List 47.
Gospodarske stvari.
Sadjarjem.
Po zimi utegne kmetovalec dovolj preudarjati kako si zboljšati kmetijo, kako pomnožiti dohodke, kako uko-ristiti sleharni kos posestva. Marsikateri prostor je še prazen, a na njem bi lahko raslo lepo pa tudi koristno sadno drevo.   Zato   smo si namenili nekatere svete dati
sadjarjem.
Zelo važno je, da sadno drevo vsadiš ptavilno, kajti le tedaj bode uspešno raslo. Pri zasajanji treba paziti posebno na to, da je mlado drevesce lepo zdravo in polno čvrstih korenin, sploh da ni zastarelo v drevesnici, ali pa da ni kak star divjak ali gozden samosevec, ves preraščen z lišajem in mahom, kakeršne le preradi še zasajajo slovenski kmetje. Drevesu prireži močnejše korenine gladko in navzdol Kolikor bolje je jama izkopana, toliko uspešneje bo raslo drevo, toliko poprej bo pričelo roditi. Kedar vsajaš drevo, ne postavljaj ga nikdar niže, nego je poprej stalo v drevesnici. Zaspi ga tako, da bode okrog korenik dobra zgornja prst, ker po tej si bodo korenine najprej iskale živeža. Ako bi toraj prisul okrog korenin spodnjo prst, kakor le prepogostoma ravnajo, med-lele bi korenine, ker v surovici jim ni potrebnih redilnih snovi, saj takih ne, kakeršne morejo použivati. Zato pa so taki nasadi zelo podvrženi suši, ker le malo morejo izcimiti novih koreničic iz take surovice in sploh jim primanjkuje čvrstih redilnih organov. Če pa prispeš dobre prsti okrog korenik, sploh v jamo, v katero si vsadil drevesce, hitro se ti ukorenini in zategadelj je tudi stanovitno in trpežno.
Posebno priporočamo, ne posajaj drevesec pregloboko, kajti   marsikatero   drevo  je  uže moralo
zato usahniti. Bolje je preplitvo saditi, manj škode si napraviš nego, če tako globoko sadiš, da tudi več centimetrov debla zakriješ s prstjo.
Jako važno je, da so korenine prav dobro s prstjo obsute, da se ne napravijo med korenikami prazni zračni prostori, Ker vsled takih presledkov se prime ne dovolj obsutih korenin plesnoba ali celo gniloba. Zato razdeli, kadar zasiplješ, z roko prav skrbno prst med korenine in pod nje in pritisni jo tudi z roko. Nikakor pa ne ravnajo prav oni sadjarji — če jih smemo tako imenovati — ki kar s škornjami na kveder pohodijo prst in korenine, če jih tudi kaj s tem oderejo! In žal, da tako pogostoma zasajajo! Ker je jama preozka, da torej ni moči lepih korenin iz lepa spraviti vanjo, pa se morajo udati sili: z vso močjo jih poteptajo s čevlji, le da jih spravijo ali potisnejo v jamo. Zdaj pa rasti drevesce veselo in uspešno? Saj ni mogoče ! Potem pa tožijo: naša zemlja ni za sadno drevje, ali pa: iz drevesnic kupljena drevesca niso za nič itd. Zemlja je uže sposobna, tudi drevesce iz drevesnice je dobro, pač pa je zasajavec nesposoben! K vsajenemu drevescu naj se sicer pristavi količek, a drevesce se ne sme pretesno privezati k njemu, ker nekoliko se vsajeno drevesce še z zemljo usede, količek pa ne, ki je morda par čevljev globoko zapičen, in tako zadržuje količek drevesce, da se ne more usedati z zemljo, ter se pod njegovimi koreninami napravijo omenjeni zračni presledki, kateri so potem tako škodljivi drevescu ter ga celo ugonobijo.
Kmalu po svečnici je najprimernejši čas tudi za obrezovanje in trebljenje sadnih dreves. Visokodebelno drevje se le v prvi mladosti obrezuje, pozneje se le trebijo suhe ali pregoste veje. Posebno mlademu drevesu je treba izrezovati vse pregoste poganjke, ker sicer drevo nima nikakeršne prave   oblike,  pač pa je polno vej, d^-i
370
nobena ni primerna. Drevo postaja po tem košato, pre-gosto zaraščeno in nima potrebne svetlobe, brez katere nikdar ne more uspešno roditi. Iztrebimo torej vse preobilne notranje veje, da bo mlado drevo dobilo lepo široko pa odprto krono, ker le v tako morejo dohajati zrak, soince in svetloba.
Starejšemu drevju moramo iztrebiti vse suhe veje, ali katere se križajo, kar pogostoma provzročuje raka. Prav tako moramo iztrebiti vse vodene poganjke, ker ti le sok pijejo, pa ne koristijo. Neza-bimo očediti debla od mahu, ki mu zunanjo kožo ali skorjo tako hudo prerašča ter je pravo pribežališče raznovrstnim mrčesom, kateri v njem prezimujejo in hranijo zalego. Mah tudi brani, da se deblo ne more do dobrega ogrevati od solnca, zato pa se sok manj uspešno pretaka po njem. S strguljo postržimo mah z dreves in potem pobelimo deblo z apneno vodo ali pa s pepeluško, katera razje mrčese in mah ter tudi omladi deblo.