Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slrk ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkonfekci-ja« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). PROBLEMATIKA PREHRANE V PODJETJU Tako na zborih delovnih ljudi, kot v nekaterih drugih primerih so bila izrečena določena vprašanja glede kvantitete in kvalitete družbene prehrane, zlasti še kar zadeva topli obrok in poslovanje v bifejih Cinkarne. Uvodoma naj poudarimo, da ima vsak zaposleni delavec podjetja pravico na 13 brezplačnih blokov mesečno. Tisti delavci, ki delajo v času državnih praznikov pa dobijo za te dneve bloke za močnejšo, oziroma kvalitetnejšo malico. Vsaik delavec ima pravico tudi na večje šteivilo blokov, vendar jih je dolžan pri ustrezni službi 'kupiti. V 1974 letu smo ugotovili, da je biilo porabljenih večje število blokov, kot je bilo izdanih, razlika pa znaša 47.375,50 din. Brez dvoma bi težko ugotovili vzroke za tako veliko razliko, zato ne želimo posegati v raziskavo te zadeve, vendar želimo opozoriti vse tiste, ki so povzročili ta primanjkuj aj, da so s tem oškodovali tako svoje sodelavce, kot podjetje. Da se podobnim pojavom izognemo, bomo že za mesec marec uvedli v celoti nove jedilne bone. Boni za hrano bodo dveh vrst. Brezplačni boni bodo imeli napis »topli obrok«, boni za prodajo pa napis »denarni bon« za prehrano v Cinkarni. Prosimo vse delavce, da do 1. marca letos porabijo sedaj veljavne neizkoriščene bone, ker po 1. marcu ne bodo več veljali, zamenjati pa jih bo mogoče le v izrednih, opravičenih razmerah. Istočasno poudarjamo, da so na malico v podjetju upravičeni le delavci, ki delajo na svojih delovnih mestih. Vsi tisti, ki so nepretrgoma mesec ali več odsotni z dela, niso upravičeni na brezplačne bone. To določilo ne velja za delavce, ki so na rednem letnem dopustu. Delo v podaljšanem delovnem času (nadurno delo) ni pogoj po katerem so delavci upravičeni na brezplačno malico. To omenjamo zato, ker so dosedaj posamezni 'odje dvigovali za svoje delavce brezplačne bloke, če so le-ti delali v podaljšanem času. Kot je znano, so sredstva za prehrano po sindikalni listi, oziroma po sporazumu črne in barvaste metalurgije o delitvi dohodka in osebnega dohodka omejena, zato bi ta praiksa povzročila prekoračitev dovoljene višine sredstev za prehrano. V prihodnje morejo biti taki primeri mogoči le v izjemnih pogojih, ki se ugotavljajo skupaj s pristojnimi službami. Na pripombe posameznikov, da je cena malice previsoka z ozirom na njeno kvaliteto in " kvantiteto, moramo opozoriti na ostale stroške, ki so sestavni del malice. Ptredvsem so to stroški Samopostrežne restavracije, bi • tako kot ostale delovne organiza- cije plačuje obveznosti iz dohodka, nadalje stroški nabave brane, priprave, kuhanja, razdeljevanja, transporta, porabe električne energije, vode, osebnih dohodkov zaposlenih ipd. Sodimo, da je temeljni problem prehrane v pomanjkanju u-streznih jedilnic, kjer bi bilo mogoče na higienski način deliti toplo hrano iz ustreznih termos posod na krožnike. Nekaj jedilnih prostorov je bilo v zadnjem času usposobljenih, vendar smo še vedno v preveliki meri odvisni od porcij, ki so neustrezne, hitro korodirajo, hrana pa se v njih ohlaja in izgubi dober okus. K temu moramo prišteti še izredno malomaren odnos do vračanja porcij, saj jih je moči najti povsod v podjetju, pa tudi na mestih, kjer iz higienskih razlogov ne bi smele biti dostavljene. Iz teh razlo.gov je poraba porcij zelo velika, samopostrežna restavracija pa pogosto zaradi nevrnjenih porcij ni v stanju pravočasno dostavljati hrano. V času novoletnih priznikov je bila izrečena vrsta kritik na račun premajhnega števila praz- ničnih malic. Dejstva v zvdži s tem so naslednja: Za novoletno malico je bilo prevzetih 800 blokov. K temu so obratovodstva prevzela še rezervne bloke za delavce, ki bi morali morebitno, nepredvideno priti na delo. V obeh dneh je bilo izkoriščenih 689 blokov, vrnjenih pa 93. Iz poročil obratov je razvidno, da je v teh dneh delalo 575 delavcev, vključno z vratarji samskega doma, kar pomeni, da je bilo porabljenih 132 malic več, kot je bilo delavcev na delavnih mestih, ki so bili upravičeni na praznično malico. , To jasno kaže, da za manjko ne gre kriviti službe, pač pa pomanjkljivosti pri sporočanju števila delavcev, ki naj bi resnično delati v prazničnih dneh. Seznami delavcev morajo biti izdelani najmanj dva dni pred prazniki, da lahko restavracija nabavi potrebne količine hrane. Ravno tako bo v prihodnje določeno število rezervnih bonov v kuhinji in ne pri obratovod-stvih, ker bo le tako možna evidenca dejanskih upravičencev do malice. Poročilo s seznamom delavcev mora biti poimensko, prostojna služba pa bo preverjala točnost podatkov. Vse morebitne nepravilnosti poslovanja kuhinje je 'potrebno sporočiti pristojni službi, da se lahko ugotovi dejansko stanje in ustrezno ukrepa proti kršiteljem. Omenimo naj še, da smo odgovorne delavce samopostrežne re- stavracije že opozorili na določene pomanjkljivosti in se seznanili z njihovo problematiko. Obojestransko smo zaključili, da je potrebno še bolj povezovati in konkretizirati naše poslovanje ter strpno odpravljati vsakodnevne probleme. Glede cen hrane in pijače v bifejih so nas predstavniki samopostrežne restavracije opozorili, da cen ni mogoče znižati, ker bi jim poslovanje v bifejih povzročilo poslovno Izgubo. Morda bi bilo mogoče cene znižati tako, da bi Cinkarna deloma pokrivala nekatere stroške bifejev, vendar je ta odločitev v pristojnosti organov upravljanja. Na koncu želimo opozoriti še na problem embalaže pri delitvi mineralne vode v poletnih dneh. Po podatkih ugotavljamo, da se embalaža zelo neredno vrača, pri steklenicah nastopa veliki lom ipd. To nam narekuje, da bodo v prihodnje dostavljane v obrate le tiste količine mineralne vode, ki bodo imele pokritje v vrnjeni embalaži. Prosimo, da z razumevanjem sprejmete nekatere navedene u-krepe ter upoštevate dejstvo, da je mogoče pri skrbnejšem ravnanju tako s porcijami in krožniki kot z embalažo mineralne vode prihraniti znaten del finančnih sredstev, kar se bo pozitivno odrazilo v večji razpoložljivi masi sredstev za izboljašnje kvalitete prehrane. Delo mladinskega aktiva v TOZD grafika Grafika je mlad kolektiv, ki zaposluje 30 odstotkov delavcev mlajših od 27 let. Morda je prav to vzrok, da je organiziranost mladine pri nas živahnejša kot v drugih TOZD. V letu 1974 smo postali bolj aktivni. Zveza mladine, ki je prej obstajala bolj na papirju, je začela z delom. Meseca marca je bil ustanovljen aktiv mladih delavcev TOZD grafika. Z anketo smo poskušali ugotoviti, kakšna je med mladino pripravljenost za delo in za kakšno dejavnost bi bilo največ zanimanja. Tako smo dobili približno sliko o mišljenju in interesih mladih delavcev. Zavedali smo se, da brez tesnejših stikov ne bomo mogli uspešno delati. Želeli smo bolj povezati mlade v TOZD, obravnavati