Po*fWftl tflgglfflr f goiawm
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 267
Maribor, petek 22. novembra 1929
JUTRA
«
»zhai« razun nedelj« in praznikov veak dan ob 16. uri Račun prt po*tn»m Cak. xav. v Ljubljani It. 11,409 V.l|« maaafino, prajaman » upravi >11 po poiti 10 Din. doalavljan n« dom p« 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo In uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglaal po tarifu
Oglaa* aprajama tudi oglasni odd>'jk .Jutra" v Ljubljani, Pralamort ellet M. 4
Habsburške pustolovščine in Hrvati
Razkritja, ki so jih minole dni objavljali razni dunajski in v zvezi z razkritji o zagrebških zločinih tudi beograjski in zagrebški listi, razkritja o pripravah avstrijske Heimwehr za restavracijo Habsburžanov in o zvezah hrvatskih emigrantov s heimwehrovskimi krogi, so izzvala po vsej Evropi znatno senzacijo. Verjetno je, kar trdi dunajska »Neue Freie Presse«, da je v teh razkritjih marsikaj pretiranega, gotovo pa je, da zelo veliko fantastičnega. In vendar je skladnost v poročilih listov raznih struj zelo značilna ter dokaz, da vesti niso brez vsake podlage. Predvsem je značilno, da so med glavnimi organizatorji Heiimvehra tudi mnogi možje, ki so bili glavni stebri Habsburgovstva. Značilno je dalje, da imajo Heirmvehrovci glavno zaslombo v Seiplovem listu »Reichspost«, in še bolj značilno, da v tem listu pišejo sramotilne članke proti Jugoslaviji hrvatski emigranti: general Sarkotič, podpolkovnik Stipetič, podpolkovnik Perčevič in drugi, značilno tem bolj, ker imajo baš ti najtesnejše zveze z 'znanimi Habsbur-govci in avstrijskimi legitimisti. »Wiener Montags Zeitung« izrecno konstatira zve ze Heimwehra s hrvatskimi emigranti. »Abend« dalje konstatira, da general Sar-kotič — ki mu je, mimogrede povedano, Seipel pomagal do avstrijske pokojnine! — stanuje v istem poslopju, kakor major Pabst, vojaški organizator Heimweh;a. Ta list tudi navaja dokaze za zveze med Budimpešto, Miinchenom, Rimom, hrvatskimi emigranti in makedonstvujušči-mi. Podpolkovnik Stonpetič je med voditelj Heimwehra. Znani emigrant Perčcc, ki je pobegnil iz Jugoslavije skupno z dr. Paveličem, stanuje na Dunaju v hiši beiimvehrskega častnika. Vsi listi sočasno konstatirajo, da je glavna kampanja vseh navedenih organizacij in krogov naperjena proti Jugoslaviji in njeni konsolidaciji ter za novo avstro-ogrsko monarhijo pod Habsburgovci, v katero bi šle Avstrija, Madžarska, Slovaška, Hrvat-8ka, Bavarska in eventuelno Poljska.
Načrti so vsekakor fantastični, ker ie njih izvedba nemogoča brez nove zmagovite vojne in brez popolne spremembe Položaja, ustvarjenega s podpisi velesil * mirovnimi pogodbami. Vsi hrvatski listi. zlasti vodilni, »Novosti«, »Jutarnji ist«, »Obzor« in drugi odločno odklanjajo zveze hrvatskega naroda z emigrantom! fantasti. Tako piše »Obzor«, da je ?n,oP hrvatskeKa sabora od 29. oktobra «18 definitivno in za vse čase prekinil vse zveze, ki so vezale Hrvatsko z bivšo monarhijo ter da je bila z njim vržena habsburška dinastija. Ni dvoma, da ie „mfl hrvatski sabor, takrat suvereni in najvišji predstavnik celokupnega hrvat-j*®*® naroda, ne samo pravico, ki mu jo st- 0 1132(510 samoodločbe, proglašene s ani zapadnih demokracij kot cilj bor-„ Dfoti centralnim silam, ampak tudi j,rvaJC?’,^a legalni in najvišji čuvar , atskih narodnih interesov prekine vsa-Da *VuZ0 z m°narhljo in Habsburgovci. Vzrnu «.ni tega stori* poprej, je bila davni *a si,a’ hrvatski narod pa je že D°Prej obračunal s Habsburgovci
Bolgarski narod protestira
POLURNO POČIVANJE DELA IN VSEGA PROMETA V DRŽAVI V PROTEST PROTI REPARACIJSKIM OBREMENITVAM BOLGARSKE.
SOFIJA, 22. nov. Po vseh provincialnih mestih Bolgarske, posebno v Varni, Burgasu, Plovdivu in drugod, so se vršile včeraj velike demonstracije proti bolgarskim reparacijam. V Sofiji so pol ure zvonili zvonovi In v znak protesta so piskale tudi vse tvor niške sirene.
Ustavljen je bil dalje za pol ure ves promet z električnimi pouličnimi železnicami, ves avtomobilski in vozovni ter za pol ure tudi vsak potniški promet.
Pred palačo komisarja Društva narodov, Charona, je krenila ogromna povorka, v kateri je bilo več kot deset tisoč ljudi obojega spola. Demostran-tl so s četrturnim popolnim molkom protestirali reparacljske obremenitve Bolgarske.
PARIZ, 22. nov. Diplomatski so-trudnik »Journal des Debatsc, Augu-ste Gauvain, piše o vprašanju vzhodnih reparacij: Bolgarska je pokazala tudi v sedanjem trenutku enako taktiko napram zaveznikom kakor leta 1915., predno je stopila v vojno na strani Nemčije in Avstro-Ogrske. Tudi sedanji režim Ljapčev, je popolnoma pod vplivom Macedoncev, ki vodijo
bolgarsko politiko. Da se razmere na Bolgarskem niso prav nič izpremenile, dokazujejo tudi sovražne demonstracije proti posameznim diplomatskim zastopnikom, posebno proti francoskemu poslaniku v Sofiji. Francija Je bila do skrajnosti popustljiva napram Bolgarom, sedaj pa ima to za hvaležnost. Ako bi se spomnila na leto 1915. in imela pred očmi običaje bolgarske diplomacije, bi gotovo francoska vlada ne bila tako popustljiva. Bol garska čisto lahko plačuje reparacije, ker je najmanj obremenjena z davki v vsej Evropi. Vrh tega v svetovni vojni ni bila okupirana niti opustoše-na. Leta 1915. je znašal njen dolg 914, leta 1929. pa 1224 milijonov. Sam Ljapčev se je nedavno pohvalil v sobranju, da znaša odplačevanje državnih dolgov samo majhen del državnega proračuna, dočim znaša v Franciji celo polovico. Razen tega na je ireba upoštevati tudi izgube na življenju in imetju, ki so jih utrpeli zavezniki ravno radi nesrečne bolgarske politike v svetovni vojni. Ako se vse to upošteva, ie stališče francoske vlade napram Bolgarski popolnoma razumljivo in tudi upravičeno.
10 zdravniških zbornic
UREDBA O USTANOVITVI 10 ZDRAVNIŠKIH ZBORNIC V JUGOSLAVIJI. SEDEŽI V GLAVNIH MESTIH POSAMEZNIH BANOVIN.
BEOGRAD, 22. novembra. »Službene Novosti« objavljajo naredbo o organizaciji 10 zdravniških zbornic v Jugoslaviji. Za Beograd, Zemun in Pančevo bo sedež zdravniške zbornice v Beogradu, o-
stalih 9 zdravniških zbornic pa bo ustanovljenih po glavnih mestih posameznih banovin v državi. Sedež zdravniške zbor nice za dravsko banovino bo torej v Ljubljani.
