheli~, Miri Mlinar,  Borut Mozeti~, 
Mateja Nose, Marija in Zvone Ogrinec, Peter Pavli~, 
Andrej Pavlovi~, Nevenka in Rado Pfajfar, Katja 
Pobolj{aj, Janko Porok, Terezija Poto~ar-Koro{ec, 
Tamara Poto~nik, Dragica Prosen, Andreja Ram{ak, 
Samo Razdrih, Karin Ri`ner, Borut Rubini~, Tine 
Schein,  Maja Slak, Meta Slak, Brigita Slavec, Maru{a 
Sotler, Marija Svet, Nata{a [alaja, Tatjana [tefan~i~, 
Metka [toz, Branka Tavzes, Drago Teli~, Marko 
Trebu{ak, Tomi Trilar, Alojz Troha, Peter Trontelj, 
Gregor Torkar, Maksimiljan Tur{i~, Jana Kus Veenvliet, 
Paul Veenvliet, Vlasta Vi~i~, Al Vrezec, Janez Zakraj{ek, 
Irena Zalar, [pela @agar in Miha @nidar{i~.
5. Povzetek
Med letoma 1992 in 2004 je bil po enotni metodologiji 
opravljen vsakoletni popis pojo~ih koscev Crex crex 
na Cerkni{kem jezeru. Po letu 1995 je popis postal 
tradicionalna akcija Notranjske sekcije DOPPS. 
No~ni popisi koscev so potekali med 23.00 in 03.00 
uro ve~inoma v prvem vikendu v juniju. V 13 letih 
je sodelovalo 91 popisovalcev, ki so vsako leto po 
skupinah lo~eno popisali celotno jezero, razdeljeno na 
{est zaokro`enih obmo~ij, in na zemljevide vrisovali 
~im bolj natan~ne pozicije pojo~ih ptic. Minimalno 
{tevilo 42 koscev je bilo ugotovljeno leta 1997, 
maksimalno {tevilo 101 koscev pa leta 1993, kar 
{tejemo za izjeme. Na osnovi trinajstletnega {tetja je 
ocenjeno, da na Cerkni{kem jezeru poje povpre~no 
60 do 90 koscev. [tevilo koscev med leti precej niha. 
Vi{ja vodna gladina jezera zaradi ob~asnih poplav 
na dan popisa je v statisti~no zna~ilni negativni 
korelaciji s {tevilom popisanih koscev. Ob visokih 
Acrocephalus 25 (121): 61 – 72, 2004
72
vodah se pove~a {tevilo pojo~ih koscev na bolj suhem 
obrobju jezera, ob~asno tudi v gojenih travnikih. Kot 
najustreznej{i habitat za kosca so se pokazali mo~virni 
travniki zdru`be ru{nate mastnice in visokega trpotca 
Deschampsio-Plantaginetum altissimae, ki se prepleta s 
sestoji visokega {a{ja Magnocaricion, predvsem tam, kjer 
je visoko {a{je ob~asno poko{eno. Nekateri predeli, kjer 
so v zgodnjih devetdesetih letih kosci {e peli, so zaradi 
opustitve ko{nje danes zara{~eni z grmovnicami in zato 
za kosca niso ve~ ustrezen gnezditveni habitat. Kljub 
temu pa o upadanju {tevila koscev na Cerkni{kem 
jezeru za zdaj {e ne moremo govoriti.
6. Literatura
Gaber{~ik, A., ed. (2002): Jezero, ki izginja. Monografija 
o Cerkni{kem jezeru. – Dru{tvo ekologov Slovenije, 
Ljubljana.
Gospodari~, R & Habi~, P. (1978): Kra{ki pojavi 
Cerkni{kega jezera. – Acta carsologica 8: 7–162.
Gregori, J. (1978): Prispevek k poznavanju pti~ev 
Cerkni{kega jezera in bli`nje okolice. – Acta carsologica 
8: 301–329.
Grimmett, R.F. & Jones, T.A. (1989): Important Bird 
Areas in Europe. – ICBP, Technical publication No. 9, 
Cambridge.
Grobelnik, V. (2000): Ogla{anje, ocena {tevil~nosti in 
izbira mikrohabitata koscev (Crex crex, L. 1758) na 
dveh lokacijah Ljubljanskega barja. – Diplomska naloga, 
Oddelek za biologijo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v 
Ljubljani, Ljubljana.
Hudson, A.V., Stowe, T.J. & Aspinall, S. (1990): Status 
and distribution of Corncrakes in Britain in 1988. 
– British Birds 83: 173–187.
Ilijani}, L. (1978): Vegetacijske razmere Cerkni{kega jezera. 
Mo~virna, barjanska in travi{~na vegetacija. – Acta 
carsologica 8: 163–200.
Kmecl, P. (2000): Cerkni{ko jezero. pp. 107–117 In: 
Polak, S. (ed.): Mednarodno pomembna obmo~ja za 
ptice v Sloveniji; Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. 
– DOPPS, Monografija DOPPS [t. 1, Ljubljana.
Martin~i~, A. & Leskovar, I. (2002): Vegetacija. pp. 81–96 
In: Gaber{~ik, A. (ed.): Jezero, ki izginja. Monografija 
o Cerkni{kem jezeru. – Dru{tvo ekologov Slovenije, 
Ljubljana.
Polak, S. (1993): Ptice gnezdilke Cerkni{kega jezera in 
bli`nje okolice. – Acrocephalus 14 (56–57): 32–62.
Polak, S. (2002): Cerkni{ko jezero – mednarodno 
pomembno obmo~je za ptice. pp. 237–247 In: 
Gaber{~ik, A. (ed.): Jezero, ki izginja. Monografija 
o Cerkni{kem jezeru. – Dru{tvo ekologov Slovenije, 
Ljubljana.
Polak, S. (2003): Mlada kosca @ivko in Sre~ko 
pripovedujeta…  – Svet ptic 9 (2): 18–19.
Schäffer, N. & Münch, S. (1993): Untersuchungen zur 
Habitatwahl und Brutbiologie des Wachtelkonigs Crex 
crex im Murnauer Moos/ Oberbayern. – Vogelwelt 114: 
55–72.
S. Polak et al.: Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija)
Schäffer, N. (1995): Rufverhalten und Funktion des 
Rufens beim Wachtelkonig Crex crex. – Vogelwelt 116: 
141–151.
Schneider-Jacoby, M. (1991): Distribution and size of the 
Corncrake population in Yugoslavia. – Vogelwelt 112: 
48–57.
Trontelj, P. (1992): Kosec v Sloveniji. Raziskovalna 
akcija. Navodila in oporne to~ke za poro~ilo o popisu. 
Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije 
(neobjavljeno). 
Trontelj, P. (1995): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 
1992-93. – Acrocephalus 16 (37): 174–180.
Prispelo / Arrived: 20.10.2004
Sprejeto / Accepted: 26.1.2005