Gospodarske stvari. Kako se je rabota in desetina odpravila? V prejšnjem listu ,,Slov. Gospodarja" kakor že v lanskih listib bilo je dostikrat povedano, kako zapeljivci in lažnjivci naše ljudi med volitvami z raboto (tlako) in desetino- v svoje mreže lovijo. Sme se reči, da so že dvakrat nemčurji pri volitvah s to kosmato lažjo, kakor da bi ravno Slovenci (ali kaj še!) stare čase nazaj hteli, mnogo volilcev prcmotili. Ko bi naše ljudstvo ne bilo tako strašansko nezrelo in v politiki nepodučeno, bi o tej grdi laži več ne govorili; ali ob poslednjih volitvab smo se zopet in znova z žalostnim srcem prepričali, da nekteri ljudje, ki možke hlace nosijo, pa so bolj babjeverni, ko da bi janke nosili, nemcurskim lažnjivcem več verjamejo, kakor pa svoji pameti in besedam modrih mož. Zato se nam zdi potrebno, da o tej stvari zopet povemo, kak6 je ž njo in kako je ona prišla. — Leta 1848, kakor je še starejšim dobro v spominu, šlo je vse vrhom in križem. Vse, kar je bilo starega, moralo se je novemu umekniti, kmet je hotel svojo svobodo, gospod je botel svojo staro oblast, in tak6 se je na dosti krajib vnel krvavi boj, polom in požig. Ravno tega leta 1848 se je tedaj po silnem vrenji prejšnji stanovski ali gospodski red, ko je imela (nemška) gospoda vso oblast in ves dobiček v rokab, prevrnil, in skubal se je, da tako rečem z besedami onega časa, ,,nov čas," eni so celo rekli ,,nov svet". Ko je namreč milostljivi cesar Ferdinand I. ^konštitucijo'' ali ,,ustav" dal, t. j. svojo najvišo oblast s svojirni Ijudstvi razdelil, tako da je od onega časa samo to postava, v kar obadva, cesar in država, privolita, zbral se je na Dunaji ,,državni zbor" ali ,,rajbsrat". Ko so po mestih in vaseb poslance izbirali, moral je vsak kandidat obečati, da bode za osvobojenje ali za oproščenje kmečkega stanu na vso moč govoril. ,,0dveza od rabote (tlake) in desetine, menjši davekinvarnost posestva," vto troje je moral vsak poslanec prisegati. Ljudstvo je pvav čutilo, kje ga črevelj tišči, in zato je na vso moč botelo teh treh žuljev rešeno biti. Takih žuljev pa niso čutili samo slovanski kmetje, ampak vsi- kmetje splob, tndi nemški, akoravno se ne da tajiti, da so slovanski kmetje največ od nemškib grofov, baronov in gospode imeli trpeti. Kajti znano je, s kako zaničljivostjo 8e je ta nemška gospoda na ubogega slovenskega kmeta ozirala. Saj še dnes vidimo, kako nemškutavski ,,purgar", kteri je včusih kot razcapanec v mesto piišel in se za ,,šoštarja': ali pa ,,žnidarja" izučil, pa se ene nemške besede ni seboj priuesel, nos viba, kedar slisi slovensko besedico, čeravno revče komaj za silo po nemški kvasiti zna. Lahko si tedaj mislimo, kako se je našim slovenskim kmetom pod neinško oblastjo godilo. Vendar ura svobode je pozno, pa za vselej tudi našeniu kmetu začela biti: državni zbor je osvobojenje kmetetva od tlako, desetine in nekih drugih davščin z a v s e 1 e j odločil. Cisto krivo in narobe tolmačijo to imenitno in srečno dogodbo nemški časniki. Oni sučejo to stvar tako, kakor da bi res sami Nemci bili to osvobojenje dosegli. To je čisto kriva in prevzetna samobvala. Osvobojenje kmetstva je že tako rekoč v zraku tičalo, in na vsaki način bi se bila ,,zemska odveza" zgodila, če bi jo bil ^Nemec" Kudlich (slovanskih starišev sin, ki pa sam pravi, da ne ve, ali je ncmške ali slovanske krvi!!) prvi sprožil ali pa kteri drugi poslanec.*) Kajti vsi poslanci tako iz mest kakor iz kmetov prinesli so v dunajski zbor gotovo n a r o č i 1 o od volilcev saboj, da morajo po vsaki ceni za *) Podložnost kmetov, in torej tudi rabota in desetina, preklicana je bila v tistem hipu, ko je blagi cesar Ferdinand ustav dal; kajti poglavitna točka vsakega ustava (vsake konštitucije) je ravno ta, da so vsi podložni svobodni, da vsi enake pravice imajo. Kako bi pa to mogoče bilo, če bi podložnost (tlaka in desetina) kmetov še obstajala? Eno poleg druzega ne more biti; ali se drži ustav (Verfassnng) in ž njim je podložnost odpravljena; ali se pa podložnost še dalje drži, potem pa neha ustav. V ustavu je torej osvoboditev kmetov že bila zagotovljena, treba je le bilo to izpeljati. Tisti Hans K u d 1 