plačana v gotovini Po!tnina DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠTEV. 21. • 21. MAJA 1954 • LETO XIII. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 NAS POZDRAV koMrcsi umi mi Te komunisti Slo- ,eillje razpravljajo in ocenju-^eJ° na svojem tretjem kon-®resu prehojeno pot in ko vsa s'°ia snovanja in hotenja po-®'t‘čajo nalogam, ki nas čakajo "tiranju socialističnih poti, f1110 z njimi kot eno, vsa de-avska srca. T naših srcih plamti nc-gasljiv ogenj ljubezni do svo-°""e domovine .in njenega *laPredka, ogenj, ki ga je pri-^ala naša Partija v najtežjih "asih in ki nas je popeljal K°zi viharje in kri v svobod-• ^ Čase. ^ ‘^kozi viharje in kri so se teni ognju združili vsi naši arodi v jekleno, nepremag-j1'0 celoto. Tito — Partija — j.e'avski razred — vsi delovni: s — smo postali eno. jjUH THsi ^^Sienim upravljanjem smo in končno zlomil ob naši je- izpodrezali korenine birokratizma- Z delavskim in druž- . ^Doba od drugega do trei-^ega kongresa Zveze komii^^ '!°v obsega eno najvažnejših^ °hdobij v borbi za zgraditev Socializma v jugoslavijl^^^^ kleni enotnosti in borbenosti. Zaman so bila pisma, resolu- benup upravljanjem se je tudi cije, note, ultimati, pridobiva-nje odpadnikov, inscenirani procesi, provokacije, incidenti oveniji. To je doba, ko jel jjclovno ljudstvo pod Tff a delavskega razreda Partijc izvojevalo svojo drngo Hgdovinsko zmago: obraču- 'udo je s tendencami birokra-7-ttva in državnega bapitali-"ma ter afi/miralo sdcialistič-°v"ctnokracijo kot edino mo-j0^° obliko rejene oblasti e avskega razreda in delov-ljudstva. V tej dobi se ^amo v veliki meri razvilo . Se družbeno življenje v sme-^Socialističnih družbenih od-s°v, ustrezajoče velike spre-^jembe so se izvršile tudi v Si, nalogah in delu orgaui-ac>je komunistov.« ^ a ko v kratkih, izredno po-či-bnih in jasnih mislih ozna-• Poročilo kongresa obdob-nted obema kongresoma. tež^° S° ^e^a’ naj Ja p0 nagj narodnoosvobo- dilni Toda socialistični revoluciji. za zmago socialističnih idej doma in v svetu so bila ta leta izredno pomembna. V tem obdobju smo zmagovito končali boj, ki nam ga je vsilila Sovjetska zveza ob podpori njenih satelitov. To je bil gigantski boj, ki ga je bojevala majhna, svobodoljubna ljudska skupnost proti nesorazmerno številnejšim, večjim manjšim sovražnikom, ki niso izbirali sredstev, da bi nas zlomili. zahrbtnim, napadom na našo s krvjo osvobojeno domovino, je Sovjetska zveza mobilizirala vse temne sile sveta. krinkavajoč vzroke, ki so v Sovjetski zvezi uničili plodove velikega Oktobra, so nam pomagali, da smo pospešili naš notranjesocialistični družbeni razvoj. Poostrili smo borbo proti birokratskim težnjam, ki obstajajo zaradi objektivnih pogojev (in ki so se v Sovjetski zvezi razvile v najpopolnejši birokratsko-kastinski sistem), proti katerim se je naša Partija nenehno borila in opozarjala delavski razred pred njih nevarnostjo. V tej borbi predstavlja brez Moskva in Vatikan, Vzhod in dvoma najpomembnejšo pre-Zahod sgsjpkmovali, kdo Tam lomnico upravljanje proizvod-bo prizadejal več škode, kdo nje po proizvajalcih samih. bo prej spravil na kolena. Z delavskim in vse širšim loda ves ta pritisk se je lomil na mejah in rožljanje z orožjem za mejami, pošiljanje di- demokratična načela in verzantov in teroristov v našo tod e so postale edina mogoča oblika resnične oblasti delav- napBffMiitgiiig^T'smo s^8§|| ljudsko armado, vedno pri- turnega Razvoja pogojen, nug-i i * ^MGproce.