nekaj aktualnih tem, organizirati izlete, kjer bi se mladi bolje spoznali in se sproščeno pogovorili. Od tem, ki smo jih šteli kot najbolj pereče za mladega člove- ka, smo se najprej lotili stanovanjskega vprašanja. Tako smo organizirali konferenco o stanovanjski problematiki v Cinkarni, katere namen je bil, da bi mladi spoznati, kakšne so realne možnosti, da pridejo do stanovanja. Druga tema, ki je zanimiva za mlade, je gotovo izobraževanje. Pripravili smo razgovor z direktorjem Delavske univerze v Celju, tovarišem Opako. Udeležila sta se ga tudi direktor kadrovskega sektorja in vodja centra za izobraževanje delavcev. Udeležence smo želeli seznaniti z možnostmi nadaljnjega šolanja, interesi, ki jih ima pri tem tovarna in ugodnostmi, ki izrednim študentom pripadajo po pravilniku. V decembru smo organizirali ekskurzijo v Gorenjski tisk — Kranj. Nekaj prostih mest v avtobusu smo odstopili mladincem iz drugih TOZD. Ogledu tiskarne je sledil še izlet v Radovljico. Leto 1975 smo začeli z novimi ambicijami. Kongresi jeseni 1974 so vnesli v mladinsko organizacijo veliko sprememb. Aktiv mladih delavcev se je preimenoval v OO ZSMS (osnovni odbor zveze socialistične mladine Slovenije). Član ni več avtomatično vsak mladinec, ampak le tisti, ki na podlagi evidenčnega lista in na podlagi podpisa potrdi, da je pripravljen sodelovati ter da je seznanjen s pravicami in dolžnostmi članov. Na konferenci 14. I. smo izvolili nove člane predsedstva: Vi- vod Bojana — za predsednika, (Nadaljevanje na 8. strani) Varstvo pri delu v preteklem letu V letu 1974 je bila Služba za varstvo pri delu v organizacijskem sestavu glavne direkcije ter neposredno podrejena glavnemu direktorju Cinkarne Celje. Sama služba je bila organizirana tako, da se je do 1. avgusta ukvarjala izključno samo z varnostjo pri delu. S 1. avgustom 1974 pa je bilo službi poverjeno tudi varstvo okolja in zaradi tega je bil v njeni sestavi organiziran poseben laboratorij — laboratorij za vode, katerega na oga je kontrola odplak, ki nastanejo pri delu v OZD Cinkarna Celje. Kadrovsko je bila služba vse leto zasedena samo z dvema strokovnima delavcema, tj. varnostnima inženirjema ter administratorjem. Laboratorij za vode je zaseden z dipl. tog. kemijske tehnologije ter analitikom — kemijski tehnik. Se vedno obstoja nezasedeno sistemizirano delovno mesto strokovnega delavca varnostnega inženirja. Taka zasedba službe ni kompletna in fizično ni kos opravljati vseh nalog, ki so ji poverjene. Primerjava podatkov s preteklimi leti Povprečno število zaposlenih (mesečno) število poškodb pri delu število izgubljenih dni število pošk. na 100 zaposlenih število izgubljenih dni na 1 pošk. Število izgubljenih dni na 1 zaposl. število poškodb na poti število izgubljenih dni Skupaj vseh poškodb Skupaj vseh izgubljenih dni V letu 1974 ne beležimo iz-boljšam!a stanja varstva pri delu. saj število poškodb pri delu ter resnost le-teh naraščata. 1974 1973 1972 1971 1970 1885 1749 1525 1500 1863 206 176 145 145 253 4451 3128 2829 2835 4284 10,9 10,0 9,5 9,6 13,6 21.6 18,1 19,5 19,5 16,9 2,35 1,8 1,85 1,9 2,3 51 59 39 44 38 944 1493 800 976 1480 257 235 184 189 291 5395 4621 3629 3302 5794 v tem obdobju beležimo pet težkih poškodb pri delu. Na poti na delo beležimo dve težki poškodbi s smrtnim izidom — žrt- Primerjava podatkov po delovnih Povprečno število zaposlenih Število poškodb pri delu število izgubljenih dni število poškodb na 100 zaposlenih Število izgubljenih dni na 1 poškodbo Število izgubljenih dni na 1 zaposlenega Število poškodb na poti Število izgubljenih dni število vseh poškodb — skupaj Skupaj izgubljenih dni Število vstopov in premestitve Število izstopov in premestitve enotah v letu 1974 OSS glavna direk. ozdržev. energ. tran. metal. 265 414 100 373 3 62 15 66 435 1202 212 882 1.2 15.0 15,0 17,7 14,5 19,4 14,1 13,4 1.7 2.9 2,12 2,37 5 9 5 11 310 125 49 211 8 71 20 77 745 1327 261 1093 67 113 42 125 39 104 32 105 vi prometnih nesreč. Poklicnih o-bolenj v letu 1974 ni bilo. Poškodba pri delu je zahtevala povprečno izgubo 21,6 delovnih dni oziroma zaradi poškodb pni delu je vsak zaposleni v Cinkarni izgubil povprečno 2,35 delovnega dne. Na vsakih 100 zaposlenih v Cinkarni je bilo 10,9 poškodb pri delu oziroma od 100 zaposlenih se je poškodovalo 11 zaposlenih. Ce k pošk ob am na delu prištejemo še poškodbe na poti na delo ali iz dela, je slika še bolj porazma, ker pride na vsakega zaposlenega povprečno izguba 2,86 delovnega dne. Tudi fluktuacija delovne sile (1187 ljudi ali 63% zaposlenih) ima svoj delež pri številu ter resnosti poškodb pri delu. Od vseh poškodovancev je bilo kar 52 novincev (do 1 leta delovne dobe na delovnem mestu, kjer se je poškodoval). TOZD kemija grafika Tio2 Skupaj 284 217 241 1885 23 15 22 206 603 554 563 4451 8,1 6.9 9,1 10,9 26,1 36,9 25,6 21,6 2,12 2,55 2,34 2,35 5 7 9 51 48 62 139 944 28 22 31 257 651 616 702 5395 133 52 140 672 111 40 84 515 Iz primerjave podatkov je razvidno, da je število poškodb pri delu precej nad povprečjem v PE vzdrževanje to energetika, PE transport ter TOZD metalurgija. Tako se na 100 zaposlenih poškoduje v PE vzdrževanje to e-nergetika 15 zaposlenih, isto v TOZD metalurgija pa celo 17,7 zaposlenih. Najtežje poškodbe so v TOZD grafika (36,9 dni na 1 poškodbo). TOZD kemija (26,1 dni na 1 poškodbo) ter TOZD titanov dioksid (25,6 dni na 1 poškodbo). Iz analize poškodb po dejavnosti je razvidno, da se je pri proizvodnem procesu poškodovalo 42%, pri popravilih to je vzdrževanje in remont 24%, pri internem transportu ter nakladanju to razkladanju 19,5 %, pri mazanju in čiščenju strojev 1,5 % pri ostalih dejavnostih pa 13% ponesrečencev. Iz analize poškodb po vzrokih je razvidno, da je zaradi premale pazljivosti pri delu ter pomanjkljive organizacije dela nastalo kar 68% poškodb. Zaradi malo- 2 CINKARNA!? marnosti in neupoštevanja varnostnih ukrepov ter pomanjkljivih ukrepov za varno delo je bilo 10% poškodb. Zaradi motenj v tehnološkem procesu, zastarelih delovnih naprav in priprav, neustreznih transportnih poti ter pomanjkljivih delovnih pripomočkih je bilo 11% poškodb, zaradi padcev ponesrečencev je bilo 6% poškodb. Zaradi ostalih vzrokov (psihofiziološke motnje to podobno) je bilo 5 %. Iz analize poškodb po delih telesa je razvidno, da je poškodbe na prstih na rokah utrpelo 23%, na rokah 28%, na nogah 25%, na gjlavi 10 %, naočeh 8,5 %, na trupu pa 5,5% ponesrečencev. Iz analize poškodb po obliki je razvidno, da je 34 % poškodb nastalo zaradi udarca, zaradi u-reza to uboda 13 %, zaradi sti-snjemja 16 %, zaradi opeklin, jedkih snovi 9%, toplotnih opeklin 10%, zaradi poškodbe mišice 7%, zaradi tujka 2% ter o-stalih oblik poškodb 9%. Iz zgoraj navedenih grobih pokazateljev je rzvidno, da je tako imenovani »človeški faktor« še vedno močno prisoten pri nastanku poškodb. Kljub stalnemu izobraževanju, poučevanju na delovnem mestu, poostreni delovni di- sciplini