Briand o 5aar5fcem uprašanju
PARIZ, 22. novembra. V poslanski zbornici se je razvila včeraj zelo živahna razprava o dnevnem redu. Vzdušje je postalo kmalu za vlado tako napeto, da se je smatral Tardieu prisiljenega, da postavi vprašanje zaupnice. Obenem pa je stavil ministrski predsednik Tardieu tudi predlog, da naj se interpelacije odgode, dokler ne pride v razpravo proračun zunanjega ministrstva.
Zunanji minister Briand je izjavil, da nikakor ne odgovarja dejstvu, da bi bila francoska vlada pripravljena, da se brezpogojno odpove Posaarju.
Briand je izrecno naglasil, da je že ponovno opozoril na to, da je saarsko vprašanje izključno nemško-francoska stvar, ki na haaški reparacijski konferenci sploh ne more priti na dnevni red.
Prof. ^ouanouič oproščen
BEOGRAD, 22. novembra. Večdnevna razprava proti vseučiliškemu profesorju dr. Dragoljubu Jovanoviču, ki se je vršila pred državnim sodiščem za zaščito države, je bila danes končana. Prof. Jovanovič je bil od obtožbe, da je govoril o priliki nekega predavanja proti sedanjemu stanju v državi, oproščen.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 22. novembra. Zaprto.
Sobota, 23. novembra ob 20. uri »Morala gospe Dulske. Znižane dramske cene. Ljudska predstava. Zadnja večerna predstava.
Nedelja, 24. novembra ob 15. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Ljudska predstava pri znižanih dramskih cenah. — Ob 20. uri »Wormski oro-žar«.
Pondeljek, 25. novmbra. Zaprto.
Torek, 26. novembra ob 20. uri »Velik* abeceda« ab. A. Premijera.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 24. t. m. se vršita dve predstavi, ob 15. (3.) uri se vprizori znamenita Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« pri znižanih cenah; zvečer pa se poje Lortzingova komična o-pera »Wormski orožar«, ki se odlikuje po svoji melodijozni glasbi in velezabav-nem dejanju in čije premijera je bila iz* redno simpatično sprejeta.
Izžrebane srečke.
V zadnjih dneh so bile sledeče v upravi »Jutra« in »Večernika« kupljene srečke izžrebane:	40.516, 40.519, 7603, 84.623, 7614, 7609, 34.712, 115.611 in 123.880 po Din 500. Srečka št. 34.709 pa je zadela Din 2000.
Lov za tihotapci.
V minuli noči je stražnik okrog polnoči opazil na Meljski cesti dva sumljiva moška, ki sta z Meljske ceste krenila med vrtovi do Motherjeve ulice, kjer jima je stražnik zastavil pot. Ko sta stražnika opazila, sta se ustavila in pričela bežati po Isti poti, po kateri sta prišla. Toda stražnik je enega dohitel in ustavil. Bil je praznih rok, dočim je drugi s prtljago pobegnil. Pri zaslišanju se je ugotovilo, da je stražnik izsledil tihotapce, ki so nosili tobak za nosljanje. Aretiranec Konrad Parker, 301etni strojni ključavničar brez posla, je bil že večkrat kaznovan in je bil pogojno odpuščen iz prisilne delavnice. Zagovarja se, da ni tihotapil, temveč da je proti plačilu 100 Din pokazal neznancu pot, ki ne vodi skozi sredino mesta. Ker pa so pri preiskavi našli pri njem le 6 Din in nekaj avstrijskega drobiža, se domneva, da tihotapca prišla sino* čl iz Avstrije. Varker zatrjuje, da po-beglela tihotapca ne pozna, pač pa ve, da je Zagrebčan in da čestokrat prihaja v Maribor. Po zaslišanju je stražnik odšel preiskati poti med vrtovi, po katerih je bežal ubegll tihotapec in našel ob stezi dva paketa tobaka za noslanje v skupni teži 17 kg. Aretiranca je policija oddala sodišču In se nadeja, da bo izsledila tudi njegovega ubeglega tovariša.
in z monarhijo. Hrvatski narod je pod Habsburgovci doživljal prevaro za prevaro, tlačenje in izigravanje svojih naj-elementarnejših narodnih pravic in interesov. Zrinjski, Frankopan, Jelačič, Kvaternik in cela vrsta drugih žrtev habsburške politike so izkopali nepremostljiv prepad med Hrvatsko in Habsburgovci. Leto 1848 je dalo zaupanju v Habsbur-govce končni udarec. Od takrat je obstojala samo vsiljena fizična sila močnejšega. ki je mogla še nekaj časa gospodariti, ni pa mogla uteči usodi, ki je neizogibna za vsakogar, kdor se naslanja samo na surovo fizično silo. Zato pomeni sklep hrvatskega sabora oživotvorjenje stoletnih teženj hrvatskega naroda in zato ie tako radostno odjeknil tudi izven
mej Hrvatske, kjerkoli so Hrvati. Tega sklepa ne more nihče več ukiniti, pa tudi ne sme, ako res hoče boljšo bodočnost Hrvatske. Ako danes Habsburgovci kažejo »lep obraz«, je to le stara njihova igra, ki so se je posluževali vsikdar, ko so rabili pomoč onih, katere so sicer sistematski izrabljali in tlačili. Obnovljena habsburška monarhija bi kmalu začela nadaljevati svojo tradicionalno politiko tlačenja hrvatskega naroda. To mora biti jasno vsakomur, kdor zna politično misliti in kdor zna iz prošlosti črpati neob-hodno potrebna izkustva za sedanjost in bodočnost. Zato hrvatski narod ne more in noče imeti nikakšnih zvez z načrti in akcijami habsburških eksponentov. Hrvatski narod m te ne sme dati zaplesti
v to družbo tudi radi tega, ker mora dokazati, da je politično zrel in da se polno zaveda svojih narodnih pravic. Vsa ta pisana družba, ki se zbira okrog depose-diranih Habsburgovcev, ne teži za ničemur drugim, nego da vpostavl staro o-blast Dunaja in Pešte nad Hrvatsko in hrvatskim narodom. Hoče nadaljevati tam, kjer so jo dogodki 1. 1918 onemogočili. Tega se mora zavedati ves hrvatski narod.
Tako »Obzor«. Jasna in odločna beseda, ki je pa — tako resno spregovorjena — obenem dokaz, da so na Hrvat-skem res posamezni fantasti, ki nasedajo zločinskim pustolovcem, če bo hrvatski narod z njimi sam obračunal, tem bolje za nas vse,
Mariborski V E C F R N T K Jtffftf
V M a ri b o r u, dne 22. Xl/T929
Sela mariborskega obilnskeqa
sveta
ZA MARIBORSKI AERODROM. — NOVA POSOJILA. - NABAVA MODERNE GASILSKE LESTVE. — 8 MILIJONOV GARANCIJSKEGA FONDA ZA ZASEBNE GRADITELJE. - ELEKTRIČNE URE. — NOVE OBRTI.
Sinoči se je vršila javna seja občinskega sveta mariborskega, ki ie potekla, v popolnem miru. Občinski svet je reševal važna vprašanja in obravnaval številne, predloge in prošnje. Župan dr. Juvan je poročal, da sta se ban in podban dravske banovine ljubeznjivo zahvalila za čestitke ob priliki njunega imenovanja in obljubila Mariboru vso podporo.
Ugodilo se je prošnji inkasantov mestnega električnega podjetja in se jim bodo plače zvišale za 10%, oni pa, ki so v mestni službi že deset let, bodo prejemali 100.— Din več, kar bo zvišalo izdatke za 14.820— Din na leto. Občinski svet je ugodil tudi prošnji dnevničarjev mestne občine, ki bodo prejeli 13 plačo.
