Št. 51. V Gorici, v torek dne 4. maja 1909. teaj XXXIX. Izhaja trikrat na teden, m sicer v torek, Četrtek m soboto ob'4 vui popoldne t«>i stane po pMU pieje-mina ali \ 'Gonci r)a dom [nšiljaiu %se ,Io|f> . . . 1.j Iv . 10 „SOčA" ima naslednjo "i/kmIho piil«>go ObVovcm ehi ..Kažipot po Goriškem in GradiSCanskem" in dvpkni , I, +ii , Vozni red železnic, parmkov in poštnih zvez". ViKifninu spi i j< liia u]na\iiiši\i> \ (.usjjoski ulwi ,t, V T ii.ul-.ti \ .,(!ou-ki liskaiiii' V (..iliistok Ka naročila brez dpposla&e narolftme se*ne oziramo. Oglasi in poslanice st uuimjo p« ivht-ust.di Ci ti-!iii> 1-ki.it 1« \. 2- k i it H \ 3-ki.it 12 \ \siki »14.1 \eckiit po pii0u(U>i Vri ji Ciko po pioitoui ~ ¦;, uluiie m -spisi v iiit^Jniskciii dtlu 80 > \is»t«i Zo ,|i|ikn m \selimo oglasov udki injaino vsako odgovornost »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uifedblitvo se nahaja v Gosposki .idj/§t. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoffa^govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne-, ob nedeljah in praznikih, od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki nlici st. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo lo upravništvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soee" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. I -00. „So5a" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrig, Gledališka ul.; V. Baumgartuer, Koren 2; Mat. Relinger, .Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersito, Nunska nI. 3. I. Hova^ski. na GoriŠeeku-, Peter Kiebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Loban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Jv. Presoj, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska ceste; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schttarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor, — V Trstu v tobakarni Lavrencld na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolofon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gaferšček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. ,Stncutis, Srbinetuziii?" Avstrijsko častništvo je preletel strah isi trepet in obmejni črnožolti koli so se zamajali, ko je zadonela z odra v Kobaridu junaška pesem bratskega nam naroda »Sto čutiš, Srbine tužni«. Strašanski dogodek, katerega je vzela takoj v pretres višja vojaška oblast in razbobnali so ga po širnem svetu: da živi v Kobaridu nevaren slovenski rod, ki Vprfziirja demonstracije za Srbijo ter daje javno duška svojemu srbofilstvu. Izšel je hitro vojaški ukaz, da planinci v Kobaridu ne smejo v javne lokale med nevarne slovenske ir-rcdcntovee. Poleg vojaške oblasti se je stresla tudi slavna c. kr. avstrijska vlad-i. Kaj bo, ako še enkrat zadoni kje med Slovenci veleizdajska, obstoju države nevarna pesem »Sto čutiš, Srbine tužni?« V veliki skrbi in strahu je izdala ferman, katerega so čitali v nedeljo javno v Tolminu pred cerkvijo, in kateri pravi, da skrbna mati vlada prepoveduje svojim podložnim Slovencem prepevati junaško srbsko pesem r-Sto čutiš, Srbine tužni«?, ker more vzbu-I4ati demonstracije in je nevarna, da bi ne prišlo do kakih protiavstrijskih demonstracij. Morda je. sposobna vzročiti celo prevrat. Skrbni oče Toltnincev. veleza-služni glavar Prinzig, pa je šel v dobrem delu še naprej ter poslal poseben ferman na veselico v Podmelee. V Podmelcu je bila v nedeljo lepa, dobro obiskana veselica. Zbranih je bilo obilo Slovencev. V strahu, da bi jih ne zmotil vrag, da bi začeli peti morda to strašno pesem »Sto čutiš, Srbine tužiu«. je naslovil svoj ferman na predsednika ter zahteval od njc-U besedo in odgovornost, da se ne bo pel;; ta Avstriji nevarna pesem ne pred vsporedotn. ne med vsporedom in ne po vsporedu. V Tolminu je trepetal poglavar in se bal, da ne pade iskra prevrata v ve-seliščnike v Podmelcu. Pa prav korenito hoče zatreti nevarno srbsko pesem c. kr. avstrijska vlada. Čujemo. da so jo peli neki gospodje v Tolminu. Orožniki imajo nalog, napenjati svoja c. kr. ušesa in pa-zno poslušati, če ne zadoni iz kakega ok- Josip 3určič. Za 2 8. obletnico iijei|0\e smrti, dne S. unija 1881. h Prvi letnik »Zvona« št. 5. je prinesel '• 1881. črnoobrobljeno to-le poročilo: »Ljubljanskega Zvona« založniki in izdajatelji s tužnim srcem oznanjajo pre-žalostno vest, da je blagorodni gospod JOSIP JURČIČ, s'ov. pisatelj, glavni urednik ».Slovenskemu Narodu«, ustanovnik in solastnik »Lju-blj. Zvonu«, mestni odbornik Ljubljanski M. itd. porojen na Muljavi pri Krki na dolenjskem 4. marcija 1844. leta, po dol-8ej in tnučnej bolezni, prejemši svete zakramente za umirajoče 3. maja ob 9V* Uri zvečer mirno v Oospodu zaspal ter bil slovesno pokopan 5. maja ob poluosmej Uri zvečer pri Ljubljanskem sv. Krištofu itd.« Obletnica slovenskega pisatelja! Pri nas so take reči navadno neznane in le Malokdo se spomni zopet moža, ki je ži-vel in delal med nami. Za vse drugo se ('°bi pri nas na Slovenskem čas, le da bi sPoznali ¦ in cenili svoje slavne in zasluže- na ali izza kakega vogla tako strogo- prepovedana pesem Srbov, to je tistih ljudij, s katerimi bi se bili kmalu zapletli avstrijski diplomatje v vojno. Vsak srbski zvok se mora zadušiti, zato imajo orožniki oster nalog, tiemudoma naznaniti »veleizdajalce«, ki bi peli to prevratno pesem. Gospodje v Tolminu, ki so peli, so bili takoj naznanjeni in povabljeni pred sodni stol na tolminskem okrajnem glavarstvu, kjer jim je Accurti v ostrili besedah zabičal, da če se spozabijo še enkrat, jim bo gorje! Če ne vedo, da se smešijo, pa naj mislijo cesarski možje, da delajo resno delo /. izdanim fermanom. Mi sodimo, da bo ta ferman uplival prav dobro. Naše obmejno slovensko prebivalstvo je tako patriotično, da avstrijski vladi radi tega ni bilo treba nič skrbeti za isto. Nemška vlada v Avstriji neguje le tiste, ki nagajajo, dražijo ter kažejo stremljenje, da bi jej kaj pobrali. Kdor je patriotičeu, ta je malo ali nič upoštevan. Dvomljivim varuhom južne meje obeta vlada v zadnjem času veliko gospodarsko akcijo, katere bi morda košček padel tudi na slovenska tla, ali za qne, katere je smatrala vedno za lojalne in udane, zadostuje, da se kaže dobro voljo ter pošlje med nje nekaj vojaštva, da bi ostal patriotizem utrjen na vekov veke. !n glejte, kako razočaranje! Ti ob-mejniki pojejo uporne srbske pesmi! Nemci lahko hrepene k Renu s svojo »Waeht ani Rhein«, po goriških ulicah smo slišali lani ob izgredih laške protiavstrijske