250
Listek.
nadaljeval, bi zaslužil, da ga več slovenskih razumnikov čita9 nego ima planinsko diušlvo članov. Nazadnje sledita ,,Zaznamek potov Slov. plan. društva" in ,,Imenik članov Slov. plan, društva". Vseh članov, šteje društvo 279, med temi 2 častna in 7 ustanoviteljev. Podružnice ima planinsko društvo do sedaj   v Savinski  dolini,  Kamniku in Radovljici.
Rezijanski katekizem. Prejeli smo od g. Loschija, ki je prevel na laščino tudi že Sketovo slovnico, tole knjižico: D o 11. G. Baudouin de C o ur t en ay, gia p r o-fessore nelle universita d i Kasan e diDorpat: II catechismo resiano. Con uua prefazione del Dott. Giuseppe L ose h i. Udine Tipografia del pa-tronato 1894. Str. 113 mal. 8°. Cena za izvod 1 lira in 50 centezimov. — Dasi ta nova izdaja ni nič druzega nego transkripcija Baudouinove, kar nam sicer kaže tudi že naslovni list, in dasi tudi uvod ne podaje nič novega, ampak je sestavljen zgolj na podlagi Baudouinovih razprav, vender toplo priporočamo lično tiskano in opremljeno delce zlasti laščini veščim Slovencem, ki se hote seznaniti z jezikom pozabljenih naših bratov Rezi-jancev; in to storimo tem raje, ker vemo, da so Baudouinova dela le malokomu pristopna. Predgovor sega do 42., katekizem sam do 82. str., odtod do konca pa majhen slovarček.
Slavische Anthologie. In deutschenUebersetzungen. MitEinleitung v on Gregor Krek. S tem se za to pot kar na kratko opozarjajo čitatelji na znamenito knjigo, ki je izšla v znani Cottajevi »Bibliothek d e r Wel ti i t e r atur«, katere vsaki zvezek, trdno in lično v platno vezan, velja samo 1 nemško marko. Obširnejši   razgovor,  kakeršnega je tako  delo  vredno,  priobčimo  prihodnjič.
»Oesterreichisch - Ungarische Revue« (Herausgegeben uud redigirt von A. Mayer-Wyde Wien.) je prinesla v letošnji 3. št. v oddelku: »Geistiges Leben in Oester-reich und Ungarn« na polčetrti str. ta-le s pisateljsko šifro P. v. R. podpisani sestavek : »Dr. Jos. Vošnjaks Gesammelte dramatisehe und erzahlende Schrif t en« Gospodu P. v. R-u smo prav hvaležni, ako namerja seznanjati nemški svet z našim duševnim napredkom. Vender bi želeli, da bi to storil v bolj splošnih, sicer ne tako podrobnih, zato pa bolj obsežnih pregledih, kateri bi podajali kolikor toliko verno sliko o našem prosvetnem položaju. S podrobnim razpravljanjem pojedinih pisateljev in njih del bode i nam i Nemcem, ki se za nas zanimajo, malo ustreženo. Tudi nam ne ugaja dolgovezni, na tisto preklicano uradno nemščino spominjajoči slog in poveličljivi, semtertja nekoliko bombastiški  ton.
»Die Zeit«, na Dunaju izhajajoči tednik, ki se odlikuje po svojih treznih, premišljenih sestavkih, je prinesla v 21. in 22. letošnji številki članek: »Die SI o ven en.. Von einem Slo vene n«, ki se ne bavi z našimi političnimi, prosvetnimi in gmotnimi razmerami tako razborito, s tako vzvišenega stališča in vender zopet tako stvarno, da si ne moremo kaj, da ne bi svojih rojakov še posebej nanj opozorili. »Slov. Narod« je pravo ukrenil, da ga je podal svojim čitateljem v slovenskem prevodu Po naših mislih bi čital ta članek s pridom tudi bodoči spisovatelj naše prag* ma tiske slovstvene povest niče, ker bi ondi našel nekoliko izvrstnih vodilnih idej in takih novih nazorov, katerim se bode nehote uklonil vzpričo njih zdrave logike.
Šesto letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Poročilo se završuje s temle pozivom: »Po takem smemo upati, da nam ostanejo zvesti stari podporniki, ali obračamo se tudi do drugih prijateljev slovenske mladine in narodnega napredka s prošnjo, naj blagovolijo pospeševati društveni namen. Posebno pa pozivljemo v svoje kolo bivše dunajske dijake, ki sami najbolj vedo, kako se študira  v daljnjem  velikem mestu,  kjer postaje   vse  vedno  dražje,  nekdanjih  zaslužkov