Glede interpelacije trgovskega gremi-ja v zadevi gradbe carinske in kolodvorske pošte je župan poročal, da je osebno interveniral v Beogradu že trikrat, podžupan dr. Lipold pa enkrat. Vedno se mu je obljubilo, da bo vprašanje rešeno v nekaj dneh, vendar se načrti še niso približevali uresničenju. Interveniral bo še četrtič.
Občinski svet je sklenil nabavo moderne gasilske lestve, ki bo stala 9083 dolarjev (508.760.— Din). Dobavitelju bo občina nakazala 285.000 Din akontacije,
15.000	pa Gasilskemu duštvu za zgraditev posebne shrambe za iestvo. Ostanek bo mestna občina izplačala kasneje.
Občinski svet je sklenil, da prevzame mesto v svojo upravo vso Mfeljsko cesto, razen dela pod železniškim podvozom, ki ga je tudi doslej oskrbovala železniška uprava. Prostor za postavitev nove mostne tehtnice se bo določilo na prihodnji seji.
Na razne interpelacije je župan obljubil, da se bo za vprašanje zanimal irt o vsem poročal na prihodnji seji.
Sledila so poročila. Za prvi in drugi odsek so referenti poročali v tajni seli, za IH. odsek.pa je poročal g. Stabej. .
Mestnemu vodovodu se je dovolila ure ditev skladišča v Slovenski ulici. Romanu Pelikanu se je dovolila gradba paviljona na asfaltnem otoku na Kralja Petra trgu, kjer bo uredil tudi čakalnico za avtomobilni promet in tobakarno, dočim je bila prošnja Matije Tomoviča za postavitev kioska zavrnjena. Josipu Po-vodniku na Rotovškem trgu je občinski svet dovolil postavitev platneue verande, toda samo v času od 1. maja do 1, oktobra.
Za IV. odsek je poročal gosp. Pušenjak. Mestno knjigovodstvo je predlagalo. da se za razne primanjkljaje pri mestnih podjetjih najamejo nova posoji-
la: za avtobusno podjetje 1,200.000 Din (1 milijon za kritje primanjkljaja, 200.000 pa za nakup novega avtobusa). 800.000 za mestno plinarno, 210.000 ža krajevno policijo za leto 1929 in kredit za zasebne graditelje, dočim bo mestni pogrebni zavod kril 400.000 Din primanjkljaja iz lastnih dohodkov. Predloge je občinski svet odobril in sklenil, da se posojila najamejo pri Mestni hranilnici.
Poslopja, ki niso podržena državnim davkom, se ne bodo oprostila gostaščinž. — Predlog za dovolitev kredita v znesku 1 milijona Din za delavsko kolonijo je občinski svet odgodil. — Olepševalnemu društvu se je brezplačno prepustil prostor pri mestnem vodovodu za ureditev drevesnice, toda le za čas, dokler se prostor ne bo rabil v kake druge svrhe.
Občinski svet je odobril predlog, da se Aero-klubu dovoli subvencija v znesku
350.000	Din za graditev aerodroma. Subvencija bo izplačana v obrokih. V odbor aerokluba pa je občinski svet delegiral kot zastopnika g. Sabotya, trgovca v Trubarjevi ulici. — Mestnemu električnemu podjetju se dovoli postavitev Kioskov z električnimi urami na Kralja Petra trgu in na Aleksandrovi cesti pri odcepu proti kolodvoru.
Za zgraditev delavskega azila, ki bi naj. nudil domačim delavcem in delavcem, ki potujejo skozi mesto, ceneno hrano in ugodno zavetišče, je ljubljanska borza dela ponudila milijon dinarjev posojila s 4 odstotnimi obrestmi. Občinski svet je sklenil, da zgradi azil, toda ie proti brezobrestnemu posojilu. — Sklenjeno je bilo, da se garancijski fond za zasebne graditelje zviša od 5 na 8 milijonov dinarjev, ker se je 5 milijonov že izčrpalo, a je vloženih še mnogo novih prošenj.
Predlogi: o zgradityj novih, zasilnih stanovanj, o otvoritvi nove Spodnje Radvanjske ceste in razne proŠnje šobili oa-godeni, ker se jih bo mogio upoštevati šele pri sestavi novega proračuna.
Peti odsek je potrdil krajevno potrebo Elizabeti Wolf za točilnico 'na Aleksandrovi cesti št. 26; Valentinu Potočniku za gostilniško in krčmarsko obrt na Vr-banovi cesti; Josipu Hroneku in inž. Karlu Glaserju je podelil koncesijo za stav-beniško obrt, Juliji Peteln pa koncesijo za starinarstvo pod pogojem,'.da o tvori poslovalnico v kaki stranski ulici ne pa v Ulici 10. oktobra. — Prošnjo Matilde Štern za točilnico na Ruški cesti št. f je občinski svet zavrnil.
Nato je župan zaključil jayno sejo in je sledila tajna.
U/ormshi orožar
Komična opera v treh dejanjih. Besedilo in glasba: G. A- Xortzing. Dirigent: L. Herzog. Rež%er: V. Skrbinšek.
' Sinoči se je po.presledku poldrugega leta pela v našem gledališču zopet — opera. Miša je bila polna kakor malokdaj, a bilo je spočetka tudi precej skepse. Opera? Ali jo bo gledališče s sedanjimi močmi zmoglo? Potek pred stave je pa kmalu pregnal pomisleke in občinstvo je bilo celo presenečeno. Naglasiti pa moramo že takoj, da gre velik del uspeha na račun inscenacije, režije iti dirigiranja, kajti to je bila scc nično in režijsko najboljše podana opera od vseh, kar se jih je kdaj pelo in igralo v našem gledališču.
Orožarja Stadingerja je pel g. Pavle Kovič z nervo dobrega igralca in tudi napredujočega pevca. V vlogi hčere Marije je pa gdč. Udoviče-* a pokazala toliko zoblikovanost glasu in toliko Čuvstva, kakor še ne doslej, da si je namah osvojila simpatije. Njej ob strani se je dobro uveljavil g. N e r a 1 i č, grof Lubej, ki je s svojim močnim in polnim baritonom gladko premagal vse težkoče. Glasovno malo šibkejši kakor v »Piskrovezu< se nam je tokrat zdel g. I v c 1 i a, oproda Jurij, morebiti zaradi tega, ker je na ljubo naivni osnovni noti Jurijeve-
tretjem dejanju, dokazal, da je ‘dober ga značaja spremenil tudi glas. Sicer pa je ponovno, posebno v drugem in pevec. Sijajno je zamislil in odigral g. S k r b i n š e k komičnega viteza Adelliofa Švabskega, originalen jo bil H a r a s t o v i č c v gostilničar Brinar, a -ga. Z a m e j i č e v a je kot vzgojiteljica Irma briljirala tako pevsko kakor igralsko Zelo dober pa je bil tudi zbor.
Predstava je tedaj pokazala, da je kljub vsemu pri nas mogoča tudi opera, zato zaslužita dirigent in režiser polno pohvalo. Skoda sc mi le zdi, da je režiser Črtal par prizorov, ki bi bili s svojo komiko efekt samo še povečali.	— r.
> >•
Mariborski in dnevni drobiš
O organizirani akciji
proti dosledni in stnotreni izvedbi zakona o banski uprav P, izvirajoči iz biv še mariborske oblasti, govori zanimiv komunike, ki ga je izdala včeraj kr. banska uprava v Ljubljani in s katerim resno svari vse občine pred nadaljevanjem takega početja in napoveduje uporabo zakonskih sredstev v bodoče proti vsem inspiratorjem takih vlog. Komunike, ki je sestavljen v zelo energičnem tonu. se glasi?