ter osebnemu prizadevanju skupinovodij ter preddelav -cev in borbi za doslednejše spoštovanje pravilnega to varnega načina dela se njegov odstotek le počasi niža. Tako je bil v letu 1972 prisoten v 88%, v letu 1973 v 75%, v letu 1974 v 68 % vzrokov poškodb. Odločilno vlogo pri tem prispeva tudi močna in nezdržna fluktuacija delovne sile, zaradi katere ni mogoče pogojev dela v posameznih obratih normalizirati. Navedeni statistični podatki nam prikazujejo resno stanje varstva pri delu v OZD Cinkarna Celje. Število poškodb ter z njimi v zvezi izgubljeni dnevi so za OZD veliko finančno breme. Tudi osebna varovalna sredstva, ki jih uporabljajo na posameznih delovnih mestih in katera naj bi preprečevala nastanek določenega števali poškodb, so draga. Ocenjeno je, da je bilo za osebna varovalna sredstva ter zdravstveno preventivo izdano v letu 1974 preko 2,200.000,— din. V letu 1975 pa se predvideva poraba teh sredstev v višini 3,500.000,— din. V letu 1975 bo potrebno, da se služba za varno delo kadrovsko popolnoma zasede, da bo na ta način lahko strokovno zaupane ji naloge opravila; še posebno pa, da bo pripomogla k zmanjšanju števila poškodb pri delu. Tudi novi Republiški zakon o varstvu pri delu ter Samoupravni sporazum o varstvu pri delu v OZD bosta nedvomno pripomogla k nekoliko lažjemu to konkretnejšemu razreševanju problemov na področju varstva pri delu. Ali veste... Letos bomo praznovali 40-let-nico Zleta »Svobod«, ki je bil v Celju 7. julija 1935. leta. V ta namen so že stekle prve priprave (ZKPO Celje) v oktobru p. L, prve dni novega leta pa so potekali obsežni razgovori, kajti proslava je dobila vseslovenski značaj. Nosilca akcije sta Zveza sindikatov Slovenije to Zveza kulturno prosvetnih organizacij. V izdelavi so tudi prvi idejni osnutki programskega dela te velike proslave. ♦ Trenutno je ena najprizadev-nejših glasbenih sekcij tambura-ški zbor DPD »Svoboda« v Celju. Načrtno organizacijsko to strokovno vodstvo se refleksira v kakovostnem muziciranju na vseh prireditvah. Posebej pa bi še o-manili nastop te skupine na SPREJEMU 75-LETNIKOV (to več), ki so ga pripravile družbeno politične organizacije in PD »Zarja« Trnovlje. ♦ Letošnja revija (medobčinska) gledaliških skupin bo v Polzeli, kjer imamo obnovljen kulturni dom. Tovrstna prireditev je bila v Vojniku že tradicionalna, žal, pa (zavoljo neuglednega kulturnega doma) bodo prikrajšani Voj-ničani! O tem bodo gotovo še spregovorili najprej v domači krajevni skupnosti. BREZ BESED Stanovanjska problematika v preteklem letu Ko ugotavljamo, da je bilo v letu 1974 rešenih 52 stanovanjskih problemov, čeravno so nekateri med njimi le začasno, lahko trdimo, da je bilo to leto s strani stanovanjske problematike zelo uspešno. Medtem, ko smo minulo leto kupili osemnajst novih stanovanj, nam letos to ne bo uspelo, saj je odstotek prispevka za stanovanjsko izgradnjo ostal isti, cene pa stalno naraščajo. V ilustracijo naj navedemo, da je bila koncem leta 1973 cena kvadratnemu metru stanovanjske površine približno 3.300,00 din, leto dni kasneje že po 4.500,00 din, za leto 1975 pa nas samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje pri načrtovanju nakupa stanovanj opozarja na ceno 5.500,00 din za m2 in za leto 1976 po 6.000,00 din. Praktično izgleda tako, da je konec leta 1973 stalo 50 m2 veliko stanovanje 165.000,00 din, konec leta 1974 din 225.000,00, leta 1975 din 275.000,00, leta 1976 pa bo isto stanovanje že 300.000,00 din. St;«' 'rvanjski sklad OZD Cinkarne Celje je v letu 1974 znašal 6.403.220,00 din. Od te vsote smo odvedli solidarnostnemu skladu občine Celje 30 odstotkov, to je 1,744.000,40 din ter ravno toliko samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje kot sopot-pisniki sporazuma o namenskem varčevanju. Le-ta pa nam je za nakup stanovanj dodelila 1.530.000. 00 din posojila za dobo 15 let z 2% obrestno mero, 2.314.500,00 din smo razdelili našim delavcem kot dolgoročno in kratkoročno posojilo za novogradnje ali adaptacije stanovanjskih hiš, 1.392.500,00 din je bil lastni delež za nakup stanovanj, 343.000. 00 din pa smo namenili kot akontacijo rezervacije štirih družinskih stanovanj in ker izvajalci niso poslali še predpogodb, denarna sredstva niso izkoriščena. * Kljub velikim podražitvam gradbenih storitev je stanovanjski sklad ostal še vedno na 6 % od bruto osebnega dohodka. V diskusijah pa je predlog o zvišanju prispevka. Stanovanjska komisija OZD Cinkarne Celje je imela v minulem letu 12 sej. Na terenu je pregledala nad 65 stanovanj cin-kamiških delavcev, ki nimajo rešenega tega vprašanja in so zaprosili za nova ter obravnavala nad 60 prošenj za posojila za novogradnje ali adaptacije hiš. Poleg tega je sodelovala tudi pri ocenjevanju škode, ki so jo utrpeli naši delavci v času potresa. Takih primerov je bilo 63. Stanovanjska komisija je dalje sprejela novo prioritetno listo, ki jo je potrdil poslovni odbor delovne organizacije ter v skladu s Pravilnikom o sredstvih za stanovanjsko gradnjo in oddajanju stanovanj OZD Cinkarne Celje razdelila posojila in izdala odločbe našim delavcem, ki so se vselili v nova ali rabljena stanovanja. V letu 1974 so dobili stanovanja naslednji sodelavci: 1. ŠMID Franc, TOZD grafika, novo stanovanje — sofinancirala Bolnišnaci Celje v znesku 139.282,00 din 2. KUKOVIČ Branko, TOZD vzdrževanje, novo stanovanje po pogodbi s TOPER Celje, kjer je zaposlena žena 3. KUKOVIČIČ Tomo, TOZD vzdrževanje, novo stanovanje, ki mu ga je dodelil TOPER Celje, Kukoviču pa Cinkarna 4. MIRNIK Marjan, TOZD grafika, novo stanovanje — sofinancirala SDK v višini din 139.282,00 5. BINDAS dr. Ivan, obratni zdravnik, dobil novo zdravniško stanovanje — sofinancirala KLIMA Celje v višini 90.000,00 din 6. MLINARIC Marija, finančni sektor, novo stanovanje po- godbeno z LIK Savinja, kii bo leta 1975 rešila stanovanjski problem Matič Borda. 7. JENIC Miloje, TOZD kemija, novo stanovanje — sofinanciralo gledališče Celje v višini 30.000,00 din. 8. POGLAJEN Anica, finančni sektor, novo stanovanje — sofinanciral »IZLETNIK« Celje v višini 60.000,00 din, brez vračila. 9. NOVAK Ivan, TOZD kemija in žena Amalija, TOZD grafika zasedla stanovanje PE-ZEL Blaženke iz splošnega sektorja, ki je last EMO Celje PEZEL Blaženka, dobila novo stanovanje. 10. KENDA Peter, TOZD vzdrževanje in žena zaposlena v TOZD grafika, zasedla stanovanje, ki ga je izpraznil Kocijan Milan, dipl. ing. 11. SAJINOVIČ Radivoj, TOZD kemija in žena Radojka, TOZD metalurgija, dobila novo stanovanje. 12. SREDOVNIK Franc, TOZD vzdrževanje in žena zaposlena v TOZD grafika, dobila novo stanovanje. 13. ŽIBERT Stefan, samski dom, dobil novo stanovanje, v njegovo, ki je hišniško, se je vselil Viignjevič Draško iz TOZD metalurgija. 14. Ramšak Janez, TOZD grafika in žena zaposlena v TOZD titanov dioksid, dobila novo stanovanje. 15. JOVANOVIČ Joviča, TOZD kemija in žena, zaposlena v TOZD grafika, dobila novo stanovanje. 