pesmi, pa pevcev niso našli seveda, obmejni Slovenci pa ne smejo peti niti lepe junaške pesmi, ki slika boje s Turkom. Oficirji so vznemirjeni in vlada trepeta ob slovanski junaški pesmi, mirni pa so ti gospodje ob nemških in laških res izdajalskih popevkah. Mrzel curek je brizgnil vladni ferman na naše obmejno prebivalstvo. Mr-_ zli curki vplivajo dobro, ker streznjujejo in odpravljajo iz telesa, kar mu" je bilo odveč. Z našim ljudstvom so delali, kar so hoteli: kadar je kazalo, so hvalili tudi njega patrijotizem, kadar so bili bolj na varnem, so se norčevali s tem našim dobrim ljudstvom, ki uboga kot pes, za katerega je torej najpripravnejša palica. In palice snu, dobivali prečesto, ko so se drugi dobro imeli pri pogrnjeni mizi. | Mrzel curek mora učinkovati ugodno | ter privesti ljudi k pameti, da če ne smejo ' peti slovanske junaške pesmi, pa tudi ne j bodo peli drugih takih, ki done prijetno v ' c. kr. ušesa. — Mrzel curek pokliče v spomin našim ljudem pa tudi sloveče besede generalnega prokuratorja na Dunaju ob razpravi proti našim rojakom po umoru cesarice Elizabete, ki se glase, d a n i k d o n i v e-z a n biti I o j a I n i m, p a t r i o t i č n im. j DOPISI. Iz goriške okolice. Znani dopisan iz Št. Andreža se hoče opravičevati v »Gorici« radi onega dopisa v »Soči* z dne K), t. m.; toda sam ni vedel in znal, kako naj bi začel. Končno pa si pomaga na star klerikalni način. V prvem stavku se opravičuje, da oni ne blatijo in sramotijo, a v naslednjem pa piše: »Vsem St. Andrežanom in nam, ki stanujemo pri Barki, je znano, kako surovi so ti »Sočebranci«. O drugem, seveda, ni vredno govoriti. Prašali bi le, kateri so in koliko je tistih klerikalcev, ki stanujejo pri Barki? Zraven tega se smeši po stari navadi junače s tem. da zahteva, naj mu povemo tiste, ki so plesali v navzočnosti gospoda nunca. Za počt'! H gospodu nun-cu pojdi, tam že izveš, kateri so plesali v postu v farovžu. V Št ArdreJu se ustanoil podružnica družbe si. Clflll Iti Metodi takoj, ko vrne namesmištvo pravila. Upa seP da ni v Št. Andrežu nobenega, kateri se čuti narodnjaka, da bi se ne vpisal v to, nam prekoristno dražbo. Pripravljalni odbor. Domače vesti. Slovensko gledališče v Gorici. — 9. večer (I. V. 09) A. Sehwayer: »Red iz nravnosti« (Die Sittennote). Življenje je polno tragike. In ne samo veliki ljudje imajo svoje doživljaje, tudi mali, tudi ot- roci pridejo v poštev. Posebno se je v zadnjem času vzbudilo študiranje otroške duše in s tem reformiranje šolske in domače vzgoje. V tem smislu je napisana tudi tragedija »Red iz nravnosti«. Stari in novi šolski sistem si stojita nasproti. Zagovorniki stare Šole hočejo imeti vse na eno kopito, moderni vzgajajo po zmožnostih in lastnostih otroka. Vidimo tudi napake domače vzgoje. Sina se vzgaja brez ljubezni, le s palico. Nazadnje se ta mladi duh upre in stre okove, a zanj ni več rešitve. Strup, ki ga razjeda, je že dovršil svoje delo in fant je le" van. Feliks je sin višjega uradnika, ki pozna le karijero in pa palico. Sin mora biti jurist, uradnik in morda še celo minister. Ali ta hoče ali ne, to se ne vpraša. Tako mora biti in amen. Mati ni skrbela za otroka nikoli. Edina teta je v hiši, ki fanta razume in vidi, da ta vzgoja ni prava. Tako postane iz dečka precej zgodaj zrel mladenič, ki opazuje, kaj se godi v rojstni hiši in čuti, da zanj nimajo dobre besede. — V šoli se bliža konec leta. Pred konferenco so. ko pride Feliks v nov konflikt s profesorjem Hanglerjem, prototipom stare komodne šole. Zapiše ga v razred-nico in posledica je nezadosten red iz nravnosti. Pokličejo ga pred konferenco, kjer pove resnic o, a profesor in drugi trde, da ni bilo tako. »Lagati bi bil moral« pravi Feliks materi, potem bi bil rešen; a tega ni storil in iz tega vidimo, da tiči v njem še zdravo zrno. Doma.se ta čas napravlja velika pojedina neki eksce-^ lenci, ki bo fanta protežirala. A spričevalo je tako, da ga sedaj ni mogoče pokazati generalu. Mati oboli še huje na živcih kot navadno in oče pravi sinu: »Ti si kriv, ti si morilec svoje matere«. Fant hoče še enkrat k njej, a oče mu to zabrani in dečko ves obupan skoči skozi okno ter se ubije*. Tragična ironija hoče, da mati v tem hipu prestane najhujšo krizo in obrne se jej na bolje. Igra je polna dobrih misli in marsikateri problem je vreden, da si ga ogledamo natančneje. StariŠi so uvideli tu lahko, kam pripelje taka bedasta vzgoja, ki pozna le palico očetovo in ne materine ljubezni. Videli srno, kako bedasto je vzgajati uradniške m a š i n e in zane- ne rojake po zaslugi, zu to ni časa. Tudi drugi slovanski velikani so naši, a nikjer ne storimo nič. Človeka boli, ko vidi v nemških listih ob raznih prilikah feljtone o Gogoiju, o Tolstem, Turgenjevu itd. Pri nas žalibog le redkokedaj kaj kane. In vendar je to potrebno, kajti sicer zgubimo popolnoma zvezo s preteklostjo in se čisto odtujimo svojim prvim zaslužnim litera-tom. In tako praznujemo te dni smrtni dan našega prvega in skoro bi rekel edinega res pristno slovenskega romanopisca. Kjer se kaj malega bere o Jurčiču, povsod se mu očita, da ni poznal salona in parketov. To je krivica! Ravno zato, ker tega ni opisoval, ravno zato je toliko bolj naš, slovenski. A tega se mu skoro nikdo ne upa šteti v zaslugo, katera je vendar neprecenljiva. Kaj so nam vsi ti mladi sanjači s svojim kozmopolitskim na-ziranjem, ko pa njih junaki niso naše gore listi! Toliko te moderne navlake, pisane v slovenskem jeziku, bi lahko brali v nemškem, laškem ali francoskem in nič ne bi čutili razlike. Ali mislite si Jurčiča drugačnega kot je! Ne, to ne gre; on ni mogoč nikjer kot le na slovenski grudi, ka- tero je ljubil nad vse in katera mu je bila neizčrpen zaklad za njegove romane in povesti. Drugod se tega ne boje tako povedati kot pri nas. Nemci in drugi narodi so ponosni na ljudi, ki so pristni njih narodnjaki in naj si tudi niso bili ravno zvezde na literarnem polju. Pred kratkim je umrl eden najbolj nacijonalnih nemških Uteratov, Ernst von Wildenbruch. Dr, Berger mu je posvetil v »Osterr. Rundschau« (XVIII. str. 439.) krajšo študijo, kjer povdarja posebno to, da je bil Wil-denbruch pravi, iskren narodnjak. Med drugim piše tudi: »Aber wenn auch kein Grosser, war Wildenbruch als Mensch \vie als Dichter doch etwas, was auch vor Konigen im Reiche des Geistes sich seli en lassen urtd seines Wertes sich fre-uen darf: ein eehter deutscher M a n n-------— Diese deutsche Stim- mung \var in Wildenbruch das Grundge-fiihl seiner marinhaften Seele. Die Stin-mtmg des Sedantages war in ihm zur dichterisehen Persdnlichkeit verkorpert«. Tako pišejo drugi o takih rečeh. Pri nas se pa že na srednji šoli povdarja^tista Jurčičeva »napaka«, češ v boljši družbi se ni znal sukati v svojih romanih, le kmete in berače je opisaval. In morda ravno te šolske opazke škodujejo pri naši mladini, da se ta skoro sramuje danes brati Jurčiča drugič, tretjič. In vendar bi moralo biti tako. Vsak dijak, vsaka študentka bi morala poznati Jurčiča do zadnje strani. To je najprimernejša hrana za mlade, vsprejemljive duše. V Jurčiču se nam zrcalijo naši domaČi ljudje, naše razmere kakor so pri nas v resnici. Naj bi torej ne bilo nikogar med našo mladino, ki nekako s sramom prizna, da ie čital Jurčičeve spise že drugič. Nočem tu obširneje razpravljati o tem. Omenil bi rad še nekatere prav pristne Jurčičeve in slovenske tipe in figure iz njegovih povesti. Kako čudovito nam je domač njegov Kr-javelj. Sicer so dandanes taki možaki že redki a tu pa tam se še dobe med narodom. Njegovo pripovedovanje je naravnost klasično, posebno kako je hudiča presekal. Pristna slovenska korenina je tudi Blaž Mozol, vedno žejni pretepač in sovražnik Rokovnjačev, Deseti brat je vzet kar iz narodne pesmi in nič mani niso klasični tipi kot Urh s Kosteh, Žagar Še-pec ali ogljar Smučiper v romanu »Lepa f*> ¦ marjati v otroku sUi^k a. Za šolnike in vzgojitelje drama ^ni brez pomena. Koliko takih ljudi kotfaogler hodi po tem svetu, koliko dobrih S^kov gre po zlu ravno po profesorski krivdi. Igralo se je čisto primerno. Gospica Winterova je bila prav dobra kot bolehna in nervozna mati, ki skozi dvajset let ni imela srca za sina. Krasna, naravnost efektna je bila scena III. dejanja med njo in sinom. Fant kleči pred njo in jo prosi vsaj ene besede, vsaj roko naj mu dene na glavo, da bo videl, da ga res ljubi. In ona se ne gane, ne more; vse je raztrgano v njej, njena duša je razkosana kot poteptano cvetje. In zunaj se sliši petje dijakov: »Gaudeamus igitur« in Feliks pade po tieh kakor mrtev, češ: »Jaz nimam več matere«, __ Toda pozneje se. v tej nesrečni ženi vendar oglasi materinska ljubezen in kot volkulja se postavi proti možu. »Mene boš udaril«," pravi »če se takneš sina«. (III. dejanje). — Izborna je bila gospa Bukšekova kot teta. Ona je tako dober hišni duh, ki miri in tolaži na vse strani: ona je edina izmed družine, katera fanta res razume. Poleg tega je ona ženska, ki nima le srca, ampak zna tudi pametno misliti. — Nekatere prav lepe scene nam je podala tudi gospica Thalerjeva — (zadnjič smo jo pomotoma pozabili posebe omeniti —) kot odgojiteljica Meta. Tudi ona čuti nekaj globlje do Feliksa, ona je edina, ki se spomni, ko ga imajo zaprtega. Karakteristična je uloga gospice Kavcke kot gospe Fabrie. Ona zastopa tudi svoje stališče glede vzgoje, otroci morajo biti namreč prav d o b r o p i t a n i, vse drugo je stranska reč. Njeno koketiranje s profesorji in tudi scena s Feliksom se ji je obnesla dokaj dobro. In kot najnovejšo smo videli na odru mi tu v Gorici prvič mladostno gospo Iličičevo. Imela je le kratko vlogo, a zadela je dobro tisti ton razvajenega, precej oblastnega dekleta, ki rado postane tudi malo jezično, a je pri tem vendar dobrega srca. Gospa je igrala na angažma kakor sem čital v »Soči«. Za take poredne vloge ji jaz prerokujem vso srečo, sicer bo pa sodba ljubljanskega občinstva v tem oziru merodajna. Krutega, surovega očeta nam je podal gos. Danilo. Meni se zdi, da bi bil tu-patam bistveno lahko še boljše zadel svojo ulogo. Pri njem se je videlo kot bi n e mislil prav tako kot je g o v o r i I. Notranjost tega človeka mora biti ravno taka kot zunanjost. — Feliks je dokaj težka uloga. Fant je še dijak na gimnaziji, a na drugi strani že tako razvit kakor niso navadno otroci v njegovi dobi. Gospod Nu-čič se je potrudil, da nam je podal verno sliko tega nesrečnega človeka, ki ni nikdar poznal solnca, nikdar veselja, mlado-dosti. Prav dober je bil v III. dejanju — dijalog z materjo — in pa v začetku IV. dejanja, ko prvič pije rensko vino. Krasen večer je zunaj, spodaj po ulici gredo dijaki domov, »Gaudeamus« slišimo v tiho noč — res krasno — — Sicer je gosp. Nučič včasi malo p r e j o k a v. Tragika Vida«. Kakor babji vrag je njegova Neža Rožmarinka, kako pristna je Smrekarjeva Francka (»Sosedov sin«) in nežna Prida-nova Tončka (»Mej dvema stoloma«.) Druge vrste ženske so lepa Vida — na podlagi narodne pesmi — Marica, zvita in pretkana Lujiza Vitova itd. S temi vrsticami sem v prvi vrsti hotel vzbuditi več zanimanja za spise pokojnega Jurčiča, kateri je meni najljubši — pisatelj slovenski. Morda mu oblika res tu pa tam ni ravno izborna, kompozicija včasi nedostatna, a kar je treba povdariti je njegova pristnoslovensk a dikcij a, njegov pristno slovenski toninčutenje. Že Gregorčič je na to opozoril, češ: (Gregorčič II. zv.) „Ti spis na spis si nam podaval, Za sliko sliko daroval; Ko narod jih je občudaval, Strmeč je sebe v njih spoznal'. Vzemi ga tedaj v roko mladina, čitaj ga in čitaj, da boš tudi ti spoznala v njegovih spisih sebe in svoje slovensko bistvo. — Cvetel je kot jablana v zelenem maju, a sedaj ga ni. Zunaj se je pojavil zopet cvet, zašutnelo je v naravi in oživelo, a on — n a š Jurčič spi tam doli p. i svetem Krištofu, in sveže majnikovo cvetje se vsiplje na njegov prerani grob. — se ne izraža le s solzami, ampak tudi drugače, kakor bo to vedel tudi on. Profesorski kolegij je bil zastopan po gos. Povhe, Križaj, Bohuslav, Iličič in Udovič. Original ima menda še dva alt tri. Omeniti moram posebno gosp. Bohu-slava (Hangler) in gosp. Iličiča (dr*. Wttf-drich). Hangler je zastopnik starega sistema, pozna še rede z veliko in malo piko itd. Gosp. Bohuslav nam je tega čudaka podal prav izborno. Dr. Waldrich je mlad mož, zdravih, novih nazorov. On hoče, da se učitelj uglobi v otrokovo dušo, a ga ne sodi le na zunanje, kar je seveda takim g. kot kolega Hangler prav komodno. — Celo drugo dejanje se odigra v konferenčni sobi. Za dijake je bil to prizor kot še nikdar-. Ploskali so pa tudi gos. profesorjem, posebno gos. lličiču tako neutrudno, da se je moralo zagrinjalo okoli 5 krat odpreti. — Figuro pravega šolskega sluge nam je podal gos. Molek, ki je v svojih ulogah skozi in skozi originalen: Občinstva je bilo prav dosti in ni šte-dilo s pohvalo, katero so si igralci pa tudi prislužili. Splošno