»Kr. banska uprava dravske banovine je prejela v zadnji dobi od raznih občinskih uradov iz bivše mariborske oblasti vloge, v katerih sc vlagatelji zavzemajo za to, da bi dosedanji oblastni uradni aparat deloval v okviru kr. banske uprave dravske banovine še nadalje v Mariboru.
Vse došle vloge so izdelane po skup nem vzorcu, iz česar se more sklepati, da gre za organizirano akcijo, naperjeno proti smotreni in dosledni izvedbi zakona o banski upravi. Javnost se opOzarja, da je tako početje, s katerim se ustvarja nepotrebno vznemirjenje prebivalstva in neti nerazpoloženje napram veljavnim zakonom in obstoječemu stanju, nedopustno in se bodo v bodoče proti inspiratorjem in pošiljateljem sličnih vlog uporabila zakonita sredstva.
Vprašanje upravnega ustroja je z zakonom o banski upravi za vse in vsakogar končnoveljavno rešeno. Š 33 tega zakona izrečno določa, da za posle banovinskega področja ne sme biti ločenih uradov. Pač pa sme ban za te posle dodeliti občeupravnim oblastvom prve stopnje strokovne referente v breme banovinskega proračuna. To zakonito pooblastilo nudi dovoljno jamstvo za intenzivno in eks-peditivno izvajanje poslov banovinskega področja. Vsaka bojazen glede zapostavi jan ja izvestnih delov banskega območja je povsem ncosno-vaua.«
Ugrabljena udoua
Pri neki svatbi v vasi Trbotin pri Kraševcu je kmet Miodrag Miletič spoznal lepo mlado vdovo Danico. Kotel se je z njo poročiti, a je bil r miljen. Končno se je odločil, da izvoljenko‘svojega srca šiloma odvede. S svojim bratom in dvema prijateljema je vdrl v hišo očima Danice in odpeljal Danico z avtomobilom, ki je čakal zunaj pred hišo. Na ovadbo očima so kasneje orožniki preiskali Mile-tičevo hišo, osvobodili Danico, odvajalen pa aretirali ter izročili sodišču.
Za Jesen in zimo KARO čevlji, VI.
Imenovanja v banski upravi.
V dravski banovini so na predlog ministra javnih del, inž. Savkoviča, postavljeni: V tehničnem oddelku načelstva mariborskega sreza: Oskar Jeran, za tehničnega svetnika, inženjerja tehnične sekcije v Mariboru Janko Kukovec in Feliks Celestina za tehnična višja pristava, za praktičnega tehnika pa Josip Pleteršek. — V tehničnem oddelku načelstva sreza Ljubljana: Avrelij Kobal in Karel Šturm za tehnična svetnika, Rudolf Kralj za tehničnega višjega pristava, Franc Jerina za praktičnega tehnika. — V tehničnem oddelku načelstva sreza Celje: Ivan Marek za tehničnega svetnika. — V tehničnem oddelku načelstva sreza Kranj: inž..Fran Erner za tehničnega svetnika, inž. Pavel Mikiauc za tehničnega višjega pristava. —V tehničnem oddelku načelstva sreza Novo-mesto: Valter Ahlfeld za tehničnega svetnika.
Iz tajne seje mestnega občinskega sveta.
V tajni seji so bile rešene predvsem prošnje za sprejem v občinsko zvezo in prošnje za zagotovitev sprejema v Občinsko zvezo ter nekatere perzo-nalne zadeve mestnih uslužbencev. Odobrenih je bilo tudi več garancij za stavbene kredite. Obravnavano je bilo tudi vprašanje premestitve stajališča izvoščkov in taksijev. Definitivno sklepanje je bilo odgodeno, da se med tern reši vprašanje stroškov za prireditev novih stajališč.
Naš veterinarski delegat na Dunaju.
Dosedanji veterinarski referent pri bivšem velikem županstvu mariborske oblasti, dr. Janko Rajar, je imenovan za veterinarskega delegata pri našem poslaništvu na Dunaju. —
Z roko pod cirkularko.
Danes opoldne se je 22 letnemu žagarju Mirku Fišerju pripetila na Koroščevi cesti, kjer je žagal les za kurivo, težka nesreča. Neprevidno se je približal motorni cirkularki. ki mu je zgrabila levo roko in mu odtrgala dva prsta. Rešilni oddelek je- nudil ponesrečencu prvo pomoč, nato pa ga jc prepeljal v bolnico.
Uradni list v novi obliki.
Pravkar je izšla v popolnoma novi obliki prva številka »Uradnega lista kraljevske banske uprave dravske banovine« in sicer v formatu 29*21 cm. Ta službeni list bo objavljal vse zakonite predpise in razglase službenega značaja in trajne važnosti v nastopnem vrstnem redu in pod naslednjimi zaglavji: 1. Zakoni in kraljevske uredbe. 2. Uredbe osrednje vlade. 3. Banove uredbe. 4. Okrožnice kraljevske banske uprave. 5. Razne obče veljavne odredbe. 6. Razne objave iz »Službenih Novin«. 7. Izpremembe v osebju. Vsi drugi uradni razglasi in druge objave se bodo priobčevale na posebni prilogi tega Uradnega lista. Dosedanji Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, ki se je nazival izza dne 7. oktobra 1929 Uradni list dravske banovine, je prenehal z dnem 10. novembra 1929.
Prva številka novega Uradnega lista z dne 20. novembra objavlja: 1. Zakon o banski upravi. 2. Uredbo o ustanovitvi predstojništev mestne policije v mestih izven sedežev banovin. 3. Pravilnik glede kolonij za dojence in male otroke. Razne objave iz »Službenih Novin« in izpremembe v osebju.
Spremembe posesti.
Franc Grašič je prodal Francu Erjavcu iz Velike pri Mariji Snežni hišo v Koserjevi ulici 9 za 103.000 Din. — Kautz Ana iz Sv. Petra pri Gradcu je prodala Witzler Amaliji v Cvetlični ulici 30 hišo št. 12 Ob bregu za 54.000 Din. — Florjan Elizabeta je prodala Karlu Prischnigu, industrijalcu na Dunaju, hišo št. 56 na Meljski cesti za Din 310.000. — Marta Vauda je prodala Mariji Temerl in Amaliji Kovačič hišo št. 13 v Strossmajerjevi ulici za Din 250 000. — Jakob Saurni je prodal Karolini Jakin hišo št. 4 v Vojašniški ulici za 192.000 Din.
Seja upravnega odbora Aero-kluba.
Drevi ob 20. sc bo vršila v Grajski kleti seja upravnega odbora Aerokluba »Naša krila«. Radi važnosti dnevnega reda udeležba nujna.
Policijska kronika.
Od četrtka na petek so bile aretirane tri osebe: Franc F. radi beračenja, Marija V. radi vlačugarstva in Konrad P. radi tihotapstva. Radi manjših prestopkov je bilo vloženih 13 ovadb. Tatovi zimskih sukenj so vedno podjetnejši. Včeraj so v neki gostilni na Glavnem trgu ukradli stroj nemu stavcu M. S. zimsko suknjo, vredno 500 Din. V neki drugi gostilni pa natakarici zimski plašč, vreden 500 Din.
»Merkur« v Mariboru.
