Štey. 3. V Mariboru 16. januarja 1879. Tečaj XIII. Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. —kr. „ pol leta I „ 60 „ , četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. ;iOIEttSKi List ljudstvu v poduk. Posauesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Glas sv. očeta Leona XIII. o največji nevarnosti sedanjih dni! Zgodovina vsega človeštva prejasno kaže, da se ljudem zmiraj hujše godi, čem dalje od Boga bežijo. Pred blizu 2000 leti so v toliko in v vsestransko nesrečo zagrezneni bili, da je pagansk modrijan djal: človek si ne more pomagati, Bog sam mora priti, le on zamore še pomagati. In zares, Bog sam je prišel obupajočemu človeštvu Da pomoč, večni Sin božji je postal sin človekov, angeljčki božji so pa veselo zapeli: slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage vqlje. Ta mir, ki ga je nebeški usmiljeni Sama-ritan, naš gospod in odrešnik, Jezus Kristus, svetu pridobil in ga še zmiraj deliva v velikej gostil-nici, kojo je on ustanovil, namreč v svetej kato-liškej Cerkvi, ostaja pa pri posameznih osebah, pri celih narodih in državah le, dokler so ljudje res blage volje, dobrega, Bogu in sv. Ceikvi uda-nega 6ica. Brž pa, ko začnejo ljudje in celi narodi sv. Cerkvo zapuščati, jo sovražiti, Boga tajiti, zgubijo blagi mir božji, ugrabi jih zopet stari paganski nemir, nered in vsestranska nesreča. Jeduako se godi v Evropi, deloma tudi v Ame iki, zadnja 3 stoletja. Krivoverski rogovileži so se s pomočjo lakomnih velikašev in vladarjev vzdignili prvič zoper sv. katoliško Cerkvo. Velik del Evrope je propal v lutrovsko in kalvinsko krivoverstvo, drugi del pa je pod ošabnimi ministri in pod vladarji, ki so hrepeneli po absolutizmu t. j. po samovoljnem vladanju v svetnih in verskih zadevah, zairl vso versko in politično svobodo. Mogočni grajščaki in bogati mestjani so jim pomagali in tako je nastalo novo zatirovanje upliva sv. Cerkve po vsej zapadnej Evropi. Ali prevzetni vladarji so si grozovitno šibo izredili. Novo in razuzdano neverstvo se je iz njihovih gradov izlilo na plemstvo in mestjanstvo, ki se je naposled spuntalo zoper vladarje ; nastala je strahovita francoska revolucija, narodil se je — liberalizem. Kralje in vladarje so ubili n. pr. francoskega, druge pregaali ali jim vladarsko oblast tako skr- čili, da le še podpisujejo, kar jim liberalne zbornice poslancev in iz teh vzsti ministri sklepajo in predlagajo. Vladarji in plemstvo so zgubili prejšnje pravice, kmetskim ljudem so se prejšnji davki in bremena v vedno rastoče dače spremenila, mestjani in denarni mogotci pa so pri novošegnej mnogovrstnej svobodi prišli na vrh. Liberalci skušajo sedaj v go-spodstvu vzdržati prvič 8e po nalašč sebi v korist osno-vanih volilnih redih, drug'č po zatirovanju cerkvenega upliva na ljudi in tretjič po mnogovrstnem izse-savanju menj premožnega prebivalstva itd. Sicer se nikoli poprej ni toliko govorilo o svobodi, kakor v liberalnej dobi, vsem se je privoščila, le sv. katoliškej Cerkvi ne. Zato naletimo zopet na preganjanje sv. Cerkve ia nedavno bil je jeni glavar vseh dežel oropan, papež pogreša svobode in po-močkov, potrebnih mu za uspešno vladovanje vesoljne Cerkve. Liberalizem, narodivsi se iz never-stva, je prisiljen, ako hoče dosleden biti, cerkveni upliv zatirovati in neverstvo dalje širiti, kar le preveč marljivo dela, posebno od te dobe, ko je vse šolstvo sv. Cerkvi