* decentralizacije go^^dhrskega in vsega jav-negS' življenja. Naglejši je postal proces nastajanja in rasti novih socialističnih družbenih odnosov, v katerih delovni ljudje v vse večji meri upravljamo na vseh področjih družbenega življenja, v proizvodnji, zdravstvu, šolstvu ... Socialistična komuna dobiva vse jasnejša obeležja in postaja celica naše družbene ureditve. In kakor koli gre razvoj ob pobudi, prizadevanjih in pomoči komunistov nezadržano naprej, imamo tu in tam še primere namernega ali nenamernega izkoriščanja naših pravljeni, da skupno, ramo ob rami, branimo svojo domovino. Razkrinkavali smo nesocialistične pojave v odnosih med socialističnimi deželami; pokazali smo na izvore teh pojavov, na kastinsko-birokrat-sko, državno-kapitalistično ureditev, na imperialistične težnje Sovjetske zveze. Odgrnili smo »železno zaveso« in pred vsem naprednim človeštvom razkrili izdajstvo sovjetskih oblastnikov in njihovih služabnikov. Pridobili smo si v tem boju veliko simpatij v svetu, razbili gospodarsko blokado in — zmagali. V tem neenakem boju so menjhla vloga, naloge in delo ne $amo organizacije komuni-stov, temveč tudi vseh družbenih organizacij. Socialistična Delovni ljudje smo odgovar- Šk.ega razreda in delovnih ljudi. povečanimi delovnimi Pfičel se je. stopnji gospo- socialnega in kul- Predaja Titove štafetne palice pred jeseniškimi plavži 08 DVAINŠESTDESETEM ROJSTNEM DNEVU TOVARIŠA TITA DELAVSKO D0K0 MU STISKAMO V POZDRAV Oni dan sem obiskal prijatelja, delaoca-ko-vinarja. Pomenkovali smo se o delu, življenju, novicah. Ob razgovoru o zadnjih Titovih obiskih pa je poseglo vmes iznenada otroško, drobno kostanjelaso dekletce. •»Očka, tudi jaz bi rada videla Tita in mu prinesla rožic, tistih lepih, rdečih.« Preprosta, topla želja delavskega otroka, ki jc komaj dobro začel zlogooati besede. Mar ni to tudi želja nas vseh, želja nas, delavcev? Vsi, prav vsi bi radi videli Tita, srčno radi bi mu stisnili roko in mu iz vsega srca radi voščili vso srečo in zdravo življenje, ki ga je vsega daroval ljudstvu, iz katerega se je rodil. Veseli smo, ker ga imamo. Vse, kar je okrog nas. kar je hudega za nami in vse, kar je lepega pred nami je povezano z njim, ki bo jutrišnji dan k svojemu velikanskemu plodnemu delu za dobrobit delavskega rodu spet doložil eno svojih neizmerno dragocenih in plodnih let življenja. Srčno veseli smo, ker ga imamo, ker prihaja med nas in je med nami: Tito delavec — med delavci. Komaj je v Zagrebu pred davnimi leti v mali obrtniški delavnici prijel za kladivo in pilo, že je začel kovati sam svoj značaj in značaj drugih, pilili svoje znanje in ga posredovati drugim. V stavkah in ječah, pred sodiščem in v težkih bojih je koval jeklo socialne in nacionalne osvoboditve, zbiral okrog sebe nas delavce, nas združeval in vodil iz boja o boj, od zmage k zmagi. Pot, ki smo jo prehodili delavci skupno s Titom, je bila strma, vendar nismo nikdar, klonili na njej, saj smo imeli pred sabo vodnika, ki nas je bodril in nam kazal današnji svetel pomladanski dan življenja naše domovine. Vse, kar smo doživeli in kar ustvarjamo, je povezano z njim, z njegovim imenom, z imenom delavca, borca, revolucionarja. Zato mu ob njegovem letošnjem dvainšestdesetem rojstnem dnevu iz vsega srca želimo še dolgo in zdravo življenje in stiskamo v pozdrav delavsko roko. naši komunisti bili, kot vedno, demokratičnih načel za povra-v prvih udarnih vrstah. Raz-, tek na staro, za koncesije ma- lomeščanskim težnjam. Vsak tak poizkus je naletel in bo naletel na spontan enoten odpor delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, kot je naletel primer Djilasa in njegovih somišljenikov. Delavski razred ne bo nikomur dopustil, da bi ga kdor koli in kakor koli oviral na njegovi poti, da bi mu kdor koli skušal zamegliti jasen pogled v delavsko bodočnost. Polni