V soboto, dne 23. novembra se vrši sestanek mariborskih članov in interesentov Trgovskega društva »Merkur Zagreb« v Mariboru v restavraciji Hall** v idi, Jurčičeva ulica. Začetek ob pol 20, uri s sledečim dnevnim redoni: 1. Položaj privatnih nameščencev in njihovo bolniško zavarovanje. 2. Kaj hoče »Merkur«. 3. Vprašanje ustanovitve poverjeništva ali podružnice (pravila). 4. Volitev akcijskega odbora. 5. Raznoterosti. — Vabijo se vsi nameščenci, ki se zanimajo za boljše zavarovanje v slučaju bolezni. Znano je, da nudi društvo ne samo privatno ordinacijo pri najbolj socijalno čutečih zdravnikih, temveč tudi II- razred v bolnišnici, zdravniško nego m zdravila za člana, ki je že izčrpal zakonito pravico, rodbinskim članom zdravljenje v bolnišnici za dobo 56 dni, pravico do brezplačnega posredovanja sluz* be in do brezposelne podpore kakor tu druge ugodnosti preko zakonov o zjrva-rovanju ‘delavcev. Ker bodo referirah P vovrstni zunanji predavatelji o predor tu, ki tangira vsakega nameščenca m je sedaj sploh predmet zanimanja, se P čakuje. da se bo s tem večerom ustreglo splošni želji najširših plasti vsega P nega nameščenstva. — Pnpra . bor.
Naiboli zdrava dežela na svetu
bo vsekakor Georgija- Po.statistiki-K*
riškega zdravstvenega urada ie nan
umrla tamkaj 1.1928 n,S tiian, kot 105 W di v starosti nad 100 let.
Za sistemaklino organizacijo In kolonizacijo naših izseljencev
IZŠEL 1EVANJE V BODOČNOSTI. - GREHI NAŠEGA NESISTEMATIČNEGA NASELJEVANJA EMIGRANTOV. - OSNOVE SISTEMATIČNE KOLONIZACIJE.
Kakor smo že ugotovili se izseljevanje naših ljudi da omejiti m za krajšo dobo morebiti tudi popolnoma zaustaviti*
■ja stalno pa ie to gotovo popolnoma ne-Mogoče Rojstva bodo na Slovenskem še nadalje presegala število smrtnih slučajev, nove eksistenčne možnosti se gotovo ne bodo množile sorazmerno s tem naravnim naraščanjem prebivalstva. — Nele določen, včasih večji, včasih manjši odstotek naših delovnih moči, manuel-nih in intelektualnih, si bo moral vedno iskati zaslužka v tujini. Nekateri teh od-višnih se bodo sicer lahko naselili po drugih pokrajinah naše države, na kolonizacijo Slovencev v Jugoslaviji izven Slovenije pa v večjem in zares znatnem obsegu ni misliti, niti sedaj niti bo kdaj v bodoče. Odtok našega previška bo tedaj po večini vedno usmerjen preko
državnih mej.
Vsak narod pa, ki mu ni samo do tega, da se iznebi onih, katerih na svoji zemlji ne more preživljati, mora neob-hodno skrbeti za to, da si vsaj na nek način ohrani narodno, gospodarsko ^ in kulturno silo izseljencev. Mi Slovenci na to doslej, žal, sploh še nismo mislili in samo zato je bilo mogoče, da so se ljudje izseljevali kakor in kamor je pač slučajno naneslo. Prav tako pa je v tem oziru tudi še danes. Posledica tega je bila in ie, da se naši izseljenci, ker nikjer niso številčno dovolj močni in kompaktni že v prvi, gotovo pa v drugi ali tretji generaciji popolnoma potujčijo in za. domovino in narod odmrejo. Najdalje se je držala v tem oziru naša kolonija v Združenih državah Severne Amerike, toda tudi tam opažamo, da se naše število bolj in bolj krči. Mladina naših tamkajšnjih naseljencev večji del ne *na več slovenski in se za staro domovino tudi sicer ne briga. Ker je dotok novih priseljencev po strogih ameriških predpisih skrajno omejen, ie naravno in logično, da v 50 do 100 letih, zelo verjetno pa je, da tudi prej, ameriških Slovencev z njihovimi sedanjimi organizacijami, časopisjem itd. sploh več ne bo. Prav isto pa velja tudi za naše izseljence v Evropi, Nemčiji, Belgiji in Franciji.
Naše izseljevanja je bilo tedaj doslej brez vsakega sistema in brez vsake misli na bodočnost. Da pa je bilo vse to tako in ne drugače, je končno razumljivo s stališča našega predvojnega položaja, ko nismo imeli svoje države in smo tudi doma imeli preveč narodnih problemov, da bi mogli reševati tudi še prekomejne. Danes, ko imamo svojo državo, je pa že skrajni čas, da pričnemo misliti tudi na
to. Ameriške Združene države so danes za naše izseljence skoraj zaprte. Tja odtok v večjem obsegu tedaj ni mogoč. — Prav tako je zaprta tudi Avstralija, kjer so pogoji za naseljevanje še vse težji kakor v USA, a priporočljiva tudi ni Kanada. Edina zemlja, kamor bi se odtok naših izseljencev lahko organizirano u smeril, bi bila zato Južna Amerika, v prvi vrsti Argentinija, ki je še zelo redko naseljena in ima tudi klimo, primerno za naše ljudi. In praksa kaže, da se zares vedno več Slovencev seli tja, posebno pa si iščejo tam nove domovine naši bratje ie Italije.
Smer je s tem torej že naznačena rn gre le še za organizacijo in sistem prave resnične kolonizacije, ki naj našim sedanjim in bodočim izseljencem zasigura tudi trajno ohranitev jezika, narodnosti in narodne kulture, naposled pa da tudi previšku naše inteligence možnost zaposlitve in eksistence. Ta organizirana emigracijska akcija bi pa morala stremeti za tem, da se za našo kolonizacijo naide, n. pr. v Argentiniji, primerno, še neobljudeno ali redko obljudeno ozemlje, ka mor naj se potem sistematično in na pod lagi meddržavne pogodbe usmeri ves odtok naših ljudi iz svobodne in nesvobodne domovine. To. kolonizacijo bi pa bilo seveda treba pdpreti tudi gospodarsko in kulturno. Osnovati bi se v ta namen morala posebna slovenska izseljeniška banka, ki bi poslovala doma in v novi koloniji. Izvrstno bi se pa dali k tej akciji, posebno gospodarski, pritegniti tudi naši stari izseljenci v. Združenih državah. Tu bi se potem kompaktno naseljevali naši emigranti, ustanavljali svoje vasi. .poljedelske in gozdne obrate, obrt, trgovino in naposled tudi lastno industrijo.
V zvezi s poljedelci in delavci bi se pa v tej koloniji naseljevali tudi inteligenčni sloji: učitelji, agronomi, ekonomi, inženjerji, uradniki, profesorji, zdravniki, veterinarji, pravniki itd. S tem bi tedaj bil namah rešen tudi problem zaposlitve naše inteligence, ki se v tujino mnogo težje izseljuje kakor poljedelci in delavci. S tem bi pa nastala onkraj morja tudi stalna koncentracijska točka vse naše emigracije, ki ne bi bila za nas izgubite na, temveč bi samo izpopolnjevala naše domače narodno gospodarstvo in slovensko kulturo. Marsikomu se bo zdel ta predlog na videz fantastičen, a kdor se bo v problem poglobil, bo takoi videl, da je izvršljiv in da je za izvršitev potrebna v glavnem le dobra volja in inicijativa na pravem mestu.
Poroka pod upliuom hipnoze
Pred sodiščem v Marseillu se je vršila te dni zanimiva razprava o ločitvi zakona. Industrijalec Jules Simon Je namreč zahteval ločitev zakona, ki je bil sklenjen pod nenavadnimi okol-nostmi. Njegov odvetnik je utemeljeval zahtevo s tem, da se je Jules Simon poročil proti svoji volji in pod hip notičnim vplivanjem svojega bodočega tasta. Simona so namreč kot živčno bolnega človeka prepeljali v sanatorij nekega mladega zdravnika, ki je obenem izvrsten hipnotizer. Bolnik je okreval, bil pa je Še dolgo potein v takozvanem podhipriotičnem stanju, v katerem je tudi privolil, cla se poroči z zdravnikovo sestro, ki jo je komaj poznal. Tožiteljeve priče so izpovedale pred sodiščem, da je Simon na dan poroke napravil nanje vtis človeka, ki mu v gotovih trenutkih manjka vsaka razsodnost. Dva dni po poroki je Simon pripovedoval svojim prijateljem, da se namerava poročiti z neko krasotico, čim ozdravi. Ko so mu nato povedali, da se je že pred nekaj dnevi poročil, tega sploh ni hotel verjeti.