je bilo vse zadovoljno, posebno pa dijaštvo, katero je videlo člana iz svoje srede ko- *i<-vnega junaka na odru. 10. večer (2. maja 09.) Fr. in Pav. pl. Schonthan: »Ugrabljene Sabinke«." Menda ta večer ostane vsakemu prav dobro v spominu. Toliko smeha se navadno ne vžije cel mesec kot smo ga to nedeljo. Sicer pa je igra tudi tako zamotana, tako čudovito kombinirana, da vsakega zaše-geta pod nosom. Igra sama nima ravno velike vrednosti, a njena sestava, različne komične s i t u a c i j e, to vse je vredno da si človek ogleda. Kratek okvir komedije je ta:Profesor Golvič je v svoji mladosti napisal dramo »Ugrabljene Sabinke«. Čez dolgo let dobi to reč v roko in jo čita svoji dekli. V tisti kraj pride slučajno »slavni« gledališki ravnatelj Striže s svojo »šmiro«. — (Mi Slovenci za tako stvar niti izraza nimamo; torej kdo ima »Smire«?) -- Striže vabi mestno gospodo v svoj teater in pride tudi k prof. Golviču. Pogodita se za igro »Sabinke«, katera se kot prva predstavlja. V tem pride domov Golvičeva žena. Igra propade in to zve tudi »stara«; sedaj pa gorje ubogi profesorski pari. Srečno se še domenijo,- da vso stvar potlačijo in po mestu se. začne govoriti o vspehu. To še profesorico potolaži, da odpusti svojemu možu. Profesorja je igral gosp. Danilo kaj dobro. Sicer je pa kot prof. lahko marsikaj pozabil; tu je imel vsaj izgovor. C-.> lotno jo je pa pihnil prav krepko. Vredna družica mu je bila gospa Bukšekova, ki je bila včasi tako malo Ksantipca, a vendar ni uhogega možaka preveč pritiskala. Zvedavo mlado ženo dr. Novakovo je igrala gospica MVinterova. Čedna je bila v sceni z možem, ko bi ona tako rada zvedela njegovo »čudno« preteklost t. j. dijaška leta na univerzi. Prof. hčerka, Pavla (gosp. Kavcka) je tudi sama rada malo poskočila, zato drži vedno s papanom. Dr. Novak gosp. Nučič je bil na mestu. Prav dobro so napravili tisti prepir radi »indijanskih tašč«, da so lažje odnesli pete. — G. Thalerjeva je bila prav srčkan »Kam-merkatzchen«. Njen nastop, njen jok in solze, pa tista naivna porednost: vse slfu-paj je napravilo prav čeden utis. — Ravnatelj Striže je bil gos. Povhč. On je pač komik že po rojstvu. To je njegova špe-cijaliteta. Nekatere scene nam je podal tako izborno, da smo se kar za trebuh držali od smeha. Njegov kralj »Ticitacitiis. in uboga »Viržinka« sta vzbudila vedno velikansko priznanje. Dobri so bili tudi njegovi »ex tempore«, kakor tudi maska in drugo. Omeniti moram tudi našega Mo-leka. Ni sicer imel velike uloge kot Gros, a on zna vedno nekaj napraviti in nekaj vstvariti. To je njegova dobra lastnost. Dober je bil tudi gosp. Iličič kot igralec in »prvi tenorist« v Strižetovi »šmiri«, a tudi kot pravi ljubimec gos. Pavle. — Obisk je bil prav dober, ploskanja na mernike. Dame so dobile v slovo krasne šopke, za gospode so si pa dijaki tako skoro roke razbili. Za celotno družbo je bila to zadnja predstava. Naj bodo prepričani, da smo jim vsi oni, ki s predstavami resno mislijo, prav iz srca hvaležni. V celoti je bilo igranje skozi in skozi zadovoljivo in dame in gospodje so se potrudili, da nam podajo kolikor mogoče dovršene reči. Akp sem tu pa tam koga malo bolj ostro zadel, naj ga to ne plaši — resnica je edina pot, ki pelje navzgor in navzgor hrepeni vsak umetnik, ki z umetnostjo misli količkaj resno. Bili ste nam ljubi gostje, ob enem ž bogom! Vam kličemo zopet: n a s v i d a n j e! Slovensko giedtlšie. - Danes v torek, dne 4, maja 1909. Gledališki in pevski večer. — Spored: 1. Poljub. Veseloigra v 1 dejanju. Spisal Luigi Rossi. Režiser H. Nučič. — Osebe: Euštachio, zasebnik Nučič. *Mirra, njegova varovanka Thalerjeva. Erneato, njen bratranec Iličič — 2. Ponesrečen izlet n a kolesu, bumoristični potopis s petjem, izvaja g. Povhe, operetni spevokomik. — 3. Suppe: Dueto Mau-resco iz operete Doana Juanitta, pojeta gdč. Thalerjeva ia g. Iličič. — 4. a) Mozart: O Isis in Osiris, arija Sarastra iz opere Čarobna piščalka; b) Smetana: Kdor ima dekle", arija Kecala iz opere Prodana nevesta, poje g. Križaj, operni basist. — 5. VVeber: Gre po stezi fantič dičen, arijeta Anice iz opere Čarostrelec, poje gdč. Thalerjeva, operna in operetna pevka. — 6. Ooonod: Kadar ti poješ, serenada poje g. Iličič, I. operetni tenorist. — 7. Weber: V snu teta mi neko«1 « rIeda, romanca Anice iz opere Čarostreb.., poje gdč. Thalerjeva. — 8. Čajkovskij: Ljubezni je ves svet pokoren, arija kneza Oremina iz opere Onjegio, poje g. Križaj. — 9. K a -ko je Franc Koštrun prepotoval Evropo, huinOristični nastop s kupleti iz 8. operet, izvaja g. Povhe\ — 10. V civilu. Burka v 1 dej aDju. Spisal G. Kadelburg. Režiser H. Nučič. Osebe: Pl. Harten, polkovnik Križaj. Heny, njegova bči Thalerjeva. Ru-thenštein, major Iličič. Edgar pl. Waldov, poročnik Nučič. Fric, sluga pri Hartenovih Povhe. — Blagajna se odpre ob 8. — Začetek točno ob Y29. zvečer. Cene: Pritličje: Fotelji 3 K. Sedeži I.—III. vrste 2 K 50 vin., sedeži IV.—VIH. vrste 1 K 80 vin. Balkoni I. vrsta 2 K 50 vin., II. vrsta 1 K 80 vin. — Stojišča 80 vin. — Dijaki in vojaki do narednika 40 vin. Reserviraoi sedeži: na galeriji za gojenke tuk. učiteljišča za vsak veter posebej z vstopnino vred 80 vin. Dama naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp. A. GabrŠčeka v ^Trgovskem Domu". „Narodna prosveta" v Gorici. Poštnim leiijenlkOBl v Gorici je imenovan absolviran ghnnazijalec Anton Kogoj. Na rednem občnem zboru »Goriške ljudske posojilnice", vp. zadruge z omej. jamstvom v Gorici, dne 30. marca 1909. so se potrdili letni računi ter od čistega dobička K 16.248'80 se je razdelilo: Telovadni šoli Sokola v Gorici K 400 — „Zvezi narodnih društev" v Gorici „ 300*— Pevsk. in glasb, društvu v Gorici „ 700'— Dijaški kuhinji v Gorici „ 200 — Deželni zvezi za promet tujcev v Gorici „ 200*— Možki podružnici sv. Cirila in Metoda v Gorici za adoptacijo šolskih prostorov v Krminu „ 200-— Narodnemu skladu v Gorici „ t.500'— Za »Aljažev dom" slov. plan. društva v Ljubljani „ 30'— Soški podružnici slov. plan. društva „ 100 — Postojnski „ „ „ „ „ 20'— Narodni prosveti v Gorici „ 300*— Društvu za podpiranje odpuščenih kaznjencev r Gorici „ 3D-— Penzijskemu zakladu „ 1.600-— Ostanek čistega dobička se pridene rezervnemu fondu, ki s tem naraste na K 90.23005. — Ustanovni občni zbor zveze županov in podžupanov na Krasu se je vršil v nedeljo v Dutovljah. Vreme je bilo neugodno: dež in mrzel veter, zato večine županov in podžupanov ni bilo v