in krščanstvu več ali meuje izneveril. Ali ravno to početje mu je in bodo v pogubo. Strup svojega neverstva izlivajo liberalci z neko strahovito gorečnostjo na prosto ljudstvo. Ko se ga pa to navzame, vzdigne se proti liberalnim gospodom, pa ne samo proti tem, ampak proti vsemu človeškemu redu ter hoče nov red ustanoviti na razvalinah sedanjega, na popolnem never-stvu in neznaboštvu. Ker število ubožcev vsled liberalnega gospodarstva vedno raste, množi se tudi število nezadovoljnih, nevernih upornikov, ki hočejo, enako liberalcem, na zemlji uživati rajsko veselje, vero in up na nebeško so zgubili. In ker morejo le silama prodreti, zbirajo svoje moči in jih združujejo. Na Francoskem se imenujejo komunisti, ker hočejo vse premoženje bogatašev med seboj razdeliti; na Ruskem se nazivljajo: nihili-81 i, ker na nič ne verujejo in vse dosedanje za-metujejo, na Nemškem pa in drugod jim je ime socijalisti, ker hočejo sedanji družbinski red zatreti, zakonsko zavezo odpraviti, vsako pravico do kakega posestva popolnem iztrebiti. Svet stoji pred novo ;n uajstrahovitue in revolucijo in uže laui se ,e z.<čeln glasiti, ko so zaporedom ljuti socijalisti napadali nemškega cesarja, italijanskega in španjskega kraha, ruske ministre. Tako je človeštvo v :J,00 I tih zašlo do brezna in propada, i/. kt.TPira žuga vitati še prej nezaslišano ba bar-«tvn. Luf ovci iu Kalvinci so zavrgli cerkveue zapovedi, libe alci so se lotili deset božjih zapovedi iu odpravili posebno 1., 2., 3., 6., deloma tudi 7. in 8. Toda socijalisti ne marajo ne za cerkvene, ne za božje zapovedi, in ljudje so po tem tak^m polagoma zgubili ne samo sv. Cerkvo, Jezusa Kristusa, Boga, ampak so tudi zabredli tako, da rušijo naturne podlage človeškej družbi! Ali nimamo tukaj nobenega pomočnika več? Gotovo, da imamo; sv. katoliška Cerkva je ta pomočnik. Vendar tako, kakor je sedaj po libe ralnih postavah zvezana in v paragrafe raznih, jenemu blagodušnemu uplivu nasprotujočih, postav vklenjena, ne more ničesar zdatnega opraviti. Zato so pa ravno sedaj, ko mnogo ljudi čuti nevarnost socijalizma, jeni najvišji pastir, sv. oče papež Leon XIII. povzdiguili svoj svarilni glas. Na sv. den pretečenega leta, ko so obhajali spomin na rojstvo Tistega, ki je ljudem pripravil pravi mir, objavili so velevažno pismo do vseh nadškofov in škofov celega sveta. V pismu razlagajo v prejasni in veličastni besedi uzroke nesreč, v katerih se človeštvo nahaja in katero mu še pretijo, ali ob enem tudi kažejo, da zamore sv. katoliška Cerkva ediua pa tudi gotovo vsem pomagati , ako se njej privošči potrebne svobode! Pismo je neizmerno važno, podučilno in spodbud-ljivo tako, da ga bodemo prihodnjič začeli tudi bralcem „Slov. Gosp.u objavljati. Rečeno pa bodi r pojasnilo, da se bo pismo samo leži razumevalo! Zakaj je g. dr. Radaj govoril zoper potrdenje svoje in g. J. Fluherja volitve! Ko smo novi poslanci prišli v Gradec in imeli 2. sejo dne 25. sept. 1878. je deželni odbornik Paierhuber poročal, kako sta volilca Miha Nasko in Franc Soršak tožbo vložila pri okraj-nej sodniji v Slov. Bistrici zoper Jurija Mlakarja, Janeza Serbelja in Mat. Razgoršeka, potem pri mariborskej sodniji zoper Jakoba Rataja, Roterja in Marčiča, češ da so ti volilne glase kupovali iu prodavali. Iz volilnega zapisnika bilo je pa razvidno, da so samo Serbelj, Razgoršek in Rataj volilni možje, drugi zatoženci