vedrine in samozavestno gledamo v bodočnost. Samozavestno, ker smo ohranili čistost ideje marksizma in smo zato zmagovito prehodili izredno težko pot, ker smo z uspehom prestali največje preizkušnje in si s tem pridobili | boljši člani — komunisti — da-ugled med vsemi naprednimi nes zborujejo na svojem kon- ker nam je bodočnost jasna in lepa. Sindikalne organizacije povezujemo v svojih vrstah domala vse delavce in uslužbence. Zato smo črvsta organizacija delavskega razreda. Naši naj- silami sveta in postali vzor vsem, ki se bore za svojo na-i rodno in socialno osvoboditev. iPoln vedrine je naš pogled, gresu. Zato je tretji kongres Zveze komunistov tudi naš kongres in njemu velja naš plamteči, borbeni pozdrav! NASI RAZGOVORI 21. MAJA 1954 St 21 PREDSEDNIK DELIVSKEGI SVETI ILI TRDE, ŠTIRJE LJUDJE V KOLEKTIVU ŠE NE PBEDSTIVLJIJO DELIVSKEGI UPKIVLJINJI V rudniku Kanižarica je po malem vrelo že leto dm. Kes jim je lani gospodarstvo slabo kazalo. Premoga niso mogli prodati, pa so Šali, kaj potem oni pomenijo in kaj pomeni delovni kolektiv. Dobro! Če so že onemogočili direktorju, je sedaj tu drugi, ki so jih oni štirje »poborniki delavskih pravic* pripeljali. Se o nečem naj bi rudarji v Kanižarici premislili! Le kakšen je tak človek, ki včeraj na debelo udrihal po okraju in okrajnih funkcio narjih, danes pa, ko je videl, da je stopil na prevroča tla, predlaga, delavski svet šele 12. maja. Rad da pošljejo okraju zahvalno pismo bi pa povedal nekaj misli s pred LE K JU BI BILO, CE BI VSIK LE NISE GLEDIL Gradbeni delavci volijo lavske svete malo kasneje de- morali vedeti, za katere stvari je kot namenjen denar, ki ga delovni delovni kolektivi v drugih podjetjih. Tako smo pri nas izvolili kolektivi dajejo komuni. Član okrajnega zbora proizvajalcev, ki je prisostvoval sestanku, bi lahko kar takoj razložil to zadevo. Težko je namreč preprostemu ne nesejo in je težko reči, če jim je vseeno, da jih je nekaj ljudi iz za vse, kar so dobrega za Kaniža volilnega sestanka, saj se je prav bile 80 % plače. Nekoč so dobili misli, da lahko vsakemu ukazuje in rico in Belo krajino storili. Za tem tedaj pokazalo, da imamo sin- celo 54 %. In so isžali krivca. Na- to še -elo v imenu delavskega sveta prav gotovo niso čisti računi. Čemu dikalni odborniki v podjetju »So- človeku razumeti, če govorimo šli so ga. Le ne pravega. Vsega je in delovnega kolektiva. Kolikor je prej blatil ljudsko oblast1/ Hotel grad« v Dolnji Lendavi precejš- kar na sploh: za gradnjo mostov, bil kriv direktor. Vmes je prišel še vem, rudarji kaj takega težko pre- je rudarjem vzeti vero vanjg in to nje naloge. za bolnišnice, ceste, šole itd. Ra- *■- 'i'"’............‘x~ v Beli krajini, kjer so jo prvi imeli Beseda je nanesla najprej na zumljivejše mu je, če povemo: in katera jim je zaupala rudnik v tarifni pravilnik, potem pa na zgradili bomo bolnišnico tu in tu. upravljanje. Take ljudi so izvolili del dobička, pri katerem je ude- v njej bo prostora za toliko in v okrajni zbor proizvajalcev, v or- ležena komuna. No, nekateri ni- toliko ljudi. Stala bo toliko in pan, ki je prvi poklican, da brani kakor niso mogli razumeti, da bi toliko in ne bo treba hoditi v pravice proizvajalcev — pa tudi tudi komunalna skupnost kaj do- Mursko Soboto, v Maribor ali pred tistimi ki mislijo ukazovati in bila. Pravijo celo, da bi se mo- celo v Ljubljano. Zgraditi mora- v imenu delavskega ral sindikat »postaviti za delav- mo cesto od tu do tam, ker ni ce« in preprečiti, da bi »ljudski zvez, tako podjetje, stanovanjsko Take stvari diše bolj po anarhiji odbor kaj vzel«. Na ta način bi hišo itd. To vsak razume in ko- nek pes in avto, p.