Dutovlje, izmed poslancev pa so prišli: državni in dež. poslanec Al. Štrekelj ter dež. poslanci A. Gabršček, dr. Franko, dr. Gregorin in Jos. Štrekelj. Predsednik pripravljalnega odbora župan Jos. Vran je pozdravil navzoče. Posl. Gabršček je govoril o važnosti županske zveze, na kar so navzoči župani in podžupani podpisali pristopno izjavo. Sklenilo pa se je, ker večina ni navzoča naj se sklicev kratkem drug ustanovni občni zbor, da se izvoli odbor. Dr- žavni poslanec Štrekelj je dajal pojasnila glede vladne podpore za pokončevanje kobilic ter obljubil, da stori vse potrebno, da se podpora 1500 K za nakup puranov zviša. Sirca iz Godenj je grajal v ostrih besedah postopanje dež. odbora glede nakupovanja sena ter zahteval, naj se izpo-sluje, da vladna podpora 74 nakup sena pride v druge roke, morda v roke slov. kmetijskega društva. Drž. poslanec Štrekelj je rekel, da njega v tej reči ne zadene nobena krivda, potrudi pa se, da se v bodoče kaj takega ne dogodi več. Dr. Gregorin je rekel, da če se bo odločno zahtevalo, ni dvoma, da vlada poveri drugikrat nakupovanje sena si. k. društvu, najbolj kompetentna za tako zahtevo pa bo prav zveza županov in podžupanov. Sirca je z zadovoljstvom vzel na znanje pojasnila Štrekljeva. — Glede ustanovitve vinarske zadruge je priporočal dež. poslanec Jos. Štrekelj, da naj se skliče shod za odobrenje pravil zadruge o priliki vinske pokušnje, ki bo koncem maja ali začetkom junija v Komnu. Tam se snide skoro ves Kras in bo tako prilika najlepša za ustanovitev vinarske zadruge. P/avila je razložil na kratko dr. Gregorin. Za ves Kras se ustanovi ena zadruga, kraj se določi. Zadruga ima biti posredovalka med pro-ducenti in kupovalci vina ter delati na to, da odpre trg kraškemu vinu v drugih deželah. Manjše zadruge lahko ostinejo, nova velika zadruga bo imela bolj trgovski značaj. Shod je zaključil župan Vran s primernim nagovorom. Želimo, da se kmalu definitivno ustanovi zadruga, ki more prinesti obilo koristi našemu Krasu. Prvi majnik v Gorici. — N. D. O. je proslavila prav lepo prvi dan majnika. Sklicala je majniški shod na dvorišče Go-rjančeve gostilne v Atteinsovi palači na Komu. Navzočih je bilo okoli 150. Primeren lep govor je imel predsednik N. D. O. VI. K n af 1 i č. Shod se je obnesel v vsakem oziru dobro in N. D. O. je pokazala, da ima v sebi dobre kali življenja. Socialni demokratje so opustili letos dopoldanski obhod po mestu, ker je bil od leta do leta slabši. Zbrali pa so se socialni demokratje iz Podgore, LoČnika, Moše ter druge okolice popoldne v Gorici na Telovadnem trgu. Za govornika sta bila določena Pagnini iz Trsta ter dr. Turna. Pa 11 i govoril ne eden ne drugi,rnarveč iz Trsta je prišel neki Piazza, slovensko pa je govoril Etbin Kristan iz Ljubljane. Pravijo, da je govoril dosti bolje nego lani dr. Turna. Soc. demokratje so korakali potem, okoli 300, z godbo in dvema rdečima zastavama na Gorišček, kjer so imeli veselico. V sprevodu se je videlo dr. Turno, zastopana je bila tudi vsa rdeča demokracija iz Gor, namreč prišel je korakat v -Gorico tudi tolminski dr. Ferfolja. — Dan je potekel čisto mirno. Prodajalne so bite pop. zaprte, sploh je počivalo vse delo. Tiskovna pravda proti »Gorici«. — Gabršček je podal proti »Gorici« tožbo zaradi pregreška žaljenja časti in poštenja v članku: »S o č a« n e n e h a 1 a g a t i i n zavijati. —¦ Odredil je tudi hišno preiskavo in rokopis celega članka je prišel na dan. — Take ljubeznivosti piše deželni odbornik prof. Ivan B e r b u č, tisti možakar, ki bi bil še nadalje rad odbornik, pa mu je Gabršček — na poti. Zato lop po njem. Po 10 letih razkola je prišel pred strmeči svet s pravljico za — backe. Prav tako! Pride do obračuna! »Zveza narodnih društev« priredi v vseh prostorih hotela »pri zlatem Jelenu -svojo prvo ljudsko veselico prihodnjo nedeljo o priliki svojega prvega letnega občnega zbora. Veselični in reklamni odsek se je v to svrho obrnil do skromnega pesnika, ki naj opiše vse dobrote in lepote v vezani besedi za prihodnjo številko »Soče«. Da bo pa imel pesnik pravo podlago in pravi pojem o tej ljudski veselici. mu ie moral dati odsek en par kranjskih klobas s hrenom, košček narodne torte, buteljko pristnega Vipavca in 20 vinarjev za rokopisni papir. Odsek upa, da ne bo »štrajkal« pesnik ob takih dobrotah, a tudi pesnik upa, da mu ne bodo šfrajkale rime, posebno še, ko ima že nekaj rim pripravljenih: veselica, klobasica; paviljon, lampijon; pianoforte Linzertorte; itd. Hazardni igralci pred sodnijo. — Pred kratkim smo poročali, da je bilo za-sačenih 10 laških gospodov pri hazardni Igri v neki gostilni v ulici Morelli, Klicani s0 bili pred sodnijo. 5 je oproščenih, 5 pa' obsojenih vsak na 15 K globe. Poslednja volja. — Tako se zove knjižica, ki vsebuje poduk, kako je treba napraviti poslednjo voljo, ali testament, da bo veljaven. Večina našega, tudi izobraženega ljudstva nima čistih pojmov, kaka mora biti pOste^jp^vplja^Posledice tejne-., vednosti so če^toKraFteige-i^a^llt^-^^VffiaTsTfe zifitftt$i lajvečjo nesrečo. Kedor pričakuje kaj [ - [od pokojnika in ne vdobi, premišljuje, ka- I j 1(0 bi našel v pokojnikovi poslednji volji j [ kako hibo, da bi jo razveljavil in pravda je takoj tu! .. . ' "**""' '*—¦ -; Temu odpomore poduk v navedeni J knjižici. Knjižica je namenjena v prvi vr- I i sti našemu kmečkemu ljudstvu, a vtegne j I koristiti tudi izobražencem. Sestavil jo je j i c. kr. dež. sod. svetnik M. Primožič v J Tolminu, pri katerem se jo vdobi za 30 vinarjev, po pošti poslana 35 vinarjev." I teleti bi bilo, da bi prišla knjižica v vsako J I hišo, kar je glede na nizko ceno prav lah- j I ko mogoče. j Čisti dobiček je namenjen »Društvu j I za varstvo zanemarjenih otrok za sodni I okraj Tolmin«. I Izpnd SOdnljI. — Javnega nasilstva iti I goljufije je bil obtožen 42 letni Peter LeY- I pužček iz Zatolmina. Zoperstavljal se je orož- I niku in svojo delavsko knjižico je falzificira1. I Ko se je zoperstavljal, je bil pijan. Dobil je 1 3 tedne ječe s postom. I Vojaški nabor v Goricir — V soboto I se je predstavilo vojaški komisiji nabor- I nikov 41. potrdili so jih 11. Od 54 tujcev K je potrjenih 17. I Vojaška godba bo svirala v mestnem I vr a danes od 6. do 7. zvečer. I Poskusen samomor. — v Gradišču ob Soei I si je pognal krojijo iz revolverja v prsi neki I 20 letni Roman Rovere iz Trsta. Zadel se ni I smrtno. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. I Javni ples priredijo fantje v Kozani dm'? I », t. m,, in sicer na Laznah pri pl. Reji j Svirala bo godba h Mavhinj. lopati Jlttrii vrelec^ I zdravilna voda proti I želodi nim oteklinam in krču, ZdriMlŠtO [ Brigt-ovem vnetju obisti, pilporofillto! I kalarju v grlu in vratu; I proti želodčnemu in črevesnemu katarju, I Izvrstni boleznim v mehurju zapečenosti, I uspehi S boleznim na jetrih. t Zaloga pri fini 3ereliču in fl. I Seppenhoierju u Gorici. I Zveza narodnih društev. 1 Občni zbor »Zveze narodnih društev« I dne 9. maja ob 10. uri zjutraj v dvorani I hotela »pri zlatem Jelenu« bo imel sledeči I dnevni red: 1) Nagovor predsednika; 2) I Citanje zapisnika ustanovnega občnega I zbora; 3) Tajniško in blagajniško poroči-I lo urada; 4) Volitev novega odbora; 5) | Slučajnosti. Posedaj je priglasilo že mno-I go društev svoje zastopnike; društva, ki I še niso naznanila teh pismenim potom 1 »2vezi narodnih društev«, naj se požurijo. I Priprav« za popoldansko ljudske milico „Zv*- I že narodnih društev" dne 9. t. m. so v naj- I boljšem tiru. Kakor že znano, se bo vršila ta I veselica v vseb prostorih hotela „pri zlatem I Jelenu ". Sodelovala bodo društva iz mesta in I okolice. Vspored vseh točk se sestavi pravo E Časno. Prihodnji nedeljski popoldan naj si I vsak reservira za zabavo »Zveze narodnih I društev" pri Jelenu v Gorici. ! Kontoristinja z večletno prakso I vešča v knjigovodstvu, koresp. itd nemškega i in slovenskega jezik«, išče službe v kakem I kontoarju, banki ali zavarovalnici. I Do isi n»j se pošiljajo „Pomlad 190 9.c, 1 poste lestante Gorico. I Trgev sko-obrlne in gospodarske vesti. I Mcdio jillco za škropljM)e trt proti peronoapan I ima „ Goriško kmetijsko društvo" tudi to leto I v zalogi, in sicer ne smetno ameriško aH an- I gleško blago v težkih sodih, temveč najči- I stejSo galico. Cena galici je 50 K za 100 kg I v Gorici. I Opozarjamo pa vinfičake, da pride letos I na trg silno veliko ameriške in angleške I modre galiee, ki je cenejša, a zato n i 6 i s t a, I je trtam lehko škodljiva in je na- vadno v velikih težkih sodih, ki voznino zelo podražijo, ter je vrhutega emetna, da končno v sodu ostane veliko neporabnega blaga. Naša družba ima letos le omejeno množino modre galice kupljene, ker ve, da se bo marsikdo dal zapeljati po cenejši ameriški galici, zato prosi, naj se jej naroČila kmalu pošljejo. .... Nemčiji. — V nemškem kmetijskem zadružništvu je prišlo za vinorejske kraje južno-zapadne Nemčije panoga vinarskih zadrug do velike'veljave. Pa tudi tukaj moramo še posebej povdariti, da je nemškega vinorejca k temu pripravila še le sila ne pa prepričanje, da mu je mogoče v malenkostnih razmerah, v katerih živi in z malimi sredstvi, s katerimi prideluje dragoceno kapljico, le zadružnim potoni ugoditi zahtevani razvajenega konzumenta in brezobzirnega vinskega trgovca. Še-le", ko je pritisnila velika gospodarska sila, ko so ostale tržne vinske cene v mnogih krajih zaporedoma več let tako nizke, da niso ren-tirale pridelka in je bil posameznik izročen na milost jn nemilost vinskega trgovca, so pograbili po sredstvu skupne pomoči, zadružnega pridelovanja in razprodaje. Prvi početki vinarskih zadrug segajo daleč nazaj do 50 let, ali njihovo večjo razširjenje datira še-le okoli leta 1895. Tako se je število vinarskih zadrug vedno večalo in doseglo s 1. junijem 1908 lepo število 197. V veliki večini so bile te vinarske zadruge članice nemške državne zadružne zveze (Reichsverband deutscher landvv. Genossenschaften). Pri nje je bilo včlanjenih sredi leta J 897 8 vinarskih zadrug, leta 1908 146. V kolikor je mogoče dobiti vpogled na njihov notranji razvoj z ozi-rorn na število članov, je to znašalo leta 1897 pri 5 zadrugah 391 leta 1906 pri 128 zadrugah 6.334. Vseh 146 vinarskih zadrug »Reichs-verbanda« združuje torej nad 7000 vino-i ejcev in v prvi vrsti malih in srednjih vinogradnikov. Kapital teh zadružnih podjetij je znašal leta 1897 pri 7 zadrugah 875.613 M, leta 1906 pri 128 zadrugah 12,953.954 M. Tako lahko rečemo, da znaša skupaj kapital, s katerim delajo vinarske zadruge »Reichsverbanda« nad 15 milijonov; pri tem znaša lastno imetje (deleži, rezerve): leta 1897 pri 6 zadrugah 97.291 M, leta 1906 pri 128 zadrugah 897.941 M. Višina letne razprodaje je znašala leta 1897 pri 4 zadrugah 7.794 M, leta 1906 pri 119 zadrugah 3,931.653 M. Po »Zadr.« Ruski hmatskl mladeniči In mladinke pridejo v smislu sklepov vseslovanskega shoda v Pragi se nčit modernega kmetijstva med slovanske prebiva'ce v Avstriji. Te dni jo odpotovalo 8 ujladeničev iu 2 mladenki. Pošilja jih društvo „Ruskoje Zjemo". Vstopili bodo pri naprednih slovanskih kmetovalcih doloma na Češkem in Moravskem, deloma na Spod. Štajerskem iu Kranjskem. V kratkem jih pride zopet 5. Ustfednl banka českyoh spohtilin. — Osrednja banka čeških hranilnic. Inseratni oddelek današnjega lista prinaša oficijelen poziv k subskripciji delnic V. emisije Osrednje banke čeških hramlnic. Z izdajo 12 500 delnic v nominalni vrednosti po K 400. — se ima zvišati glavnica od 10 na 15 milijonov kron. Vpisoval™ tečaj za stare delničarje znaša K 410.—, ter pripada na vsaki 2 stari delnici po ena nova, Za nove delničarje je določen tečaj K 420.— za delnico. Denarnim zavodom, njihovim zastopnikom' in uradnikom, dalje delničarjem, ki želijo večje število delnic, nego jim po sklepu pripada, se jim dotične prepuščajo po K 415.— Obenem z vpisnino se ima založiti K 50.— za akcijo. Takratna emisija odgovarja potrebi izvanred-nega razvoja zavoda, potrebi, ki je že vsled tega toliko jasnejša, da uživa misija Osrednje banke čeških hranilnic brez razlike priznanje celega slovanskega finančnega sveta. Osrednja banka čeških hranilnic predstavlja danej najvažnejše središče slovanskega kapitala; da bo pa mogla korakati z vspehom do svojih vzvišenih ciljev, potrebuje opore ne samo denarnih zavodov ampak najširše zavedne javnosti. Natančni vpisovalni prospekti se ravnokar razpošiljajo denarnim zavodom ter se na željo dopošljejo i zasebnim interesentom, brez vsake odškodnine. Vozni rod avtomobilM zveze StianiOjčip, ki pričenja danes, je ta-fef diod lTŠežane zj. ob 7-30, 1020, pop. ob 100, 3-40, 730; prihod na Opčine zj. ob 7-55, 10'45, pop. ob 1'25, 4-05, 7-55; zj. ob (8-18)*, pop. ob (1-38)*, (5-32)*, (8-12)*; odhod iz Opčin zj. ob 8-20, 11 15, pop. ob 1'50, 440, 812; zj. ob (7-09)**, (10-58)**, pop. ob (1-30)**, (7-38)**; prihod,y .Sežano zj. ob 8'45, 1140, pop. ob 215, 5-50, 