Sodniki so bili spočetka napram tem izpovedbam silno skeptični. Kc pa so tudi druge priče pričale po voljno za Simona, so se začeli za stvar resneje zanimati.
Odvetnik gospe Simon je nasprotno dokazoval, da slučaji take pozabljivosti, da rnož ne ve, da se je poročil, v Franciji niso čisto nič redki. Opozarjal je na slučaj znanega učenjaka Champolliona, ki se še več dni po poroki ni spomnil, da je oženjen. Toda tožiteliu Simonu se je konečno posrečilo dokazati, da je brat njegove žene pripravljal to poroko že prej. p redno je Simon poznal svojo kasnejšo ženo. Sodišče je zato končno res razveljavilo zakon.
Šport
SK Železničar.
'Jutri 23. važen sestanek' igralcev prvega moštva ob 20. pri Lauferju. Udeležba obvezna.
Čudeži na grobu duhovnika?
Ogromna procesija, ki je bila precenjena na 120—200.000 ljudi, je romala te dni od vseh strani države Massachusetts v Zedijenih državah na pokopališče v Holycrossu. Celih 14 dni je bilo pokopališče nabito polno vernikov, ker se je razširila vest, da je prišlo ob grobu katoliškega duhovnika Powera do več čudežnih ozdravljenj raznih neozdravljivih bolezni. Na pokopališču samem so se odigravali dramatični prizori. Prinesli so tja težko bolne in tudi hrome božjepotni-ke ter jih položili na grob duhovnika. Vse žepe polne prsti z groba so se potem vrnili domov v trdnem prepričanju, da tudi zanje ni več daleč čas, ko bodo popolnoma okrevali.
Kakor se pripoveduje, so se na grobu duhovnika Powera dogodili nenavadni slučaji ozdravljenja: hromi so izprebo-dili, slepi dobili zopet vic. nemi izprego-vorili itd. Zanimivo je, da hodijo sedaj na grob ne samo katoličani, temveč tudi Protestanti in celo Židi. Župan mesta Bostona, James Curley, ki je prišel pred dvema tednoma s svojo težko bolno že-1,0 na Povverov grob, se je te dni zopet vrnil na grob, da se pokojniku zahvali *a popolno ozdravljenje njegove žene.
udi bostonski nadškof O’ Connell je že
dvakrat posetil čudodelni grob. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o teh »čudežih«, je kratko odgovoril'- »Kar sem videl s svojimi očmi, to mi je znano in nič drugega. Tudi vi morete videti ravno toliko kakor jaz ...«
60 letnica 5ueškega prtkopa
Sueški prekop, ki veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem in deli Afriko od Male Azije, bo slavil v nedeljo 60lciiiioo svojega rojstva. Zgradil ga jc genijaini Francoz, inž. Ferdinand Lcsseps. v časih, ko so o sličnih gradbali prevladovali med učenjaki najrazličnejši predsodki. Domnevalo se je, da je gladina Indijskega oceana znatno višja od gladine Sredozemskega morja in da bodo ogromne vodene mase poplavile precejšnje predele evropskih obal ob Sredozemskem morju, ko bo predrta celina, ki je družila Azijo z Afriko.
Ferdinand Losseps je izdelal tudi načrte za gradbo Panamskega prekopa in z velikim uspehom pričel dela, toda nepričakovane ovire so njegovo velikopotezno delo onemogočile. Panamski polom je Lessepsa. človeka izredne energije, popolnoma uničil. Opuščeno gradbo so odkupili Amerikanci in Lessepsov načrt uresničili v korist vseh narodov in celokupnega človeštva.
Usodna oporoka
Pred poldrugim letom je umrla soproga občinskega sluge v Rumi, Pavla Dre-herja. Te dni so odprli pri notarju njeno oporoko. Glavni del svojega premoženja jc zapustila svojemu najmlajšemu sinu Franju, dočim je prejel starejši sin Adam, ki ima že svojo družino, samo neznaten delež. Ko je sedel stari Pavle Dreher te dni z mlajšim sinom pri obedu, .ie planil nenadoma Adam v sobo in je z besedami: »Ti imaš tudi svoje prste vmes pri oporoki!« nastavil očetu nož na prsa. Ko je hotel Franjo svojemu bratu iztrgati nož iz rok, mu ga je Adam bliskoma porinil tako glo"boko v telo, da se je ves okrvavljen zgrudil ha tla. Nato je navalil na očeta in ga zabodel v prsa. S svojimi zadnjimi'močmi je težko ranjeni Franjo zgrabil za sekiro in parkrat udaril brata Adama po glavi. Ko so na vpitje prihiteli sosedi, so našli očeta in oba sinova v mlaki: krvi. Vsi trije so bili takoj prepeljani v bolnišnico, kjer pa so kljub zdravniški pomoči že čez nekaj ur podlegli težkim poškodbam.
Zvest'do smrti
V Londonu je bila mlada in }'epa meščansko-šolska učiteljica zaročena z učiteljem, ki jo je strastno ljubil. 2e čez nekaj mesecev bi morala slediti poroka. Toda kratek čas pred tem se je učiteljica zagledala v mladega oficirja, ki ga je spoznala trn sprehodu po Hydeparku. Kmalu sta se pričela sestajati za hrbtom zaročenca, ki spočetka niti slutil ni. da se mu je izvoljenka njegovega srca izneverila. Čisto slučajno je zvedel za odnošaje med svojo zaročenko in mladim oficirjem. Zaročenka mu je nato obljubila, da bo takoj prekinila vse zveze z oficirjem, kar pa se ni zgodilo. To je učitelja še bolj potrlo. Nekega dne jo je posetil na domu, toda ona se mu je na vse njegove očitke porogljivo smejala in končno izjavila, da noče imeti ž njim nič več skupnega. Pokazala mu je tudi pred očmi matere vrata. V tem hipu je učitelj potegnil iz žepa samokres, sprožil ih pobegnil iz hiše. Zaman ga je policija iskala, ni ga mogla najti. Na dan pogreba, ko so ravno spuščali krsto njegove zaročenke v grob, pa se je pojavil pred grobom, potegnil zopet samokres iz žepa in se ustrelil v čelo. Njegovo truplo se je zgrudilo na krsto njegove nezveste zaročenke.
Lindbergh ponesrečil
Kakor poročajo iz Newyorka, s« nahaja sedaj znameniti letalec, polkov nik Lindbergh, pri svojem tastu in se zdravi. Pretekli teden se mu je namreč pripetila težja letalska nesreča. O incidentu pa se varuje najstrožja tajnost in o nezgodi slavnega letalca ni mogoče dobiti nobenih podrobnosti. Zdravnik, ki je bil poklican k Lind berghu, je samo izjavil, da gre za lažje poškodbe, odklonil pa je Arsako izjavo, kaj se je pravzaprav pripetilo premagalcu Atlantika.