i c h , s kterim se Nemci, in — ker je liberalec od pet do glave, tudi nmladi" Slovenci tako baliajo, ni torej čisto nič druga storil, kakor da jo prvi napravil predlog, katerega bi bil prej ali slej gotovo kdo drugi tudi storil, da se namree oproščenjo kmetov postavno izreče in zvrši. Hvala gre v prvi vrsti dobremu cesarju Ferdinandu, ki jo ustav dal, kteri že zapopada osvobojenje kmečkega stanu. Vrh tega je bila že poprej odveza sklenjena z oziroin na česko kraljestvo, so tedaj Čehi prvi pot gladili odpravljenju tlake in desetine. Vredn. osvobojenje kmetstva govoriti • da drugače se ne smejo iz Dunaja domu povrniti. In res se je tako zgodilo. Ko je namreč v seji državnega zbora na Duuaji, dne 31. avgusta 1848, na Lasserjev pr*edlog bila resolucija glcd6 ginntne odveze (rabote, desetine itd.) v treh točkab (puuktib) sprejeta, — takrat so naši slovenski poslanci posebno goreče za odpravljanje teh nadlog govorili. Posebno se je tedaj vrli sluvenski poslanec dr. Kavčič s Kranjskega za novo svobodo potegoval. Zares čudna in- spomina vredna je še ta dogodba pri ouih razgovorib zavoljo odpravljanja tlake in desetine, da so to odprayljenje najbolj goreče gospodski poslanci, posebno učeni ljudje zagovarjali; tisti pojslanci pa, ki so v kuiečkih suknjab in ,,reke!cih" v državnem zboru sedeli, popolnoma molčali iu ne besedicezinili, čeravno so jib bili kmečki volilci prav zavoljo tega volili, ker so se na kmete bolj zanašali, kakor na gospode, zuamenje, kako malopridno je splob, neomikane Ijudi v državni zbor pošiljati. Sploh je treba našemu ljudstvu, ki pravi pomen slovenskega rcdoljubja in pa blago prizadevanje slovensko mislečih svojih vodnikov še vse premalo ceni in razumi, povedati, koliko so se vili slovenski poslanci 1. 1848 na Dunaji za kmečke Kvoje rojake trndili in potegovali. Zato naj imenujemo nekoliko teh slovenskib poslancev iz onih burnib, pa imenitnib časov. Eden izmed najbolj prebrisanib iu najnarodnejših je bil dr. Kavčič, kteii si je pri obravnavah zavoljo zemske odveze največ zaslug pridobil. Dr. Kavčič je imel tudi največ spoštovanja pri drugih Siovanib in celo pri Nemcih ; kteri so ga po svojib časnikib kot ,;svobodno mislečega, učenega, previdnega, jedrnatega, jako spoštovauega govornika" bvalili. — Njemu najbliži je bil D oljak iz Gorice, kteri je bil ne le izvrsten govornik, ampak tudi goreč slovenski rodoljub. — Nič menj vuet za Slovence iu ravno tako sposoben kot poslanec je bij D o ni i n k u š, poslanec iz ptujskega okraja na Štajerskem, oča našega g. dra. Douiinkuaa. Rajni Domiukuš šc zdaj živi v blagem spomiuu kot velik prijatelj in pomočnik slovenskega kmeta. Douiinkuš je bil na Dunaji zastopnik štajerskih Slovencev. — Jako talentiran, mnogo zaslužeu, samo da nekoliko omabljiv, jo bil kranjski poslauec, uraduik Ambrož, kteri je bil nekoliko časa duša vsega političnega in narodnega gibanja na Kraujskem 1. 1848. — Jako zaslužen slov. poslanec je bil_ tudi Dolšaj n s Kranjskega, potcm Gorjup in Črne z Goriškega. Slovensko ljudstvo naj si ta imena svojib tadanjih poslaucev dobro v spominu braui. Ti inožje 8o ua Dunaji goreče za slovensko ljudstvo govorili in v dcjauji pokazali, da pvavi Slovenci so tisti, ki z ljudstvom držijo, in da je laž, ako nemčurji črnijo slovenske učene rodoljube, češ, da ti z ljudstvom ne hodijo. Zares grda nehvaležnost bi bila, ako bi slovensko ljudstvo svoje najboljše sinove zametavalo, pa se tujcu na vrat obeaalo. Le sama zaslepljenost, ki ne vidi, kako tujci naše nevedne ljudi v pognbo zapeljujejo, more kaj takega delati. Spregledite vendar enkiat, ljubi slovenski kmetje, kje je vaš pravi prijatelj, vaš krvni biat, in kaj hočejo oni zapeljivci, ki se vam hodijo o volitvah lizat, ki pa vaš jezik, vaš govor, vašo krv in vse, kar je slovenskega, iz srca črtijo. Nebajmo enkrat, tujcu malikovati, in sami sebe zametovati! (Konec sledi). Zastran živinskih bolezni in domačega zdravila. Odgovor posestniku J. A. v Pavlovi vesi. Vaši želji ne more lahko kteri casnik vstreči, ampak le dobre zanesljive bukve. Poglavitna reč je pred vsem, da so vse navadne živinske bolezni natanko popisane. Časnik bi zamogel to