8-37. Opomba: Avtomobil ima zvezo z električno železnico v Trst in iz Trsta ter z vlaki državne železnice v Gorico*) in iz Gorice**). Svllodnl trg v Gorici se otvori 15. jun. 1.1, na trgu sv. Antona. Prodajalci morajo pripeljati svoje blago naravnost na trg. Gledč plesišč in acetilena pri veselicah in plesih v okolici priporočamo mizarja Frana Pcvšiča na Št. Peterski cesti in kleparja Patka v ulici sv, Antona. Kakor čujemo, se poslužujejo okoličani le pri drugorortcih. Politični pregled. zbornica je nadaljevala včeraj debato o zakonu glede trgovskih pomočnikov. Razne vesti. Velik uspeh N. D. O. v LJubljani. Pretekli četrtek so začeli uslužbenci električne železnice v Ljubljani stavko, ki je končala z zmago organizirancev. Organizirani so v N. I). O. V soboto so bila pogajanja. Z Dunaja je prišel odposlanec družbe, ki vzdržuje električno železnico in pogajali so se še drugi domači faktorji z N. D. O. Glede plače se ugodi po tri četrtini, v ostalem se izpolnijo v kratkem še druge zahteve. To je velik uspeli N. D. O,, kateri je zagotovljena bodočnost. N. D. 0- V Trsill je proslavila prvi majnik nad vse sijajno. Vršil se je lep shod, na kar je korakalo po mestnih ulicah nad 2O0O slov. delavcev. Impozanten sprevod. Turčija. — Staroturki delajo bombe. Zato so prijeli v Carigradu več staroturških teroristov. — Na raznih krajih mesta so obesili nad 40 upornikov. — V maloazijskih pokrajinah je bilo veliko klanje. — Kristjanov je poklanih okoli 7000. Harem Mlui Hanlda. — Kaj se je zgodilo s haremom prejšnjega turškega sultana, se ne ve. Po koranu mora imeti sultan sedem „kadyn", sedem žen. Vse druge so služabnice. „Gediklik" se imenujejo one žene, ki osebno strežejo sultanu. Vse drage so odaliske. „CbassekisK se imenujejo žene, ki so sultanu rodile princa. Vsaka teh dobi letno 25.000 pijastrov. Ker je v haremu vse polno evnuhov, ki so dobro plačani, stane harem turško ljudstvo ogromnega denarja. Koliko skrivnostij hrani harem? Koliko nesrečnih žrtev je pokončal Abdul Hamid. Zadavil jih je, pustil utopiti v Bosporu, trpinčil jih je i. t. d. Smrt in ljubezen sta vedno skupaj kraljevala v „Dar ul SeudetB-u v haremu. Palače turških sultanov. — Prejšnji sultan Abdul Hamid je stanoval v Jildis-Kiosku. Ta je bil sezidal sultanov stari oče 1. 1832. Jil-dis se pravi zvezda in tako se je imenovala favoritinja, kateri na ljub# Je , povečaj., sm\ tanov oče to palačo. Abdul Hamid je park Se bolj povečal, pri čemur se ni prav nič oziral za privatno lastnino drugih, tako, da je nastal arabski pregovor: „Bolje je biti ognju, kot pa sultanu sosed!" OkrOg te palače je 10 metrov visok zid, vojašnice, sploh v pravcato trdnjavo je spremenil sultan svoje bivališče, ker se je vedno bal svojih ljudij. V Jildis-u je bivalo 7000 ljudij, od teh je ( bilo 5000 vojakov. Drugih 2000 so bile ha-( remske žene, njihove postrežnice, evnuhi, ^ služabniki i. t. d. Mesečno je stal ta dvor i 800.000 kron. — Sedanji sultan Mehmed V. | biva v palači Dolma Bakče, v kateri je sta-noval prestolonaslednik in katera je pred 50 leti služila kot sultanova palača. Stala je 70 milijonov kron. V njej vlada isti luksus kot v Jildis-u. V njeni dvorani se je doigral prvi turški parlament. Vlak jO povozil na kolodvoru Gornje-Ležeče ( hčerko nekega čuvaja; s tira se je umaknila prvemu vlaku, nato jo je pa drugi vlak prijel in povozil. Bila je takoj mrtva. (Dalje na 4. strani.) Št. 5/09. Vinarsko in gospodarsko druttvo v Komnu, reg. zad. z omejenim poroštvom ' gabilo na III, občni zbor Vinarskega in gosp. društva v Komnu, ki bo dne 16. maja 1909. t* j. na nedeljo ob 3. uri pop. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstvn za III. dobo. 4. Volitev nadzorstva za I. dobo. 5. Volitev revizijskega zapisnika. 6. Morebitni predlogi. Ako ne bode ta občni zbor sklepčen ob tej uri, vrši se drugi občni zbor ob 4. uri popoldne ob vsaki udeležbi. ODBOIt. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raitelju 1. TRGOVINA NA DROBNO IN OEBi.i.0. Najceneje kupovaliče Blrnberikega Is drabaega blaga ter Ikaoli, preje li Bitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in ševtjatfe. Svetlnjlce. — Rožni venet. — Slušno knjižico. lišoa obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSniarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. * 9\ -« Iskrena zahvala vsem čast. udeležencem na mnogobrojui udeležbi pri pogrebnem sprevodu našega preljubi jenega Stankota. Posebna zahvala pre6. duhovščini, Čast. uradništvu, čaet. uciteljstvu in vsem sočutnim, blagim sosedom sploh. # . Nadalje izrekamo bkreno zahvalo tolminskim dekletom in iantom in drugim darovateljem za krasne vence, Rokodelskemu in bralnemu društvu za udeležbo in corp. s& zastavo, tol pevskemu zboru za ginljivo petje. Naša posebna zahvala č. g. kaplanu pl. Posarelliju za premnogo kratno vedrilo in bodrilo bolniku in starišem, iskrena zahvala raznim zdravnikom osebito obč. zdravniku g. Bernau, čast. usmiljenim sestram iz Ljubljane, ki so z največjo potrpežljivostjo in udanostjo pri bolniku prebudele cele noči, za hvala vsem, ki ste nam bodisi ustmeno, toliko pismeno izrazih sočustvo Sprejmite našo iskreno zahvalo Ve blage, prijateljske družine ki ste bolnika i nas skozi celi čas dolge bolezni tolažile in bodrile. Vsem, vsem iskrena zahvala in Vsegamogočni naj bi Vam stotero povrnil. Tolmin, 2. maja 1909. Žalujoča obitelj Vrtovec. \ Občinski H6t V MdnikOVem je zvišal glede na dražje vzdrževanje pokopališč takso za grobove. Proti temu sklepu ne pomaga nobena stavka. Plačati bo treba sli pa živeti. PltteSlIlitnlM. — 30- P*"- m. je minilo petdeset let, odkar se ;e napotila avstrijska fregata »Novara" na pot okoli sveta. Potovanje je imelo znanstveno ozadje in je. trajalo dve leti. — Radi 70 hrOR umerjen. — Trgovca s kožami Sander ja so izvabili oče in sinova Ohur-rzsk v Černovicah v Galiciji v svoje stanovanje, umorili ga in ga vrgli pod posteljo, kjer so ga dobili vsled smradu čez tri dni. Vzrok umora je bil ta, ker je trgovec zahteval povrnitev posojenih 70 K. Sfnštn Samomor. — V Solnogradu si je prerezala 35-letna udova Marija Hofmann žile na roki in na vratu in potem skočila z r.eke skale 30 m visoko. Umrla je komaj med vožnjo v bolnišnico. V I»tBl Italiji je bil zopet potres. Čutili ?d ga posebno v Kalabriji. Ksilgd I milijonskih Majih. - Najbolj razširjena kDjiga je sveto pismo. Samo tiskarna sirotišnice v Halle jo je tiskala že v več kot 100 izdajah. Kitajskega