16. SECAR Jože, dipl. ing., TOZD grafika, zasedel stanovanje NOVAKOVIČ Nenada, dipl. ing., stanovanje je bilo kadrovsko. 17. KAPUN Janez, kadrovski sek-. tor je zasedel stanovanje, ki ga je izpraznil Naraks Jože. Stanovanje je kadrovsko/'' 18. TOROV Ivan, dipl. ing. glavna direkcija, je zasedel stanovanje, ki ga je izpraznil ing. Ružič. Stanovanje je kadrovsko. 19. MIRKOVIČ Ivan, splošni sektor, se je vselil v stanovanje, ki ga je izpraznila Vengust Marija. 20. NOSE Andrej, dipl. ing., TOZD titanov dioksid, se je vselil v garsonjero, ki jo je izpraznil Mirkovič Ivan. 21. LAZIČ Nikola, TOZD transport se je vselil v novo stanovanje. 22. KRAJNC Ivanka, TOZD grafika, je zasedla stanovanje, ki ga je izpraznil Rabuzdn Ivan. 23. VUCENOVIC Branko, TOZD kemija, se je vselil v staro stanovanje, Cinkarniška pot 12 v Celju 24. ŠTIGLIC Marinka, splošni sektor, se je vselila v garsonjero. 25. BEDEK Nada, dipl. ing., glavni laboratorij, se je vselila v novo garsonjero. 26. KUM Rozina, glavna direkcija, se je vselila v garsonjero, ki je bila kupljena s sofinanciranjem »IZLETNIKA« Celje v višini 60.000,00 din. 27. VUCENOVIC Buro, TOŽB kemija, se je vselil v stanovanje, ki ga je izpraznil upokojenec Novak Jakob in je sofinanciral 30.000,00 din. 28. LESKOVŠEK Friderik, TOŽB grafika, se je vselil v stanovanje, ki je ostalo po pok. Svečak Vidi. 29. MILANOV Nikolče, TOŽB transport, se je vselil v prostore na Cinkarniški poti 14 v Celju. 30. KOROŠEC Helena, TOZD metalurgija, se je iz Dramelj preselila v Celje, Krožna pot 2, v stanovanje, ki ga je izpraznila Šket Ljudmila. 31 TIRINGER Franc, TOZD metalurgija, se je preselil iz Laškega v Celje in zasedel prostore na Cinkarniški poti 7, ki jih je izpraznil Štrucelj. 32. ŠTORGELJ Janez, splošni sektor, je zasedel majhno stanovanje v Celju, Kumerdeje-va 6, ker zaradi potresa ni imel kje stanovati. 33^*6ALAŠKO Mijo, TOZD metalurgija, je zasedel stanovanje, ki ga je izpraznil Jelen Emil. 34. CAVUŽlC Zvonko, TOZD titanov dioksid, je zasedel stanovanje v Celju, Cinkarniška pot 10, ki ga je izpraznil Raj-čevič Peter in ga je sam adaptiral. 35. REPAS Miroslava, TOZD kemija, je zasedla stanovanje, ki ga je izpraznil Unetič Rok. 36. BRAČKO Viktorju, TOZD titanov dioksiid; smo dozidali skupno s Stanovanjskim podjetjem Celje še eno sobo in s tem rešili stanovanjski problem. 37. JAVORNIK Emil, splošni sektor, žena v TOZD grafika, se je preselil iz Pirešice v Celje, Drameljska 2; zaradi rušenja hiše se je preselil na cinkarn iško pot 14, Celje. 38. TEPEŽ Milan, TOZD kemija, se je začasno preselil iz Levca v Celje. ' 39. MARZEK Francu, TOZD me-talurgija in ženi Marti, TOZD grafika, je dodelila stanovanje pristojna občina. Preko solidarnostnega sklada občine Celje pa so dobili družinska stanovanja naslednji sodelavci: 1. ČATER Jože, splošni sektor; 2. ŠTRUCELJ Stefan, TOZD kemija; 3. PLEVNIK Jože, TOZD vzdrževanje; 4. VRHOVŠEK Anton, TOZD kemija; 5. ŠKET Ljudmila, splošni sektor; 6. TODOROVIČ Cecilija, splošni sektor; 7. ŠPLAJT Julijana, splošni sektor; 8. TREBIČNIK Rozalija, splošni sektor* 9. MARIČ Vili, izstopil, žena še zaposlena v Cinkarni Celje; 10. MUŽAR Angela, splošni sektor; 11. PETEK Ludvik, TOZD titanov dioksid; 12. KVEDER Rihard, TOZD vzdrževanje in 13. BIZJAK Ana, mož v Cinkarni. Razen navedenega smo sodelovali z Bolnišnico Celje še pri reševanju stanovanjskega problema dr. PEJČIČ Petra in njegove žene, ki je zaposlena v naši delovni organizaciji; uredili pa smo nekaj zasilnih preselitev v cin-karniškem provizoriju ter vsaj začasno rešili težje stanovanjske probleme. Omenjeno je že, da je stanovanjska komisija izdala predno- (Nadaljevanje na 4. strani) CINKARNAR 3 Ekipa vzdrževalcev pri manjšem remontu v obratu titanovega dioksida Občni zbor šahovske sekcije Cinkarne V petek, dne 10. januarja 1975 je imela šahovska sekcija Cinkarne svoj občni zbor. Zbora se je udeležilo 20 članov sekcije, opravičeno odsotnih je bilo sedem članov, žal med njimi tudi predsednik sekcije ing. Iskren Pipuš, ki je bil prav ta čas v bolnišnici. Neopravičeno odsotnih je bilo osem članov. V odsotnosti predsednika ing. Pipuša je odbni zbor vodil Jože Snajder. Dnevni red občnega zbora je imel deset točk. Občni zbor je v glavnem potelkail v znamenju 25-lertnice obstoja naše šahovske sekcije, to je od leta 1949 do 1974. Zaradi odsotnosti ing. Pikuša je predsedniško poročilo podal Jože Snajder, ki se je v svojem poročilu ozrl na petindvajsetletni obstoj naše sekcije, o čemur je bilo veliko opisano tudi ob 20-letnici v takrat izdanem »BILTENU«. Tehnični vodja sekcije Dečko Franc je podal zelo obširen pregled dogajanj v dveletni mandat- ni dobi odbora. Iz poročila tehničnega vodje je razvidno, da je delovanje sekcije bilo zelo razgibano in bogato. Tako vidimo, da je naša sekcija imela 65 moštvenih srečanj, na katerih je bilo odigranih 285 partij, od tega smo osvojili 134 točk, ali 47%. Po daljšem presledku je naše moštvo ponovno doseglo dober uspeh na Sindikalnem prvenstvu Celje za leto 1974 z zasedbo V. mesta, čeravno zaradi zasedenosti igralcev ekipa ni nikoli. nastopila v najmočnejši sestavi. V zadnjih dveh letih je bilo v Rogaški Slatini odigrano Individualno sindikalno prvenstvo Stanovanjska problematika (Nadaljevanje s 3. strani) stno listo na osnovi katere so bila stanovanja razdeljena. Iz te prednostne liste jih je ostalo 7 nerešenih. Le-ti bodo imeli prednost pri dodeljevanju stanovanj v tekočem letu. Za novogradnje ali adaptacije hiš je stanovanjska komisija razdelila v preteklem letu 2,314.500,-din. To so bila v glavnem dolgoročna posojila. Šestim prošnikom pa je komisija dodelila tudi kratkoročna posojila, in sicer tistim, ki so zasedali cinkamiška stanovanja. Pogoj je bil, da so do določenega roka izpraznili cinkarni-ško stanovanje. Odplačilna doba je bila določena pet let in 4% obrestna mera. Naj višja kreditna mera je 120.000,00 din, če pa sta v naši delovni organizaciji zaposlena o-ba zakonca pa 180.000,00 din. Nekaj individualnih graditeljev je sicer izrazilo potrebo po zvišanju limita. Stanovanjska komisija se s temi predlogi ni strinjala iz razloga, ker naše podjetje daje naj višje kredite v občinskem in celo v republiškem merilu. Z zvi- šanjem limita pa bi ostalo za nakup stanovanj premalo denarja in bi nehote potiskali stanovanjske probleme na stran. Pripomniti je namreč, da se število prosilcev za posojilo vsako leto veča, s tem pa tudi zaprošeni znesek. Za leto 1975 je prosilcev za nad 3.000.000,00 din. Zato pa so bila uvedena kratkoročna oziroma srednjeročna posojila pod dokaj ugodnimi pogoji. Za novogradnje daje posojila tudi Ljubljanska banka. Iz zgoraj opisanega je razvidna širina dela stanovanjske komisije in tudi družbenega standarda delovne organizacije. Nedvomno, da je ostalo nerešenih še precej stanovanjskih prošenj in da ne bo delo po teh vprašanjih v tekočem letu nič manj obsežno in zahtevno. Za leto 1975 si je komisija že zadala nekaj nalog, ki jih mora čim prej realizirati. Tako bo izdala nov pravilnik o posojilih in oddajanju stanovanj, saj je sedanji star nad 8 let in ni v skladu z novim zakonom o stano- Delavnemu kolektivu! Z izrednim zadovoljstvom vam sporočamo, da je nekdanji član vašega kolektiva, sedaj vojak naše enote tovariš Mijo Brčina vzoren vojak. V vsakem oziru je imenovani vzor ostalim vojakom, kako je treba izpolnjevati zadane naloge in obveznosti vojaka JNA, kar od njega zahteva naša socialistična samoupravna družba. S svojim delom, prizadevanjem in vojaškim obnašanjem predstavlja vzor tovarištva v vojaškem kolektivu naše enote. 