le storiti v nekterih letnih tečajih zaporedoma• kako težko bi pa bilo človeku stikati po vseb letnikih in listih, da najde, kar išče. Druga velika težava je najti pravo bolezen, kar zamore splob le izurjen zdravnik, če živino pregleda. Ce se prava bolezen natanko ne pozna, je tudi silno nevarno, po kakem zdravilu seči, ker labko krivo zdravilo zadeneš in živinče sam umoria. Po našib mislih bi si naj vsaka srenja kupila živinozdravniške bukve, ktere sta spisala: slavnoznani g. dr. Jan. Bleiweis ia dr. S. Strupi. Bukve se dobe v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani. Še bolj pa je, če si zamore gospodar sam take bukve kupiti. Kar pišete osvinski bolezni, za ktero je letos mnogo svinj pri vas pocepalo, kažejo navedena znamnja: zago rela kr v, rudečemes6 na to, da je bil menda vrančni prisad ali čevm (Milzbrand), ki se ob vročem in suho poletenskem vremenu loti najrajši mlade, dobro rejene domače živine, ter jo naglo pokonča. Ker je to kužna bolezen, se tnora bolna živina brž ločiti zdrave, klati in prodavati meso in drugo drobovje je pa ostro prepovedano, ker je silno škodljivo jesti kaj od take živine. — Ker je pa več sort vrančnega prisada: vratni, jezični, krvomočni, kožni, ledni ali ritni itd., je treba pred vsem vedeti, kje tiči bolezen, potem se zamore še le o zdravilih govoriti. Ce nam torej tnorete popisati vnenje prikazni, zamorcmo tudi zdravila povedati. — Napenjanje živine. Zdaj, ko se živina po r6snih travuikih alj strniščih pase, ter pada že slana, se nmoži tudi nevarnost, da živino kakor pravijo — žabica napne. — Posebno nevarno je deteljišče s pajčevinami prevlečeno, mokro alj rosno. Gotovo znamnje, da je živinče bolezen p r e m a g a 1 o , je, če se mu začne rigati, in če vetrovi in tudi blato od njega gre. Dokler pa vetrovi in blato od živine ne grejo, 5e je trebuh kot boben napet, če je živince z mrzlim potom polito, ter mu oči ven tisijo in se žila komaj čuti, so to slaba znamenja. — Gospodar mora pred vsem drugim skrbeti, da živino napenjanja ovarje. V ta nainen je treba 1) gledati, da živina preveč Ia5na in požrešna na paao ne gre, ampak se ji popred nekoliko s u h e k 1 aj e vrže in piti da; 2) da v jeseni pred na pašo ne gre, dokler mrzla r 6 s a n e mine; 3) da se tudi v hlevu živini premastae tečne ia sočne brane ne daje, in tudi ne preveč na enkrat, ampak po malem in večkrat po natančnem r e d u. Če pa kljubu vsej opaznosti živino vendar le napne, je prvo in vselej potrebno: zabasano blato alj pičo (futer) iz nje spraviti, kar pospesuje tudi izhlapenje vetrov. V ta namen služi brizglja (kleetira), s ktero se pridno (od konca vsakih 5 minut) ž a j f n i c a, pomešana v s pestjo kuhinske soli v zadnjico brizglja. Če se vetrovi in blato ne odprd, se naj brizglja s tobakovo vodo. Skuba se na kukih 4 bokalih vode vczek (pakelc) navadnega tobaka, tekočini se primeša nekoliko žajfe, če treba tudi olja. Če pa brizglje ni, služi za iztrebljenje roka z oljem pomazana, s ktero se noter do rame živini v drobovje seže. Kot zdravilo za piti je v prvi vrsti živo apno, ki se v vodi razstopi (velikim govedom in konjem gre naenkrat dati 2 lota apna na 2 maslica vode; manjši živini gre manj). Če treba, ponovi se vlivanje apnene tekočine po 2, 3 ali 4krat. Dobro služi tudi, kdor ga pri hisi ima, salmjak (eden do y2 kvintelca na polič vode). Tudi j esih (1—2 maslica na enkrat) dobro služi, ako niso 6reva vneta. — V najnovejših časib rabi se tudi kameno olje (petrolej), z veliko koristijo, toda le, če niso fireva že vneta. (Glej 0 tem ,,pratikou za 1. 1872 proti koncu). — Naj se živinče med tem, ko se mu vliva, tudi prevaja, toda počasi, ne prenaglo. Pri hudem napenjanji se nabode vamp (prvi želodec), za kar slnži poseben nož. K temu je treba pomoči živinskega zdravnika. — Če živini po vsem tem odjenja, nikar ji brž jesti ne daj, ampak želodec in črevo naj imajo za nekoliko časa mir. Dobro bo tudi po prestanem napenjanji čreva in želodec pokrepiti z dišečimi in grenkimi zdravili, kakov so: komilice, kimelj, janež, nieta, encijan, kalmež, voda se osoli z grenko soljo (Bittersalz). (Iz prej navedenih bukev ,,živinozdravniških").