* direktor odzdravijo, ne hodi v jamo, zaradi njega je počil vpadfdk, blvgajni- njihove srede izkoristilo za to, da čarki je grozil in tako naprej sebi dobro posteljejo. Je delavsko Nekaj drži, veliko pa tudi ne. upravljanje, toda ne za enega sa-Stvari so se končno tako napeljale, mega ali pa za tri, štiri ljudi v da so sklicali sestanek. Tistim, ki kolektivu. Prav zato, ker je de-niso hoteli priti, so obljubili, da lovsko upravljanje, hočejo rudarji rezati kruh jim drugi dan ni več treba na uveljaviti svojo besedo in jo tudi upravljanja, s šilit- in direktorja prisilili, da je bodo — prej ali slej. Toda to le ^abdiciral«. Podpisal je, da se na takrat, kadar licu mesta odpoveduje službi. Seveda ni šlo vse tako enostav- ______ no, kot sem tule opisal. Vmes je še spor med — sedajle bom rekel — kolektivom — ker je ozadje čisto drugo — in med Okrajnim ljudskim odborom, kar je stvari še bolj zapletlo in speljalo vso zadevo na drugi tir. Tako kot lahko sodi opazovalec, bi lahko rekli, da bi bilo napak, če bi kolektiv kot celoto česa dolžili. Kolektiv je le sledil trem, štirim ljudem iz svoje srede, ki so izkoristili nekatere direktorjeve napake za to, da so do kraja porušili njegovo avtoriteto in so šli celo tako daleč, da so se postavili po robu zboru proizvajalcev, okrajnemu ljudskemu odboru, vodilni elani Zveze komunistov pa okrajni partijski konferenci. Tako ne gre več za direktorja, marveč za odnos nekaterih ljudi v kolektivu do ljudske oblasti, Ti smatrajo, da lahko v imenu kolektiva počno tudi nezakonite stvari. Seveda so takrat, čim so spoznali, do kod so vso zadevo pripeljali, brž začeli govoriti o vdanosti do ljudske oblasti, o zaslugah okrajnih ljudskih odbornikov za procvit Bele krajine, kar pa le še bolj osvetljuje njihovo pravo lice. Denimo, da bo direktor res šel. Konec koncev mu v takem položaju drugega ne preostane. S tem pa stvari še zdaleč ne bodo urejene. Novi direktor bi naletel prav na iste težave, pa čeprav bi odzdrav-Ijal, hodil v jamo, se ne vozil z avtomobilom, kar sedanjemu očitajo. Težave bi imel, da bi zopet vzpostavil disciplino o rudniku in moral bi imeti zelo močno roko, da bi postal spet glava proizvodnje. Ne bi se zadržali na' napakah bodo spoznali, kam kot pa po delavski demokraciji. kolektivu, tako pravijo, več osta- SINDIKALNA PODRUŽNICA DELAVCEV šH SDSTJlffJ ll!l!lll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!ill!!llllllllinillllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll POZDRAVLJA II. KONGRES ,.SV0B0D“ IN ŽELI, DA ZDRUŽIJO „SVOBODE“ V SVOJIH VRSTAH ČIM VEČ DELAVCEV, KI SE BOJUJEJO ZA ZGRADITEV SOCIALIZMA! illilllllllllllllllllllllllllllllllllllll!illlllllllllllllllll>lllllll!lll'lll!lllllll!lllllllllllllllll!!!lllllllllllllll!lll!IIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIinilllll!l lektiv se bo bolj zanimal, kako ljudski odborniki gospodarijo z denarjem, ki ga je on ustvaril. To bo morda celo koristnejše kot pa načelno predavanje, na primer, v vlogi komune ali kaj podobnega, čeprav tudi tega ne sme manjkati. Kdor je proti takim stvarem, sam sebi škoduje. Tak ne pomisli, če bo bolnišnica v Lendavi (sicer ne vemo. če jo sploh nameravajo zgraditi — to povemo le za primer), da bo socialno zavarovanje imelo manj stroškov ko ne bo treba plačevati prevozov in, kar je še važnejše, mnogo hitreje bo vsak bolnik prišel na vrsto. Pa če zgrade novo P° jetje, saj bo ono družbi tuc^ kaj dalo: proizvode in še dr1* bene dajatve. Ista stvar ie tu z drugimi rečmi. Vse, kar n pravimo, služi delovnemu ®oV : ku. Za toliko smo vsi skupi bogatejši. Čim več bomo toliko več si bomo lahko ‘■u delili. Če imaš stotak