4 CINKARNAH Poleg dosedanjih priznanj mu je bila sedaj pred celotno enoto vojakov in starešin izročena značka VZORNEGA VOJAKA, kar je najvišje vojaško priznanje za vojaka JNA v času služenja vojaškega roka. To značko lahko dobijo samo najboljši vojaki, predstavlja pa čast za tistega, ki jo zasluži in dobi. Takšno priznanje nekdanjemu članu vašega kolektiva je rezultat vestnega dela od vsega začetka služenja vojaškega roka in je sigurna garancija, da se bo tako obnašal tudi po odslužitvi vojaškega roka. Tovariško vas pozdravljajo vojaki in starešine VP 1205-5 Mladenovac Slovenije, katerega so se udeležili tudi člane naše sekcije: Franc Dečko, ing. Iskren Pipuš, Ciril Počivalšek in Miodrag Lazič. Najboljši uspeh na teh tekmovanjih je imel Dečko, ki je v finalu v svoji skupini zasedel I. mesto. Zelo uspešno je naša sekcija organizirala moštveni brzoturnir ob 100-letnici našega kolektiva. V zadnjem dvoletnem obdobju sta bili tudi moštveni srečanji med temeljnimi organizacijama združenega dela Cinkarne. Na prvem sta si I. in II. mesto delili titanov dioksid in vzdrževalni obrati, na drugem je zmagalo moštvo metalurgije. K c emu naj dodamo, da je bilo odigrano prvenstvo Cinkarne za obdobje 1973 — 1974. Organiziranih je bilo šest brzoturnir jev, pa tudi zelo uspešno in prijateljsko srečanje z moštvom Mariborskega tiska. v arijskih razmerjih, niti ne v celoti z našo prakso. V novem pravilniku stanovanjska komisija predvideva vnesti lastno udeležbo za nakup stanovanj. To sicer ni za naše podjetje nič novega, saj zasledimo take pogodbe že iz leta 1969. Način nakupa stanovanj z lastno udeležbo ima uvedeno več delovnih organizacij na območju Celja. Na ta način se bo pospešil tudi nakup stanovanj za ostale delavce. Novost bo tudi točkovanje za dodeljevanje posojil. Predlog pravilnika bo dostavljen v obravnavo vsem TOZD podjetja in družbeno političnim organizacijam. OZD Cinkarna Celje ima tudi samski dom. Le-ta je bil vse leto polno zaseden, oziroma je bilo nameščenih celo več postelj kot je predvideno, to je do 230 ležišč. Razen nekaj delavcev drugih delovnih organizacij, ki delajo na vzdrževanju, so vse kapacitete zasedali naši delavci. Ker nam pa še vedno manjka ležišč, smo se prijavili za sodelovanje pri gradnji novega samskega doma, katere inciator je občinski sindikalni svet Celje. Iz razpredelnice, ki je podal tehnični vodja, je razvidna udeležba članov sekcije. Dečko je o-digral največ partij in sicer 125 in dosegel 66,8 % točk, sledijo Lazič 97 partij, ali 55,2%, ing. Pipuš 93 partije, ali 59,1 % itd. Najboljši uspeh je imel ing. Ze-lenovič, ki je 'Odigral 66 partij in dosegel 72,7%. To je bežen pregled vseh dogajanj v dveletni mandatni dobi starega odbora, lahko pa rečemo, da je uspešno opravil zadano nalogo. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji .tovariši: predsednik ing. Iskren Pipuš, tehnični vodja Franc Dečko, člani: Stanko Celestina, Franc Kovačič, Miodrag Lazič, Jože Snajder, ing. Klemen Stegenšek. Po volitvah novega odbora sta športni referent Marjan Leban, ter zastopnik sindikata Pečnik Maks razdelila spominske plakete najzaslužnejšim članom in funkcionarjem sekcije. Ta priznanja so dobili — zlato plaketo: Vinko Persolja, predsednik sekcije 1953-55, Jože Naraks, 1959-60, ing. Boško Marjanovič, 1960-62, ing. Franjo Klin-ger, 1963-64, ing. Klemen Stegenšek, 1965-68, ing. Iskren Pipuš, od leta 1969 dalje; nadalje tehnični vodje: Polde Smon, 1966-68, Mirko Mežmar, 1969-72 ter Franc Dečko, ki to funkcijo še sedaj o-pran/Oja. Bronaste plakete so dobili igralci, ki so dolgoletni člani sekcije, ter za uspehe, ki so jih dosegli za ekipo Cinkarne. To so: Zvone Arh, Jože Jančič, Stevo Jovanovič, Rudi Mraz, Miodrag Lazič, Ciril Počivalšek, ing. Vojo Ružič, ing. Slavko Vrhovec in Stefan Troj alk. Ob koncu je bil sprejet delovni načrt v katerem sta kot glavni točki bili predvideni izvedba prvenstva Cinkarne za obdobje 1974/75, ter udeležba na sindikalnem prvenstvu Celja in drugo. Novemu odboru želimo veliko uspeha pri izvedbi zadanih nalog. Na koncu se zahvaljujemo Sindikalni podružnici Cinkarne, ki je kot vselej tudi v obdobju 1973/74 pokazala veliko razumevanje za našo sekcijo. Prav tako gre hvala tov. Marjanu Lebanu, ki je kot športni referent veliko pripomogel k uspehom šahovske sekcije Cinkarne. J. S. Nedaleč od cinkarniškega naselja na Hudinji je bila pred dobrim mesecem otvoritev (na sliki) kondicijske steze, podobna TRlM-stezi na Gričku NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI Dl V mesecu decembru je bilo enajst nezgod pri delu; in sicer v: TOZD VZDRŽEVANJE: strojno vzdrževanje 1 (40), ARM 1 (7); v TOZD TRANSPORT: transport 1 (15); v TOZD METALURGIJA: čašice 1 (8), valjarna 3 (41); v TOZD KEMIJA: barvila 1 (4), cinkovo belilo 1 (6); TOZD TITANOV DIOKSID: glavni laboratorij 1 (2), proizvodnja titanovega dioksida 1 (19). Številke v oklepaju pomenijo skupno število nezgod v preteklem letu. Na poti so se poškodovali: MARIČ Zairko — priprava vode titanov dioksid; PUNGRAŠEK Ana — grafika, kemolit plošče; PAVIČ Anica — keramik, MU-šKOTEC Durda — čašice in STUMBERGER Hinko — transport. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje ZDOLŠEK Karl (novinec). Pri prenosu pokrova črpalke mu je stisnilo palec desne roke ob rob mize. (Nesmotern način dela). ARM IBRAHIMOVIČ Hamdija (1. nezgoda). Ponesrečenec se je peljal z mopedom iz obrata nevtralizacije in zaradi .goste megle zadel v (nosilec cevovoda ter si poškodoval glavo in kolk. (Slaba vidljivost iin premala pazljivost). TOZD TRANSPORT BREBERIČ Tomislav (novi- Nova športna panoga v Cinkarni n ec). Pri montaži peči v stari topilnici je podlagal tračnico, le-.ta je zdrsnila in mu poškodovala sredinec desne roke. (Neprevidnost). TOZD METALURGIJA Čašice KOROŠEC Marija (1. nezgoda). Pri pobiranju randel ji je postalo slabo, zaradi udarca s kolenom ob spodnji del mize. Malo kasneje je izgubila zavest, zdrsnila s sedeža na tla in si zlomila levo nogo nad gležnjemvt^hie-nutna slabost). Valjarna FILIPOVIČ Safet (novinec — 2. nezgoda). Pri valjanju cinko-ve pločevine ga je ožulila rokavica na levi roki med palcem in kazalcem. (Ostri robovi rokavice). STANIŠIČ Nikola (novinec). Pri delu s kleščami si je poškodoval