Bog je oče sirot
Tine je imel samo očeta še; mati mu ,je umerla že v zgodnjej mladosti.
Njegov o6c. je bil tergovec, in je imel dosti posla pri svojih opravkih, a Tendar poleg tega ni pozabil svojega sina. Skerbno ga je pošiljal v šolo, in Tine se je prav pridno učil ter se s tem hvaležnega izkazoval svojeinu očetu.
Tine je bil deset let star, prav prijazen iu vesel deček. In zakaj bi tiidi ne bil vesel? Vsaj mu ni ničesar manjkalo, in oče ga je kot svojega edinca neizmerao ljubil.
Ali ujegova vesela leta niso trajala dolgo; veselje njegovih pomladnjih let grenile so kmalu britke solzice.
Ne to, da je njegov oee pri tergovini uinogo izgubil, ne to — ainpak hujši udarec britke osode ga je zadel.
Dobri ujegov oče je nagloina izbolel in že skorej pol drugo leto bolau ležaJ v postelji. Nobeuo zdravilo ui pomagalo nič, in oče. je vsak dan poatajal slabejSi.
Iinel pa je Tinetov oče bogatega prijatelja, Stefana po imenn. Ta mu je v bolezni tudi posojeval novcev na hišo.
Nekega dne, ko Tinetov oče vidi, da ga moči bolj in bolj zapuščajo, in se mu zadnja ura njegovega žirljenja bliža, pošlje po svojega prijatelja Štefana. 3h solznimi očmi ga prosi, naj 011, ako ga Bog pokliče iz tega sveta, skerbi za ubogega Tineta, ki po njegovej smerti ne bode ituel ne očeta ne matere. ; • ,,Tebi ga izročim, dragi moj Štefan! Vsaj si mi bil dosihdob zmirom dober in zvest prijatelj, imej me tudi po smerti še v blagem spominu in sk&rbi za mojega Tineta. Matere nima več in zdaj bode raoval še mene izgiibiti; kam sa bode pač revež podal! Zapustiti mu nimani ničesar, kajti to, kar sem si bil pri-hranil v boljših letili, pobrala mi je, kakor veš, nesreča iu dolga bolezen. — Po mojej smerti vzameš ti moje posestvo za dolg; oj prosim te Štefan, vzemi tudi še mojega Tineta."   Tako je govoril bolni oče svojemu prijatelju Štefanu.
Štefau obljubi očetu, da bode za Tineta skerbel prav po očetovsko in bode gledal tudi na to, da se Tine izšola.
Kar je oče že dolgo prej čutil, to se je zdaj tudi zgodilo. Vsak dan je prihajal slabejfi in nekega jutra se loči s težkim sercera od svojega sina Tineta za zmirom.
Stefan je prevzel po očetovej smerti hišo in tudi zapuščenega Tineta, ki je vedno zdihoval in jokal po svojem rajnem ofetu.
133
Ali kmalu je Štefau pozabil, kar je obljubil svojemu prijatelju pri njegovej smertnej postelji. Neprijazno je začel gledati ubogo siroto Tiueta in mu očitati revščino. Ih Tine? Oj uboga, zapuščena sirota! Terpel in prenašal je voljiio vse in pvosil Boga ujegove pomoči in tolažbe. Pa Stefan ni jenjal godernjati nad njim. ,,Spraviti te morain od hiie," upil je skorej vsak dan nad ubogo siroto. ln to se je fcudi kmalu zgodilo. Štefan je namreč čul, da pri mlinarje-vih, poldrugo uro od vasi, potrebujejo pastirja in tja hoče pognafci ubogega Ti-neta.   Kakor je sklenil, tako je tudi storil.
Nekega jutra pokliče Štefan Tineta prav zgodaj, poda mu zveženj v roke in reče: ,,Tukaj le pojdi sb staro sosedo, peljala te bode služit; dosti si velik, da si obleko in hrano zaslužiš!" — Tine rnalo da ne omedli, ko čuje to žalostno povelje.   ,,Joj, še celo drago doinačo hišo moram zapustiti" joka iu zdihuje.
Kleče je prosil Štefana, naj bi ga še obdevžal pri sebi, pa vse je bilo za-stonj. Štefanovo serce je bilo kamen, katerega niso mogle omehčati nedolžne Tinetove solzice.
TJbogi dvanajst let stari deček je moral zapustiti šolo, prijatelje in tovariše svoje, ob kratkem vse, kar mu je bilo še ljubo in drago ua ovem svetu.
Sfcara soseda ga je med potjo zznironi tolažila in mu rekla: ,,Nič seneboj Tinče! k dobrim Ijudein te bodein pripeljala, ki te bodo radi imeli, kakor so te imeli, tvoj rajnki oče, Bog jim daj nebesa! Videl bo§, da se ti bode dobro go-dilo, ako saino na Boga ne pozabiš, ki je najboljši oče zapuščenih sirot."