so se kupovanja in prodavanja glasov baje le udeležili. Akoravno pa zoper kandidata dr. Radaja in Janeza Fluherja tožba ničesar ne omenja, je vendar bil sprejet nasvet g. Paierhuberja ter se je sklenolo volitve še ne potrditi, ampak reč preiskavati. Res 8. okt. potem se oglasi zopet g. Paierhuber in poroča, da je vsa sodnijska preiskava v Slov. Bistrici bila zapstonj in brez uspeha; mariborska sodnija pa je rekla, da se je pri njej tožba vložila, kako je baje posestnik Jakob Rataj moževoma Roterju in Marčiču nekaj obečal dati, če ga izvolita za volilnega moža za srenjo Bistričko pri Lembahn, zoper dr. Radaja in Fluherja se pa ne toži in ne leti noben sum na nju, kakor da bi se kupovanja in prodavanja volilnih glasov bila udeležila. Kajti v pismenej tožbi se berejo sledeče besede: „Kdo je pa Jakobu Rataju naročil, naj si ta kupi častvolilnega moža, to nam ni znano, (Soršaku in Naskotu! Čudno, zakaj sta pa tedaj tožit šla, če nista ničesar vedela? Ured.) to pa dobro vemo, da jeJakobRataj pri volitvi glasoval za dr. Radaja in g. Fluherja". (Kar je se vč bil poglavitni greh! Ured.) Na to je g. Paierhuber nasvetoval, naj se volitev dr Radaja in g. Fluherja potrdi. Ali zoper tako potrdenje sem jaz ugovarjal iz sledečih uzrokov: uže kmalu sprva zoper volitev samo ni nihče ugovarjal. Soršak in Nasko ugovarjala sta le zoper nekatere volilne moževe, ki so meni in g. Fiuherju dali svoje glase. Vkljub temu deželni zbor volitve ni potrdil, ampak sklenil preiskavati. Preiskava še ni bila dognana in opetno poročilo g. Paierhuberjevo zboru ni povedalo nič novega, ampak le to, da 80 nekateri volilni možje zarad kupovanja in prodavanja volilnih glasov v sodnijskej pieiskavi. To pa meni ni bilo dosti, da bi se sedaj volitev potrdila; kajti tako bi našim slovenskim in vseskozi poštenim volilcem vendar sum ostal, do so morebiti vendarle glase kupovali in prodavali. Jaz sem bil prepričan, da je vse le nesramno natolcevanje, vendar treba je bilo da rešim čast svojih volilcev. In hvala Bogu nisem se varal v poštenosti slovenskih volilcev. Kakor je „Slov. Gospodar" v št$v. 2. od 9. jan. poročal, se je dolženje naših volilcev, kakor bi ti kupovali in prodavali, pri obema sodn slov. bistriikej in mariborskej, kot ner torej izmišljeno pokazalo, voliici Serbel šek in Rataj so nedolžni, vseskozi | Sedaj je poštenost slovenskih volilcev jena in očitna, deželni zbor pa zamor« njem zborovanju izvolitev dr. Radaja herja častno potrditi. Dr. Franc R; poslanec. Gospodarske stvari. Umno gospodarstvo pri živinore Zadnja leta je število prebivalcev in trgih tudi pri nas znatno poskočilo: pr. šteje z okolico vred več kakor Gradec nad 100.000 ljudij. Ti povžijejo največ vsakojakega mesa, to dela meso drago, ži rejstvo pa kot vedno bolj koristen oddelek kt stva. Lepa živina najde vselej in povsod ki včasih jako dobrega. Zato moramo skrbeti, živinorejo kolikor mogoče povzdignemo iu dot sami zaslužimo, namesto, da bi ga nam drugi lovili- Dunaj ali Beč potrebuje na leto 100.000 glav klavne živine, volov in krav, okolica mu jih daje samo okoli 12.000, drugo se dovaža do pol iz Ogerskega in Rumunskega, do pol pa iz Galicije, največ iz Ruskega, kamor gre dan na dan mnogo lepega denarja, ki bi ga lehko sami dobivali, ko bi za živinorejstvo več storili. Vsaj domačim potrebam moramo skušati, da jim ustrezamo zraven pa ugodno lego sredi Evrope porabimo