Potrebne lastnosti zdravnikov
V neki stari medicinski knjigi iz leta 1755. so natančno našteta vsa svoj-stva, ki jih mora imeti vsak zdravnik. Predpisi pravijo: Ciin bodoči zdravnik v popolnem redu in z vso marljivo stjo izvrši svoje nižje in višje študije ter položi Hipokratovo prisego, je potrebno. da se posveti svojemu poslu in slopi v svet, toda ne parfimiran in v sijajnih kavarnah, temveč oblečen pre prosto in s periko. Zdravnik naj bo sicer zgovoren, vendar ne brbljav, dobrega spomina in razsoden. Ne sme ilepeti za dobičkom, ne sme biti za-jubljen in tudi ne popivati. Stanovati mora v sredini, mesta. Pri posetih bolnikov nikdar ne sme smrkati in mora imeti vedno pri sebi čist robček.
Čedna poboljševaln ca
\/. poboljševalnice v Raducaneni v Rumuniji, kjer so interirani pokvarjeni m zapuščeni otrOci. je te dni pobegnilo 15 otrok. Nesrečneži so morali izvrševati najtežja deia in so jih pazniki vrh tega še mučili. Tudi stanovanjske razmere in prehrana so skrajno slabi. Več ubeglih otrok so izsledili v Jašu in jih poslali nazaj v poboljševalnico. Ali pa je namen poboljševalnice s takim nečloveškim, naravnost srednjeveškim postopanjem dosežen, pa je seveda zelo dvomljivo. Dečji upor pa je imel vsekakor vsaj delni u-speh. Oblasti so namreč odredile strogo preiskavo, da ugotove, ali so pritožbe u-pravičene ali ne. V pozitivnem slučaju pride do velike remedure.
Rimski oltar u Beogradu
Pri izkopavanju temeljev na gradbenem prostoru, na katerem bo stala nova palača zavarovalne družbe »Jadran* v Beogradu, so odkrili delavci te dni na svoje veliko presenečenje rimski oltar. Ležal je sedem metrov globoko pod zemljo. Pričakuje se, da bodo zadeli delavci pri nadaljnih delih še na razne druge rimske starine, ker je spadal dotični gradbeni prostor V rimskih časih k nekemu velikemu rimskemu pokopališču.
Za kaj uporabljajo stare avtomobile u Rmeriki
Kakor znano, je postalo v Zedinjenih državah ameriških izredno veliko število že dosluženili avtomobilov težaven problem. Kjer občine same ne poskrbe, da neuporabne avtomobile zažgo, ali na kak drug način odstranijo, tamkaj se zgodi, da leže kar na smetiščih. V nekem ne\vyorškem okraju pa je sedaj našla oblast zelo enostavno rešitev tega problema. Stare, doslužene avtomobile bodo namreč uporabljali za to, da zgrade kak nasip aii da zabašejo kako malo jezero. Na enem samem kraju bodo nagrmadili kar desettisoč vozov, vmesni prostor pa bodo izpolnili z gramozom ia zemljo.
Propagandni kipi po ulicah fTloskve
Oddelek za olepševanje Moskve v tr* govinskem komisarijatu sovjetske vlade je nakazal moskovski občini 100.000 rubljev za okrašenje trgov, ulic in cest s kiparskimi deli sodobnih sovjetskih umetnikov. Vsi ti kipi bodo imeli v prvi vrsti agitacijski značaj: ilustrirali bodo namreč komunstičtie ideje in razvoj komunistične izgradnje sovjetske države.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgedevlnskl raman te starih Benetk
»Vraga!« si je mislil Aretino. »Kakor da bi tudi
v tej hiši prebivala smrt!«
Ko je tako premišljal, so se odprla vrata m v sobo je stopil mož s sivečo brado in prerano belimi
^Sm»KaJ!« je vzkliknil Aretino sam pri sebi. »To da
bi bil veliki inkvizitor!«
»Gospod,« je izpregovoril Dandolo m mu pokazal stol z gesto visokomerne in hladne uljudnosti beneških patricijev, »želeli ste govoriti z velikim
inkvizitorjem?«	.	,	.	.	„
In Dandolo je pomeril Aretina z ostrim pogle-
J|om
Dandolo se je bil popolnoma umaknil iz zunanjega življenja. Toda vsiljiva vztrajnost prišleca, njegovo ime in nekakšna nejasna slutnja ga je navdajala z upanjem — in s strahom — da prihaja ta gost od Rolanda Kandiana.
Zato ga je opazoval s tesnobo v srcu.
Aretino se je naklonil; njega, veseljaka, ki je bil tako živahne narave in tak sovražnik tesnobnih razpoloženj, je čudno prevzelo žalostno in skrivnostno ozračje, ki ga je čutil tu okrog sebe
»Opozoriti vas moram,« je nadaljeval Dandolo, »da sem odložil svojo službo ... toda ...«
»Gospod,« je dejal Aretino, »zaradi Benetk mi je žal, da niste več veliki inkvizitor. Sicer pa sem hotel govoriti zasebno z gospodom Dandolom.«
»Ah!« je rekel Dandolo s Šibkim glasom, »torej gre za kako zadevo, ki je zame . . . osebnega
značaja?«	._____
»Vaša ekselenca bo sama presodila. Prosim pa že naprej prav lepo oproščenja, ako sem se zmotil. Napotilo me je k vam odkritosrčno prepričanje, da
vam storim uslugo ...«
»Ce je tako, govorite brez strahu.«
»Tako-le je: ne vem, ali se motim, ali ne, a zdi se mi, da ste vi — ali kak drugi član vaše rodbine — ohranili v živem spominu ime moža, ki mi je čast, biti njegov intimni prijatelj; Rolanda Kandiana.«
Jedva je Aretino izustil te besede z vso preprostostjo svoje nevednosti, že se jih je sam
ustrašil.	.	,	, . ,
»Bleknil sem velikansko neumnost,« je dejal
sam pri sebi.
In res, Dandolo je planil pokoncu, bled kakor zid; roke so mu vidno trepetale. Skočil je k vratom, skozi katera je prišel Aretino, zapahnil jih in se vrnil k pesniku.
»Kdo vam dovoljuje misliti kaj taksnega?« je kriknil z zamolklim glasom. »Kaj mi prihajate povedat? ... Ali vas pošilja on sam? ... Tak govorite
vendar!«	„
io	Pnfpr v svoiem stra-
hu, »prišel sem iz lastnega nagiba ... toda, ker vas to ime tako vznemirja, vidim, da sem se zmotil. Saj pojdem, saj pojdem takoj...«
»Ostanite, gospod!«
8M	Dandolo je meril Aretina z žarečim pogledom.
Kaplje znoja so mu stale na čelu. S silo se je naposled premagal in povzel z mirnejšim glasom:
»Sedite, gospod, in govorite brez ovinkov. Kaj mi imate povedati o... Rolandu Kandianu?«
Z očividnim naporom je izrekel to ime. »Gospod,« je dejal Aretino. »zdi se, da je bil Roland Kandiano svoje dni takorekoč član vaše rodbine?«
Dandolo se je zdrznil in Aretino se je v prvem hipu zbal, da je bleknil še gorostasnejšo neumnost, nego je bila prva. Toda Leonorin oče, v razburjenju svojih čustev, med katerimi je prevladovala groza, je hotel zdaj izvedeti vse. Zato se je premagal, obrisal znoj, ki mu je curljal po obrazu in vprašal s skoraj mirnim glasom:
»Kako veste to?«
»Eh, gospod,« je vzkliknil Aretino pomirjen, »saj kroži ta zgodba po vseh beneških ulicah. Ali veste, da imenujejo Leonoro Dandolovo in Rolanda Kandiana v pristanišču še dandanašnji dan ljubimca beneška?...«
»Ne, gospod,« je dejal Dandolo zamolklo, »ne vem tega in nočem vedeti...«
»No, rekel sem kar tako, mimogrede, v pojasnilo svojemu koraku: ljudska govorica pač trdi. da ste ohranili Rolandu Kandianu gorak spomin in globoko naklonjenost...«
»Ah!« je vzkliknil Dandolo trepetaje.