Hodila sta že celo nro, da prideta skozi zelen bor§t verh majhnega hriba. Tu soseda postoji in pravi: ,,Ali vidiš tain zdolej dve strehi in lesen most čez vodo? To je pri mliuavjevih, tja greva!'
Vsejednoje
bilo Tinetu težko pri sercu in še zmirom se je ozi-ral nazaj proti svojemu pravemu domu, dokler se mu popolnoma ne skrije za hribom. Zdaj mu je še le bilo prav tesno pri sercu, in za-mišljen in tiho je stopal za staro so-sedo. Bilo je ne-kako okolu osmih zjutraj ko prideta do inlinarjerih. ,,Glej tukaj boš ostal, ljubi Tine"
feče uiu soseda in ga pelje v hišo. Mlinaricaže precej priletna žena prav prijazno sprejme ubogega dečka in ga. tolaži. Tudi mliuar je bil vi-deti zadovoljeu ž njim in ga po-prašuje to in diio. MUnarica jima prinese zajutrek, da se malo okrep-čata. Kinalu po-tem se soseda po-slovi od Tineta in se verne dom6v, a Tme je ostal pri mlinarjevib..
Drugo jutro pokliče mliuar Tiueta k sobi in niu reče: ,,Tine! zdaj bo§ pa gnal živino ua paso. Šel boui saui s taboj, da ti pokažem do pašnika." In res ga je mlinar spremil, da mu je pokazal kraje, po katerih sine z živino. — Težko
- 134 -
je bilo Tinetu iz začetka, ali kmalu se je privadil. Vsak dan je vzel saboj ,,2godbe sv. pisma" in je glasno bral pastirjem, ki so ga prav radi poslušali. Vsi so ga iineli radi, iu kaj bi ga ne, ker jih je tako lepo podučeval in jim kratek čas delal.
Nekega po p<51udne je Tine zopet svojim tovarišem zunaj na pasi zgodbe sv. pisma prebiral. Kar prideta njegov gospodar in gosp. župnik iniino. Nihče ju ni videl. Nekaj 6asa poslušata obedva in se čudita, kako gladko Tine svojiin tovarišem zgodbe sv. pisma bere in razlaga. ,,Vai Tine je pa res pviden in razumen deček; škoda zanj, da ne hodi v šolo," rečejo gosp. žtipnik. ,,Vsaj je res škoda" pristavi Tinetov gospodar, ,,fant ima bistro glavo in prav dober spo-min. Veste kaj gosp. župnik? Brez otrok sem, — fant naj hodi v šolo, ia če bo priden, za svojega ga bom vzel." — In res! Tine je deues zadnjikrat pasel krave; kajti takoj drugi dau ga je mlinar peljal v šolo, kjer se je Tiue vseh potrebnih naukov popolnoma naučil.
Ko je šolo dostal, pomagal je svojemu dobrotniku pri inlinu iu vseh drugih koietskih opravilih. Mlinar in mlinarica sta ga rada iuiela, kakor bi bil ujiju sin, iu ko sta čez uekaj let uaglo drug za dnigiin uaierla, zapustila sta vso svcjo imovino Tinetu.
Tako je postal Tine bogat mož. Bil je milodaveu in usrailjeu do revežev, in uikogar ni pustil brez pomoči od sebe.
Nekega dne je šel po opravkih v svoj rojstni kraj. Tu je zvedel, da je Štefan, nekedauji prijatelj njegovega očeta, vse zapravil, in da zdaj bolan Ipži v hiši, katera mu bode tudi čez uekaj dui prodaua. Tiue si niisli, da bi ne bilo napačno, ako bi on kupil bišo, ki je bila nekedaj svojina njegovih starišev in ujegov pravi rojstni kraj. Takdj je žel k Stefanovau upuikom in je kupil hišo. AJi glej! ko stopi po več letih pervikrat zopet v hišo svojega rajoega očeta, zagleda ubogega Štefaua na golej slarai ležati v postelji. Žal besede mu ni rokol, iuarveč skerbel je, da je Štefau zopet ozdravel in dal mu je še celo stanornnje iu podpore dovolj, da se je pošteuo živil na svoje stare dui.
Se solzaini v očeh se je zdaj Štefan zahvaljeval Tinetu za obilue dobrote, brez katerih bi bil inoral na stare dni od hiše do hiše kruha prositi. Večkrat je dejal: ,,Blagor človeku, ki budo z dobriui vračuje, ujega Bog že ua tem svetu blagoslovi." —
Lep zgled imato otroci v tej povesti nad Tinetoin, kako Bog uikoli ne zapusti dobrega otroka; pa tudi, kako je treba povračevati hudo le z dobrim, iu odpustiti vsem oniiu, ki nas so razžalili.                                      .....
F. Šetina