kite v zapestju desne roke. (Napor). VALANT Janez (1. nezgoda). Pri valjanju je zaradi sunka cin-kove platine priletel ponesrečencu tujek v desno oko. (Naglica pri delu). TOZD KEMIJA Barvila KRIŽANEC Anton •(novinec). Pri prevažanju barvnih koncentratov mu je pri jašku za dvigalo postalo slabo in je padel v nezavest. (Trenutna slabost). Cinkovo belilo POČIVALŠEK Alojz (1. nezgoda. Pri prevozu odpadnega belila je z vozičkom zadel v podstavek ventilatorja in ga je dr-,-žSlo vozička udarilo na zapestje leve roke. (Ozko delovišče). TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij BRAČKO Viktor (2. nezgoda). Poškodovanec je nesel zaboj s plastiko v keson za odlaganje smeti. Jašek pred vrati ni bil zavarovan, zato je imenovani padel ter si poškodoval četrti in peti prst desne roke. (Nezavarovan jašek). Proizvodnja — titanov dioksid FERČEC Aleksander (novinec). Šel je po stopnišču, neprevidno stopil in si poškodoval desno nogo v gležnju. (Hitra hoja). Izgubljeni dnevi zaradi nezgodpri delu in na poti dec. Pri delu kumul. I .-XII. dec. Na poti kumul. 1 .-XI1. Glavna direkcija 26 435 32 286 Vzdrževanje, energetika 55 1202 14 115 Transport 6 212 6 49 Metalurgija 131 882 46 1% Kemija 18 603 — 47 Grafika — 554 5 43 Titanov dioksid 37 563 26 136 SKUPAJ 273 4451 129 872 Lastnosti in nevarnosti plinov Tekoči plin -mešanica propan - butana Tekoči plin se polni v 30, 10 in 5 kg jeklenke (pa tudi manjše) ter je v teh jeklenkah v tekočem stanju. Pri normalnih temperaturah znaša pritisk v takšni jeklenki okoli 5 a/tm. Pri normalnem, to je zunanjem pritisku, se takoj uplini, torej tekoča faza pod normalnimi zunanjimi pogoji ni obstojna. Spodnja eksplozijska meja za propan znaša 2,1 % in za butan 1.5 vol. %, kar pomeni najnižjo vsebino plina v mešanici z zrakom, ki pni delovanju nekega zunanjega vira vžiga eksplodira. Zgornja eksplozijska meja pa je za propan pri 9,5 in butan pni 8.5 vol. kar pomeni, da takšna vsebina plina v mešanici z zrakom pod vplivom zunanjega vira vžiga še eksplodira. Nad to vsebino mešanica ni več eksplozivna. Vžigna temperatura je za butan pri 470» in za propan pri 365» C. Čisti tekoči plini so brez vonja, barve in okusa. Da bi bilo možno pline pravočasno zaznati, jiim proizvajalec dodaja majhne količine močno dišeče snovi. Tekoči plin je približno enkrat tako težak kot zrak, zaradi tega se vedno , drži pri zemlji oziroma se nabira na niižjiih mestih. Ker so ti plini gorljivi, tvorijo z zrakom eksplozijske mešanice. Tekoči plin je praktično nestrupen, vendar se lahko pri nepopolnem zgorevanju tvoni strupeni ogljikov monoksid. V večjih količinah deluje na človeka narkotično. Posledic ne pušča. Za zadušitev je nevaren, če izpodrine zrak. Kisik Kisik se polni v jeklenke v stisnjenem stanju pod prdtiškom 150 do 200 atm. Je brez barve in vonja. Sam ne gori, pač pa pospešuje gorenje. Dostikrat niti ni potrebna iskra, da bi se določene snovi vžgale, če pride do mešanic oziroma velike koncentracije kisika s plini ali tudi drugimi snovmi oziroma predmeti. Acetilen Najpogosteje v jeklenkah raztopljen v acetonu. Pridobivamo ga z delovanjem vode na kalcijev karbid. Je plin brez barve z močnim vonjem, sličnem česnu. Zelo eksploziven. Spodnja eksplozijska meja 2,5 vol. %, zgornja eksplozijska meja 80 vol. %. Vnetišče je pri 335 do 350», kar pomeni, da zadostuje včasih že iskra, da se mešanica vname in eksplodira. Pri jeklenkah za dissous plin (acetilen, raztopljen v acetonu) se pni povišanih temperaturah v jeklenkah ne poveča samo tlak ampak lahko že pričenja samo-razkroj acetilena pri katerem se jeklenka sama od sebe že znotraj segreva in pri tem pritisk nastali ih razkrojnih produktov tako naraste, da jeklenka eksplodira. Možno je, da pride do sa-morazkroja tudi takrat, kadar u-dari v jeklenko povratni plamen iz gorilnika. V večini primerov pa bo porozna masa, s katero je jeklenka napolnjena, začeti samo- razkroj že sama zadušila, poseb-posebno še, če smo jeklenko od zunaj hladili z vodo. Acetilen ni strupen, vendar deluje rahlo narkotično. V nečistem acetilenu se lahko nahaja tudi fosfiin, ki je zelo strupen, vendar ga običajno ne vsebuje takšne koncentracije, da bi bile nevarne. Ogljikov dioksid Ogljikov dioksid ali ogljikova kislina je v jeklenkah v tekočiin-jenem stanju pod pritiskom okoli 50 atm pod normalnimi pogoji. Plim je brez barve, slabo jedkega vonja in nekoliko kislega okusa. Je negorljiv plin ter se uporablja za gašenje. Za človeka je nevaren, ker izpodriva kisik iz zraka ter tako povzroča zadušitve. Je težji od zraka ter se nabira na tleh oziroma nižjih mestih. r. f. CINKARNAH Nevarnosti, ki grozijo v sodobni vojni (Nadaljevanje) V gorečem objektu se je treba previdno vzpenjati in spuščati po stopnicah. Nagorele lesene stopnice se lahko zrušijo pod težo ene osebe. Stopnišče, pretreseno zaradi potresa, je lahko pomaknjeno in se lahko zruši ob najmanjšem pritisku. Železne ograje stopnišča se ne smemo dotikati (kot vsakega drugega metalnega predmeta), ker je lahko močno segreto .in lahko na roki povzroči težke opekline. Ker je pri nivoju poda, oziroma zemlje zrak hladnejši in dim redkejši, je -treba po zadimljenih prostorih hoditi upognjeno oz. na kolenih in rokah in to počasi. Pri takšnem načinu hoje moramo dlani držati zaprte, da se ne bi oprijeli električne žice. Če se navedenega napredovanja poslužujemo v nepoznanih zadimljenih prostorih, je potrebno napredovati z veliko pozornostjo s tipanjem s prsti. Da bi si pri tem reševalec zavaroval roke, se priporoča tovrstno hojo z nekim predmetom (desko, lato, palico) naprej, da bi se izognil nenadnemu pojavu plamena ald neposrednih dotikov nevarnih predmetov z roko. Pri vsem tem je potrebno posvetiti posebno pozornost, da pri tem omogočimo nemoteno zapuščanje prostora in prehoda. Kolikor ne najdemo izhoda je treba opozoriti ostale reševalce s klici na pomoč ali z drugim načinom, da bi lahko ostali reševalci uredili potrebno pomoč. Kolikor je edina rešitev in odhod iz gorečega objekta skok skozi okno je potrebno naslednje: — vedno pogledati na mesto skoka, ne smemo se samo pognati v praizno, — paziti moramo, da čim bolj zmanjšamo višino skoka iz gorečega objekta, (uporaba kratke vrvi, ki se priveže za okenske police, dostop na zidne police, ali z obešanjem z rokami na okenske police itd.), — opozoriti moramo reševalce, ki so zunaj objekta, da po možnosti ublažijo skok ali vržejo vrvi za spust. 2. Izdelava vhoda do ponesrečenih Ob reševanju ljudi iz zasutih zaklonišč, kakor tudi ob vseh drugih primerih reševanja ponesrečenih izpod ruševin, se nam vsaluje takoj na začetku vprašanje: »Kako najti najlažjo pot do ponesrečenih?