ter dosedanjo ugodno prodavanje svoje živine črez morje, v Italijansko, Švicarsko in Nemško pomnožimo. Leta 1875. je k nam v Avstrijo tuje živine več prišlo, kakor naše odšlo, le iz Pruskega 9000 glav, iz Ruskega 24.000, iz Rumunije in Turčije (Bosne in Hercegovine, Srbije) pa 66.000. Temu nasproti smo svoje živine več prodali, kakor kupili, črez morje 40.000 glav, v Italijo 10.000, v Švicarsko 12.000 v južno Nemčijo 91.000 in v Saksonsko 14.000. Kolikor še nam je storiti, to lebko povzememo iz sledečih številk: v Holandiji pride na 100 stanovnikov do 150 glav^goveje živine, namreč volov, krav in telet, na Švicarskem do 90, na WUi temberškem do 79, v Salcburškem do 70, na Koroškem do^ 69, Gornjem Avstrijskem do 65, Tirolskem 52, Štajerskem do 52, Kranjskem 48, Goričkem do 28 in Hrvatskem samo do 25. Goričko in Kranjsko se pa more mnogo zagovarjati ; kajti velik del zemlje je le goli Kras, toda za Hrvatsko z jenimi neizmernimi livadami, travniki in pašniki je gori navedena številka močno svarjenje, naj v tej zadevi več storijo. Jako vrli živinorejci so pa Korošci. Jihova goveda Belanskega žlahtnega plemena dalečv slovijo in se drago plačujejo. Nek grajščak iz Češkega je kupil 14 glav take živine, stareje pa tudi mlade, ter je dal 2475 fl., t. j. poprek 176 fl. za vsako živinče. Lepša in stareja goveda veljajo po 200 do 250 fl. Tudi naša Štajerska slovi zarad svojih Marijahoferskih in Muricodolskih goved. Lep bik velja po 150 fl. Ali tudi po drugih krajih so lepa goveda in naše domače pleme ni tako slabo, kakor so nže nekateri upili in le žlahtna plemena svetovali. To je zelo napačno; žlahtne Muricodolske krave, ali pa Marijahoferski biki niso za vse kraje naše dežele in zato ne odobrujemo postopanja ministra za poljedelstvo, ki le žlahtna plemena podpirati daje, za povzdigo navadnega domačega govejega plemena pa ničesar storiti neče. Štajerska kmetijska družba je temu oporekala — zastonj. — To je obžalovati. Navadno pleme je najbolj po d'želi razširjeno in se s samim žlahtnim spodrinoti ne da in tudi treba ni. Kajti ono ima mnogo goved, ki v marsikterih dobrih lastnostih presegajo najlepša izmed žlahtnih plemen. Marsiktera krava navadnega plemena je boljša mlekarica od najlepše Marijahoferske. Treba je le umnega postopanja pri odbiranju goved za pleme. Naj se najlepša teleta najlepših in najboljših krav pušajo za pleme, naj se mladičem streže po umnem od sku-šenih gospodarjev potrjenem načinu, posebno pa naj se skrbi za dovoljno število dobrih bikov istega navadnega plemena, in ni dvomiti, da bode v marsičem pri našej govedoreji boljše! Pomanjkanje dobrih bikov je močno občutljivo. V tej reči se mora nekaj storiti! Družba je lani kupila 13 bikov, 7 Muricodolskega in 6 Marijahoferskega plemena, ter jih v Gradcu 10. okt. razdražbala proti tema, da so se kupci zavezali, bika za spnščanje rabiti svojim pa tudi drugim kravam za plačilo 60 kr. Od teh je okrajnega zastopa odbor v Rogaču kupil 2 Marijahoferska bika. Za nakup bikov navadnega plemena družba ni storila nič, podružnice malo, okrajni zastopi še menje. Po uradnem številjenju 1. 