»In, da ga ljubite še vedno kakor sina, od katerega so vas ločile tragične okolnosti proti vaši volji...«
»Tako pravijo?« je povzel Dandolo in prebledel še bolj.
»Da, tako. gospod. A nemara se motijo?«
In ker je Dandolo molčal, je pesnik dodah »Takšne so pač govorice, ki sem jih slišal in ki so mi vdahnile misel, storiti, kar sem storil. In najsi se zgodi tako ali tako, žal mi ne bo.«
»Kaj ste torej storili?« je vprašal Dandolo hripavo.
»Izprehajal sem se po palači Imperije,« je odgovoril Aretino in se nasmehnil.
Učinek tega imena, ki je padlo tako nenadoma v sredo razgovora, je bil morda še strašnejši, kakor učinek imena Kandianovega.
Dandolo je zadobil zdaj nrepričanje. da ima pred seboj poslanca Rolanda Kandiana in da se ta človek igra s- strašnimi spomini, hoteč mu omajati dušo s strahom in grozo.
Toda že je nadaljeval Aretind, ves zamaknjen v svoio misel:
»Posetil sem Imperijino palačo ravno v trc-notku, ko se je vršila razprodaja njenega pohištva in njenih umetnin... Med temi predmeti pa sem
videl enega, za katerega so se kupci strastno prepirali in ponujali visoke cene. Vreden je bil tega; saj je v resnici čudolep umotvor našega slavnega Ticiana. Ne morete se mi čuditi, da je pograbilo tudi mene in da se nisem obotavljal plačati ceno dvesto zlatih dublonov; takoj v tistem hipu pa mi je tudi prišlo na um, da prinesem sliko vam — stvar je namreč ta, da to čudovito delo ne predstavlja nikogar drugega kakor Rolanda Kandiana... Portret je božanska reč, verjemite mi, gospod, je delo, v katero je Tičian položil vso svojo velikolepo gracijo, vso mogočnost svojih barv in vso finočo svoje risbe... Kakšna škoda, sem si dejal, da bi prišla taka slika v neznane in brezbrižne roke! Ne, ne! Makar, če izgubim tistih dvesto zlatih dublonov, ki jih plačam zanj, sem dejal, a gledal bom, da spravim sliko v posest njegovih prijateljev...«
Tako govoreč, je Aretino razvijal portret, H ga je bil postavil na velik naslanjač. Ob zadnjih besedah je spustil platno, ki ga je pokrivalo, ter postavil sliko skrbno v ugodno luč. In naenkrat se je obrnil ter vzkliknil z resničnim navdušenjem.
-Poglejte, gospod!«
Dandolo, bled, drhteč, okamenel, je gledal tudi brez tega poziva; njegove preplašene oči se niso mogle odtrgati od platna. In pred njim že ni stal več portret! Roland sam je vstajal pred njim in se mu je prikazoval tak kakor nekdaj, tak, kakršnega je videl v bogati obleki poslanca, ki ga Je poslala beneška republika v Rim na papeški dvor... Nekakšno ječanje mu je prihropelo iz grla; nenadoma si je zakril oči z obema rokama in se krčevito razjokal. Bilo mu je, kakor da kliče v njegovi duši oddaljeni glas Rolanda Kandiana:
»Kaj si napravil z mojo srečo? Kaj si napravil s srečo svoje hčere?«
Toda Aretino ni videl ničesar. S teatralnimi gestami in zvenečim glasom je vznešeno prepeval slavo slike, za katero je plačal dvesto zlatih dublonov....
Naposled je kriknil Leonorin oče s hripavim, jeznim glasom:
»Zakrite to sliko, gospod zakrite jo!...«
Aretino se je z nepotvorjeno osuplostjo obrnil proti Dandolu. Hotel je vzklikniti in pričeti svoj slavospev iznova... Toda umolknil je in obstrmel; vrata v ozadju sobe so se bila odprla, in na pragu je stala ženska blesteče lepote, z nečim temnim, žalostnim v svojih potezah. In ta ženska je rekla z glasom, ki ni trepetal:
»Oče, jaz kupim to sliko...«
Aretino se je priklonil do tal, v znak občudovanja, ki bi se bilo zdelo Leonori nesramno, ako bi ga bila sploh poeledala.
»Vsi hudiči pekla in vsi angeli neba so mi priča,« je dejal mojster Peter sam pri sebi, »da svoje žive dni nisem videl popolnejše krasote.«
Leonora je jedva videla Aretina.
Pa tudi slike ni pogledala.
MeaorfMl.MiMJevpoar«.
ifettlM to M«ljalfM mmmm •MUiMtms*MkabM*4«90 MjmanjU MMtk 01« *
z Mali oglasi
• 2wlNe.#op«eeew)e keele« •4 tramekag« •» reldemnega xti•&>)«: tnakft baaada 60 p, m) mar)« sMeak Oie 10*»
Pozor!
V soboto, dne 23. popoldne otvorim ► novo moderno urejeno zimsko keglji-, šče. Obenem bo ta dan pojedina klobas In godba na lok, kar vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, osobito pa kegljaškim klubom, katerim bo na razpolago zbrati dneve in večere kegljanja. Točim vedno prvovrstna domača, kakor tudi dalmatinska vina, vedno pivo v sodčkih. Gorka in mrzla jedila. Priporoča se tudi stalnim abonentom domača In obilna prvovrstna hrana; obed in večerja Din 13—15. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos, gostilničar, Cvetlična ul. št. 11.	2989
Učenka
se sprejme, Foto Japelj.
3006
Kontorlstinla,
popolnoma samostojna korespondenti-nja, dobra računarica in knjigovodklnja se sprejme pri železarni v Dravski dolini. — Ponudbe na ravnateljstvo Mariborske tiskarne d. d., Maribor.
2959
Dijaka
sprejmem s 1. decembrom na stanovanje. Naslov v upravi lista. 2988
Dajte avtomobile,
motorje, in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točne In po brezkonkurenčnih cenah. A. Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, Industrija, spoti Najnovejši aparati In svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomever, Gosposka 39.	2286
Eksistenca.
Dobro Idoča obrt se radi izselitve za Din 60.000 proda. Avto ter stanovanje zraven. Naslov pove upravi lista.
2932
,AMERICAN HEATING1
je najpopolnejša in najbolj ekonomična trajna pat sedanjosti. Na 100 m* porabi v času 24 ur samo 4 kg koksa, s katerim se kuri. Ze drugo leto so stroški poplačani 1 Ne zamudite, se poprej pri f,Amarlcan Comar-clal Aflancy“' Marlbor-Krtavlna, Praprotni kova ul. 200 prepričati!
‘.»8 rt
Poredni Bobi
Kdo se ga ne spominja, ko je bril svoje hudomušnosti vsaki dan v »Jutru«.
Sedaj so izšle te prigode v lični knjižici, ki bo v veselje mladini, a tudi odrasli jo bodo z veseljem vzeli v roke in se Bobl-ju od srca smejali.
Mllelavi In BoiKek
boata mladino gotove najbolj oaraClla s knjllico a 10® slikami
Knjižico dobite v
UPRAVI »JUTRA« in »VEČERNIKA« Aleksandrova cesta 13.
Cena knjižici je Din 12.—. Po pošti Din 14.—. Znesek je vposlati v naprej.
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN
n^ajr
*0OO
ZATO, PRI NAJ VEČJI IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE.
DOS. KARNIČNIK
MARIBOR, GLAVNI TRG 11
SPECI3ALNA ZALOGA SAMOVEZNIC
Uda im Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	ln	urednik
Stanko Detela * Mer»hor
: P r » n Bt o i o v i C v Mariboru. Tlaka Mariborska tiskarna d. d., predstavo1*