« Odgovor ni enostaven in ga tudi ni mogoče dati kot splošno pravilo, ker vsaka' ruševina nudi drugačne pogoje in možnosti za reševanje. Na tem mestu lahko. omenimo le osnovne elemente, katere je potrebno upoštevati pni iskanju odgovora na zgornje vprašanje, vodja tehnič-nlo-reševalne enote pa lahko odloči po analizi vseh elementov, kateri način bo najlažji in najhit-rejši. Neredko se bo zgodilo, da bo potrebno kar po dveh poteh napredovati do ponesrečenih, ker tudi najboljši strokovnjak za reševanje ne more povsem predvideti kakšne ovire ga pričakujejo. Če bo ekipa naletela na nepremostljive ovire pni prvem vhodu bo prav prišefl drugi vhod in se bo potem tam angažirala celotna ekipa. Če bo pri prvem šlo vse v redu bomo drugi vhod zapustili. Preveriti je treba vse možnosti, ki obstajajo pri reševanju iz globin oziroma iz zasutih zaklonišč. Najprej je potrebno preveriti, ali ostaja možnost, da prodremo do ponesrečenih skozi glavni vhod v objekt, oziroma če je mogoče na tem mestu najlažje in najhitreje ter najbolj varno odstraniti ruševine. Istočasno je treba preveriti, če obstaja možnost prihoda do ponesrečenih tudi skozi zasilni izhod. Kolikor so ruševine masivnej- še ali nestabilne in reševanje nemogoče skozi te odprtine, potem je treba preceniti, če obstaja možnost reševanja skozi strok zaklonišča to je reševanje z vrha. Pri tem bo potrebno upoštevati vse možnosti, ki lahko privedejo do vdiranja stropa zaklonišča. Kolikor te nevarnosti dejansko obstojajo je potrebno takšen način reševanja opustiti. Lahko se tudi določi najlažji način, kako priti do skrajnih zidov objekta, ali pa se začne reševanje s kopanjem tunela izpod objekta. Izvleček iz Zakona o varstvu pri delu 1. člen 1. Varstvo pri delu obsega pravice in obveznosti delavcev in njihovih organizacij združenega dela po tem zakonu in drugih predpisih do ustvarjanja in zagotavljanja takšnega delov-nega okolja, delovnih in življenjskih razmer, ki zagotavljajo fizično in moralno integriteto delavca pri delu. 2. Varstvo pri delu po tem zakonu je celokupnost ukrepov, postopkov in o-pravil, s katerimi si delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v skupnosti temeljnih organiza- cij združenega dela, v delovnih organizacijah in v sestavljenih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela) u-stvarjajo in zagotavljajo varno delovno okolje, delovne in življenjske razmere ter s tem uresničujejo pravico do varstva pri delu. 3. Varstvo pri delu po tem zakonu obsega tudi nadzorstvo nad izpolnjevanjem predpisov o varstvu pri delu in predpisov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter predpisov o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Čut za otroke Beseda o avtorju Dr. William E. Homan iz ZDA je zdravnik za otroke, ki ne zdravi samo telesnih bolezni, ampak se trudi, da bi bili njegovi pacienti tudi duševno in čustveno zdravi, da bi se razvili v zdrave osebnosti. Zato pri njem zdravniški pregledi niso običajno kratki in rutinski. Če se mu zdi to potrebno, si vzame več ur časa za temeljit pogovor z otrokovo materjo, med katerim skuša čim več zvedeti o otroku in tako odkriti vzroke njegovih vedenjskih in čustvenih motenj. Ker dr. W. E. H. želi, da bi njegove izkušnje, ki si jih je pridobil pri svojem dolgoletnem delu koristile čim širšemu krogu ljudi, je napisal knjigo »Čut za otroke« (Child Sense), kjer na poljuden način govori o vzgojnih vprašanjih, ki mučijo vse starše. Knjiga je zanimiva predvsem kot osebni pogled človeka, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z vzgojnimi problemi in o njih premišljuje. Iz knjige so izbrana najzanimivejša poglavja, ki jih bomo objavili v nadaljevanjih. TRIJE TEMELJNI POGOJI ZA ZDRAV RAZVOJ OSEBNOSTI Rad bi spregovoril o nečem, kar je podlaga vsem izvajanjem v tej knjigi: o tem, kateri elementi so neobhodno potrebni za otrokov normalni čustveni razvoj. Res je na tisoče dejavnikov, ki vplivajo na osebnost mladega človeka in jo oblikujejo. Prav tako res pa je tudi to, da so za razvoj normalne osebnosti neobhodno potrebni vendarle samo trije osnovni faktorji. To dejstvo, da so namreč nujno potrebni samo trije dejavniki, je važno navodilo, ki bi staršem lahko kazalo CINK AR N AR pot, tako pri vzgoji kot tudi pri iskanju vzrokov za morebitne motnje v otrokovi osebnosti. Če stvar malo poenostavimo, lahko rečemo, da so za normalen razvoj otrokove osebnosti nujno potrebne tele tri stvari: LJUBE- ZEN, DISCIPLINA IN SAMOSTOJNOST. Te tri stvari, ki odločajo o otrokovi osebnosti, morajo biti navzoče na vseh treh območjih otrokovega okolja: doma, zunaj doma in v šoli. Lahko bi torej rekli, da je razvoj otrokove osebnosti odvisen od ljubezni doma, ljubezni zunaj doma in ljubezni v šoli, od discipline doma, discipline v šoli itd. Na prvi pogled je jasno, da ti trije dejavniki niso vedno na vseh treh območjih enako važni. Ne bi rad pretirano zmanjševal pomena dednih in prirojenih dejavnikov ter njihovega vpliva na otrokovo osebnost. Nobenega dvoma ni, da se ne rodijo vsi o-troci z enakimi talenti, sposobnostmi in osebnimi lastnostmi. Rad pa bi poudaril, da ti prirojeni darovi razvoj normalne osebnosti zgolj olajšujejo ali otežujejo. Večina staršev z več otroki kmalu spozna, da je prav vsak otrok že od vsega začetka v nekaterih pogledih »težji«, v drugih »lažji«. Okolje lahko odločno vpliva na osebnost vsakega otroka, naj bodo njegovi darovi ob rojstvu kakršni koli in to osebnost usodno izoblikujejo. Res pa je, da je treba za to včasih več drugič manj. Zato me (za zdravnika naravnost neodpustno) odbijajo starši, ki ob kaki vzgojni težavi takoj vržejo puško v koruzo, z izgovorom: »Ja, kaj pa moremo? Taka je pač otrokova narava, proti njej pa smo čisto nemočni!« LJUBEZEN Če bi bilo mogoče, da bi bila pri trinožniku ena noga važnejša kot drugi dve, tedaj lahko rečemo, da je izmed treh pogojev za normalni razvoj otrokove osebnosti, to je ljubezni, disciplini in samostojnosti, pivi pogoj najvažnejši. Večkrat je bilo dokazano, da lahko otrok prenese tudi najtežje udarce usode, če le dobiva dovolj ljubezni. Prepričljiv dokaz za to je to dejstvo, da so bili tisti otroci, ki so med zadnjo vojno skupaj z materami ostali v bombandiranem Londonu, na splošno bolje prilagojeni kot njihovi vrstniki, ki so bili sicer evakuirani na varno, toda ločeni od mater. Lahko je reči, da otrok potrebuje ljubezni, toda biti si moramo na jasnem, kaj to pomeni. Za ljubezen velja nekaj, kar za druge dva osnovna pogoja za normalni razvoj otrokovega čustvenega zdravja ne velja: ljubezni ni nikoli preveč! (Nadaljevanje v naslednji številki) Skandinavska križanka RIMSKA 5 BELA STARO = RIMSKA HALJA 1000 Kg KEM. ZN. ZA KISIK VEDA ŠTUPAR CENE OCET NORD AVT.OZN. AVSTRIJE SKUPŠČI OBČINE W AntifaSist. šiSE.M Rraznovanj|e. slavnost RIMSKI ISI HIŠNI BOG ZVEZDA V OZVEZDj: JU ORLA KEM. ZN. ZA JOD Perzijska denarna ota SAMO = GLASNIK SIVKASTA ZELO ISTRUFENAjL KEMIČNA PRVINA LOKAL V JUBLJA? N! EAST VOLT PREDLOG KEM. ZN. ZA ŽVEPLO OSEBNI ZAIMEK KONICE, TRNI DEL VIJAKA TUJE MOŠKO IME MOŠKO IME VRSTA PRALNegc PRAŠKA Sestavile MARUA A. AVTOMOB OZNAKA BECGRA-DA OTROŠKIH Hla4 HLOD ROMAN LEŠEK BITKA, BORBA GRAM KEM. ZN. za FOSFOR ŽENSKO IME cc AVT.OZN. NEMČIJE ČRTA, KI LOČI 2 DRŽAVI 6.