1869. poizvemo, da je krav na Štajerskem bilo 265.581, od teh v slovenskem Štajeru 73.996. Umni kmetovalci računijo 1 bika za 50 krav, tedaj bi trebalo na Štajerskem vsaj 5312 bikov. Toliko jih pa ni, vsaj na Slovenskem ne, sicer bi se ne objavljale pritožbe, kakoršno smo v lanjskem „Gospodarju" štev. 52. v dopisu iz Ča-drama brali. Pisatelju so znane srenje, ki imajo po 200 krav pa še niti enega bika! To je velika napaka, sitnoba, zadrega in zapreka napredovanju v umnej živinoreji! Kmetijska družba štajerska je še dalje lani odposlala prošnjo do deželnega odbora, naj se postava za povzdigo živinorejstva, ktero so liberalci 1. 1868. v nepremišljenej naglici prav nepraktično sklenoli, zopet prenaredi. Ta prošnja bo bržčas uslišana, neuslišana pa je ostala prošnja, minister-stvu doposlana, naj bi se zopet prodavala živinska sol po znižanej ceni! Prihodnjič bodemo še par zanimivih besed spregovorili o sirarstvu, ki je zadnja leta tudi pri Slovencih začelo srečno in veselo napredovati! Beseda o telečji reji. M. Pogosto se za kravo, ki je iztelila, ali preveč ali pa premalo stori. Kot ravnilo mora veljati, da se taki kravi ne sme nič položiti, kar bi jo napenjalo, dražilo ali driskalo. Poleg dobrega sena, se njej mora prav marljivo prestane pitne vode podajati. Le če je krava po poroda premočno izdelana in oslabljena, se njej položi lahko prebavljive krme, kakor pijača pa z otrobi ali z zdrobljenim zrnjem pomešana voda. Ali vse, kar je preveč, je od škode. Naj se še skrbi za topel hlev, mehko ležišče in krava varuje kolikor mogoče mrzle sape. Pri kravah, ki so dobre mlekarice, vime proti koncu brejatve močno naraste, kar je znamenje bližnjega poroda in da mladič ni več ravno mnogo potreben vsega maternega mleka, ki se odzdaj v vimenu nabirati začinja. Tu pa se navadno prigodi, da so skrbljive in mlekalačne gospodinje brzo pri rokah in tako kravo molzejo ali dojijo, kar pa je po vseh skušnjah krivo in napačno ravnanje. Kajti prvo mleko gre teletu, da se po njem očisti tako imenovane črevesne smole. Ako je vime močno napeto, morda celo oteklo, mora se z mastjo treti ali pa podstaviti posoda s toplo vodo, še bolje pa posoda tople vode, v kteri se je nekoliko senenega drobca popadlo. Slapi, ki se iz takega parenja pod vime vzdigujejo, omečijo vime in ga zopet naredijo voljnatega in mehkega. Brž ko je tele porojeno, se položi na mehko nastelj pred kravo, da ga more oblizati. Dobro je, če se potrosi s periščem otrobov, v ktere se je malo soli pomešalo, da mati mladiča rajši obliže. Ko je nekaj ur preteklo, se tele dene kravi pod vime, da začne sesati. Prvo mleko ali zamlezvo, ki je bolj rumenkaste barve, služi teletu, kakor smo že omenili, v to, da se očisti črevesne smole, ktere so mu čreva prek in prek polna. Tako očiščeno živinče začne pozneje redno prebavljati. To zamlezvo ali vsaj dober del njegov mora tele dobiti. Ko bi tele ga ne posesalo popolnoma, se mora vime izmolzti. Ljudem to prvo mleko ni zdravo, marveč gabno. Zdaj pa se obrnimo h kravi in teletu! Če je porod in tudi njegovi nasledki srečno in pravilno dovršen, k čemur pametno krmljenje, skrbna postrežba in previdno ravnanje s staro kravo najbolj pripomore, se njej po preteklih 8 dneh začne obilno pokladati, da dobi kolikor mogoče največ mleka. Tako ima tele zadosti in obilno zdrave hrane in tudi še nekaj teletu mleka ostane za hišne ali tržne potrebe. Kmetovavec si mora vedn® pred očmi imeti resnico, da mora tisti, ki hoče obilno mleka imeti, tudi živino obilno krmiti, kajti: „krava pri gobcu molze, tako pravi «tar pa resničen pregovor. (Dalje prihodnjič.) M. Kako se da zabraniti, da stare svinje mladičev ne pojed