koledarja pa izhaja leto za letom 8 milijonov eksemplarjev, ki se vsi vedno razprodajo. Tiska ga cesarska tiskarna v TekiDgu, Narodi kot kaiopliol. — Po novejši francoski statistiki izpijejo največ kave Nemci, Švicarji, Severni Amerikanci, Belgijci, Norvežani, Danci, Švedi in Nizozemci. V teh deželah pride na leto po tri kilograme kave na vsakega deželana. Od 1—3 kg kave na leto na posameznika pride i.a Francoskem, v angleški južni Afriki, Argentiniji in v Avstro-Ogerski. Povsod drugod pride povprečno na vsako glavo manj kot 1 kg kave na osebo na leto. — Največja najemna hiša na svetu se zgradi sedaj v New Torku. Imela bo dvanajst nadstropij s 2(-80 sobami, 2000 oseb bo lahko stanovalo v njej. Ura »redna 20.000' mark. — v Coventry je izdelal po štiriletnem mučnem delu neki urar malo uro 7 cm v premeru in 18 mm debelo, katera udarja ure in četrti, označuje stanje solnca in lune, naznanja vshod in zahod solnca, pričetek plime in oseke. Ura stane 20.000 mark. V IHinolS-0 1 SBV. Ameriki so napravili načrt zakona proti ženskim klobukom. Vsaka dama, ki bo imela klobuk širši od 4f> cm, igle, ki mole več kot 15 cm iz klobuka ven, ali pa tiče, kuščarje in kače kod nakrasek, bo morala plačati 100 do 200 dolarjev globe. \i dekli — operni pevka. — Najznamenitejša primadona v Ne\v-Yorku je Švedska pevka OHvia Fremstad, ki je svoj Čas služila v Spriogfieldu v Sev. Ameriki kot dekla pri g. Fo\vler, ki je prva spoznala krasoto petja, ko je poslušala pri delu prepevajočo deklo. Ako bi ne bila ta gospa rauzikalična, bi bila mogoče Fremstad §e dandanes dekla. i iolinčici postaja ledenice pioti Beljaku se odda v nojem en nadstropna hiša s kuhinjo in 6 so- bami z razgledom po Rožni dolini in na Karavanke. Jako pripravna za letovicaije. Pojasnila daje Paul J o s i p. SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian LTZ V Hlinplcil na Mem Tvorniške cene. Vzorci franko. Največji dobitek) Mark 600.000 Naznanilo sreče, Za dobitke jamči država Vabilo k udeležbi ===== dobitnih šans ===== pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov) 841.476 mark dobitkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark oziroma: glavni dobitki po: Mark 5f,0.000 j Mark 300.000 » 550.000 » 200.000 » 540.000 » 100.000 » 530.000 » 60.000 » 520.000 » r.0.000 » 515.000 » 45.000 » 510.000 » 40.000 » 305.000 » 30.000 » 303.000 » 20.000 » 302.000 » 15.0C.0 j » 10.000 i. t. d. V celem obsega loterija, katera je v 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno polovica vseh srečk. Dobitki se višajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50 000 Mark ter 7. na 6C0.000.M. Ceno srečkam I. razreda so sledeče: Cela srečka M. 6 ali K 7 Pol srečka M3ali350 K I Četrt srečka Ml-50 &U1-7SK Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterijo dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Dobitki se izplačajo takoj. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 21. maja na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschaft-v HAMBURGU 3(5. 1/režite ! Naročilnica za g. Samuel Sleckscher-ja, sen. __________Bankgeschalt. Hamburg 3(>._________ [celo sr {pol lčetrt čko za M «• - (K T- » » 8- (K :i5 » » » 1-50 (K 1*7 Pošljite mi Moj naslov Denar poSiljam v pismu I po nakaznici kur no velja prečrtnjli pošljite po povzetju I POZIV k subskripciji delnic V. emisije Dstredni banke Orednje banke eeskyeh spofitelen čeških hranilnic V PRAG PODRUŽ NICB: Brno, Vel. nLm. 28; Lvov, ul. Sykstuska 15; Dunaj, I. Wippling,erstra8se 22; Trst. Piazza del Ponteioso 3. - Od 1. julija t. I. nova podružnica v Črnovicah. Nad 5000 spojencev - denarnih zavodov cele države. — Vlog nad Iv 100,000.000. — Menični posel v letu 11)08. K 5:}0,000.000. SKUPEN PROMET 5 MILIJARD. »IVI1>KM)A: za 100». 8%, za 100+. .*"/„, za"1005. 4'/4%, aa 1000. 4'/-%» '* UM>7. *%%, za 1008. 5"/„. Na podlagi sklepa IV. rednega občnega zbora delničarjev, "ki se je vršil dne 25. marca t. I., se zviša delniška glavnica od 10,000.000 na 15,000.000 kroti z izdanjem 12 600 delnic po 400-— kron nominalne vrednosti. Akcije OSREDNJE BANKE ČEŠKfH HRANILNIC so edini dividendni papir, ki je pripušCen poleg delnic Avslro-ogr*ke banke za nalaganje hranilničnih fondov, ker se nanašajo na pupilarno varnost. VPISOVALNI B0IC do .31. maja 190B. VPISOVALNI POGOJI: a) dosedanjim delničarjem pritiče na 2 stari delnici po ena nova za ceno K 410. 1») Vetje število delnic nego jim pritiče po odst. a) se prepušča starim delničarjem, daljo hranilnicam, posojilnicam, zavarovalnicam ter denarnim zavodom sploh, raznim fondom korporacijam. funkcionarjem in uradnikom denarnih zavodov za tečaj K 415 ' ci Ostalim vpisovateljem se prepuščajo za tečaj K 420. Posebna pozornost se bo obračala na bančne spojenec kot vlagatelje, posestnike bančnih zadolžnic itd. d) Delnice v. emisije bodo deležne na dobičku od 1. iuliia 1909 . . . t - ----- ------ na dobičku od I. julija 1909.. torej za drugo polletje tekofega poslovnega, leta. Njih kupon št. 7 se bo izplačal s polovično dividendo. ki bo i) Delnice morajo bili plačane najdaljc do 30. junija t. 1. l'ri vpisovatelj — izvzeniši denarne zavode — najmanj Iv 50 na r ho sicer na piiglas ne bo oziralo. g) 1\> •? 51. pravil se glasijo delnice na ime in ic izdajajo tako staro kot nov«; bodisi v posameznih ko-uh ali "skupno v 3, :$0 ali 50'in to v svriio udobnosti posestnikov z ozironi na hranitev in varstvo. Dotične želje naj se na vpisovalnih prijavah izrecno označijo. h).l'repIaCani zneskj se obrestujejo do :10 juniju po l'2'fc. ki se prevedejo z onim dnem na račun vpisanih delnic. f) Kdor ne plače do .'50. junija t. 1. celega vpisanega zneska, 'zgubi pravico ne le do nov.ih delnic ampak I na predplačilo, ki zapade v korist rezervnega fonda banke. prijaznosti iLP?ta!!^^ v Pragl' P°drttžnicc v ^"^ na D™*» in P°drn*»ica * Trstn- Pia"a n»tarouo It 3, ter poleg tega iz . pravila, ter USTfcEDNI BANKA ČESK>>CH SPOfclTELEN. določena od prihodnja rednega občnega zbora na podlagi zaključenih računov akcije kar bo označeno na dotičnem kuponu, cj Na pravilni vpis se izda potrdilo, proti kateremu se dobi pozneje nove delnice i ostale kakorSnekoIi kŠadjfp.Ilj? 6%$ $&" T ^'^ ^^ * "^ ^ PrtwP°kt' ki "bSe«a ^°m° « ^'«^ ^ «« «»v^a banke, daljo zadnjo letno poročilo Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. fekr. 1901, na novo otvorjena Telita mannfaktnrna trgovina Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Lj ubij a ni.