ČRKA ABECEDS RDEČI KRIZ EAST LOŠČILO PREVA- JALEC POLMER OLIMPU SKE IGRE GL.MESTO ITALIJE KEM. ZN. d»šffi? Nekdanji [TEDNIK BOR DE=j vetih PEVCEV EVA RAS NASAD OE HIŠI OSEBNI ZAIMEK 16.ČRK A ABECEDE Zagorsko MOŠKO IME OSEBNI ZAIMEK VOZNIK LETALA Znak za električno poljsko jakost PREDLOG AVT.OZN. TORINA Zensko ime INDUSTR. RASTLINA OSEBA IZ B3LIJE MESTO V OAtKIACl?! Model,pos oblika,zvrlt kega izg. RIMSKA 1 V kemiji zn za tritij STANE TAVČAR RIMSKA 6 MEDMET RIMSKA 100 NEMŠKI predlog Mesto ob SAVINJI tih1avto Mov Amer. den ENOTA OMAN CIRIL SULTANOV UKAZ Nemška nikalnica JUG. NAR ARMIJA Kvartaški IZRAZ BOŽJE = POTNIK KEM. ZN. ZA URAN telesna POŠKODB) i GOSPOD- ARSKO RAZSTA VIŠČE HRVAŠKI VEZNIK IZHAJA = LIŠČE PROTI, ZOPER 100 rft PUŠČAV. TOVORNA »IVAl GL.MESTOj TURČIJE Rrezalk. pijača Okrajšava za tara PESEM hvalnica 2 SAMO = GLASN. Neodloč. izid pri šahu Gorski rei ČOLN. IGRALEC BERT Menično jamstvo DEL TELESA Mesto v ttti 10. ČRKA ABECEDE Nekdanji častnik Ena izmed CELIN OkrajS. za KARAT KEM. ZN. kaIIj NAS OTOK INDONEZ. OTOK PASTA, MAZILO PRVI 2u ABECEDE Prebivalke IRSKE Površinske MERA SREDOZ. RASTLINA! AMPER GL.MESTO PERUJA METER V KEMIJI ZNAK ZA NEVTRON Znamka radioapar. AVT.OZN. ITALIJE f f V V DRŽAVA NA JV ZDA ZDRAVIL. RASTLIN/ Delo mladinskega aktiva v TOZD Grafika Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali od 1. februarja do 15. marca 1975: Kino Union Od 19. do 23. februarja ŠKORPIJON, ameriški barvni film. Od 24. do 28. februarja UMOR IZ LJUBEZNI, italijanski barvni film. Od 1. do 4. marca STARI DIVJI ZAHOD, ameriški barvni film. Od 5. do 9. marca ZBEŽAL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA, ameriški barvni film, (ob 16. in 18. uri). Od 10. do 13. marca PSI IZ SLAME, ameriški barvni film. (Nadaljevanje s 1. strani) Kunej Mojco — za sekretarko, Horvat Dušana — za referenta za SLO in samozaščito, Točaj Jožico — za tajnika in blagajnika, Fajgel Danija — za referenta za informiranost in Branka Ger-madnik — za referenta za kulturo. Pregledali smo naše delo v preteklem letu in sprejeli okvirni plan za leto 1975, ki ga nameravamo še detajlirati. Predlog plana za leto 1975: I. Konference, problemske konference, posveti: — problemska konferenca o problemih na delovnih mestih, — posvet o Vlogi samoupravljanja v Cinkarni, — udeležba mladincev na seminarjih in predavanjih, ki jih ibo pripravila ideološka komisija v Cinkarni. se želijo bolj aktivno vključiti v delovni proces, družbeno dogajanje in dejavnosti izven službe. V maldih želimo vzbuditi in razvijati željo po zavestnem vključevanju v življenje v tovarni in izven nje. Skratka — želeli bi zmanjšati pasivnost. Vemo, da je mnogo mladih, ki bodisi zaradi dolgega prevoza na delo, ali zaradi družinskih in drugih obveznosti ne morejo žrtvovati veliko časa. Veseli jih bomo, če se nam bodo pridružili na izletu ali pri skupnem reševanju določenega problema. Ob enem pa vemo, da je precej mladih, ki so pred kratkim prišli iz šol ali učnih mest, ki so od tam navajeni na razne dejavnosti in ki imajo dovolj prostega časa. Delavski mladini bi želeli približati kulturne prireditve. Letošnja sezona se je že nagnila v drugo polovico, vendar bomo vsakemu zainteresiranemu preskrbeli vstopnice za gledališke predstave in koncerte po ugodnih cenah. Na naslednjo sezono pa se bomo bolje pripravili. Želimo se uveljaviti tudi v samoupravnem procesu. Tako naj bi bil predstavnik mladine prisoten pri vseh sestankih samoupravnih organov in o njihovem delu poročal tudi drugim Slanom OO ZSMS. Možnosti imamo, treba jih je le izkoristiti. Z delom in uspehi bo zveza mladine postala važen faktor, ki bo imel tudi več vpliva. Lažje bomo konkretno reševali probleme in bolj nas bodo upoštevali, če bomo pokazali zainteresiranost in delavnost. Mojca Kunej Od 14. do 17. marca MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING, ameriški barvni film. Kino MetropoV Od 24. do 26. februarja SEDMERICA JEZDI, ameriški barvni film. Od 27. februarja do 2. marca SHAFT T AFRIKI, ameriški barvni film. Od 3. do 5. marca IVAN VASILJEVIČ, sovjetski barvni film. Od 6 . do 9. marca SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE VVALTERJA MITTVA, ameriški barvni film. Od 10. do 13. marca UMAZANE ROKE NAD MESTOM, ameriški barvni film. ameriški barvni film. Od 14. do 17. marca MOŽ Z VZHODA, Kino Dom Od 24. do 28. februarja TIGRČEK, bolgarski film (ob 16. uri). Od 24. do 28. februarja PRODAJALKA CVETJA, severno korejski barvni film. Od 1. do 4. marca SINOVI PUŠČAVE, ameriški barvni film. Od 5. do 9. marca RAZUZDANI, italijanski barvni film. Od 8. do 16. marca BELI OVČAR, italijanski barvni film (ob 16. uri). Od 10. do 12. marca VVILLIE BOY, ameriški barvni film (ob 18. in 20. uri). Od 13. do 16. marca RIVATNA LASTNINA NI VEČ KRAJA, italijanski barvni film (ob 18. in 20. uri) II. Ekskurzije in demonstracije: — demonstracija kemolit plošč, — ogled obratov TOZD grafika, — Obisk Intergraifike. III. Športnorekreacijski program: — sodelovanje s sindikatom, — dve planinski turi. IV. Poslovne manifestacije: — v sklopu Cinkarne in povezav z OK ZSMS. V. Stalne naloge: — družbena samozaščita, — naloge iz statuta ZSMS in OK ZSMS, — sodelovanje z družbeno poli- ■ tičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v TOZD, — spremljanje dogodkov v OZD in TOZD, — zbiranje interesov in spremljanje problemov članov OO ZSMS v Grafiki in ukrepanje. — morebitna pomoč pri ustanavljanju OO ZSMS v drugih TOZD. Na konferenci smo sprejeli tudi predlog predračuna za leto 1975. K našemu delu bi radi pritegnili vse tiste mlade ljudi, ki Obveščamo, da je KOKA z novim letom ukinila oskrbo Pregled faktorjev za obračun OD — januar 1975 Stroškovno mesto Faktor vred. točke norme SPLOŠNA UPRAVA CAOP Finančno računovodski sektor . . . . Kadrovski sektor Samski dom Splošni sektor Kuhinja Pralnica in šivalnica Zunanja trgovina TOZD METALURGIJA Skupne službe metalurgije Keramika Žveplena kislina PIK Žveplena kislina KKČ Ginkov prah Sekundarna proizvodnja cinka . . . Baterijske čašice Žičarna Zlebarna Valjarna TOZD KEMIJA Skupne službe kemije Celje . . . . Barvila Celje Soli in pigmenti Barijev sulfid Litopon Clnkovo belilo Zaščitna sredstva — modri baker . . Rastni substrati Zaščitna sredstva — modra galica . . 1,13 TOZD GRAFIKA Skupne službe grafike Tiskarske plošče Preparati za grafiko Tiskarske barve Razvoj grafike PE VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Skupne službe vzdrževanja . . . . Strojno vzdrževanje Elektro vzdrževanje ....... Vzdrževanje ARM Gradbeno vzdrževanje PE TRANSPORT Skupne službe transporta Železniški promet Interni ostali promet Avtocisterne za kislino Nakladanje In razkladanje .... TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij Skupne službe titanovega dlekslda . Investicijska služba Proizvodnja titanovega dioksida . .