in še stega zaješ, nimaš od njega ’ Danes boš morda sit, jutri ° pa skozi prste gledal. Tisti, ki tako govore, so rn°r' da danes zdravi, imajo stanov nje, elekriko, hodijo po dobr cestah na delo itd. Ne pomisM pa na tiste, ki nimajo stanovanj < ki so bolni, pa v bolnišnici n pridejo na vrsto itd. To Pa grdo sebično in prav nič delav sko. No, pa ceste? Ce je slaba c®" sta, se vozila obrabijo vel,K. hitreje. Kdo to plača? Tisti, mora blago v trgovinah žara® tega dražje plačevati. Dinar lu’ dinar tam, pa se tisto, kar srn ^ dali komuni, vrača nazaj proiZ' vajalcem. Če bi vsak le nase ple' dal in hotel imeti vse, kar T|®'. pravi, le zase, ne bi daleč Prt!>. j — točneje — nikamor: vedno 0 nas trli zaostalost in revščina. Na te stvari naj mislijo tist*-ki jim ni všeč, da bi tudi kotna na dobila del dobička. Naj nam sindikalni odborp^ »Sograda« in tovariš Lešnjak n" zamerijo, če smo si jim dovoli svetovati in še ob tem povedat1 kakšno misel! ZI DENAR ILI ZI DELAVSKO STVAR ZGODBICA POŠTNEGA PREDALA ŠT. 79 lo in bi prišli do boljših plač. Niso pa pomislili, da se da boljše plače doseči le z boljšo organi- Saj ste jih že videli, tiste pre- uri skupaj v poštnem predalu zacijg, dela, povečanjem delovne dalčke namreč, kamor pride, ozi- odpošiljatelja: Marica je to ’ pot storilnosti in boljšim gospodarje- sedanjega direktorja,' saj’ nišo ''taki: roma bi morala biti vložena po- še najbolj zardela ko je pismi njem. narave, ki bi se jih ne dalo ob šta, ki je naslovljena na lastnika prinesla nazaj, odkoder sta bili Članom našega kolektiva smo dobri volji obeh plati poprabitL -predala.- Kdo ve, od kdaj so na odposlani 12. maja, na poštni. pojasnili, ■ da mora tudi komu- Skupaj sta trčila direktorjevo ne- poštah to- uvedli in prvemu gre štampiljki pa je naveden datutri nalna skupnost dobiti denar, da zaupanje v delovni kolektiv, iz če- brez dvoma zahvala za to iz- 13. maja. Seveda ji ni preostalo lahko gradi in popravlja ceste, sar se kaj rada porodi samovolja, najdbo. nič drugega, kakor vrniti pismi napeljuje vodovode in elektriko, in anarhična stremljenja treh, šti- Kakor mnogi ima tak predal- na pošto, kjer so se sicer opra- gradi bolnišnice,^ šole itd. in da ček na ljubljanski glavni pošti vičili. Kaj se je zgodilo potem? jv ta denar v našo skupno korist, tudi Republiški svet sindikatov O, to že ni več verjetno — 15 V. Vse kaže, da smo komunisti skupaj z republiškimi odbori po- sta se pismi zopet znašli v istem sindikalni odborniki doslej sameznih strok. To je predal šte- predalu! To je bilo v soboto, Premalo pojasnjevali našo druz- vilka 79. Vsako noč se napolnju- potem pride nedelja in pošta bo ben0 ureditev m gospodarski rih elanov kolektiva, ki menijo, da imajo v delavski demokraciji, delavskem upravljanju vso oblast v rudniku v svojih rokah Svoj po Ulični kapital pa so si skovali v kolektivu ob direktorjevih napakah iriih 'tudi Hani Mtivrni^ K* in }isliovinamj’ ^ JFrlknTZta Z'' rejati več sestankov, predavanj ko jih je pobaral, če bodo igrah A' " ' tUlh Uam lcoUlctwa mso jutro vse to odnašajo pridne roke nedeljek 17. V. Tako bosta po- . ^ ?n prv da ni bilo stem. V bodoče bomo morali pri- Praznovali smo Prvi maj, delavski praznik mednarodne delavske solidarnosti Delavci v Jugoslaviji smo ga praznovali svobodni, brez žandarjev in policajev. Zjutraj so godbe igrale budnice, partizanske koračnice in delavske pesmi, dopoldne smo se ob zvokih Internacionale zbirali na shodih, popoldne pa smo veselo preživeli... Da, godbe so igrale delavske in partizanske pesmi — na shodu Internacionalo. Kako veseli bi bili delavci v marsikateri deželi na svetu, če bi smeli svobodno zaigrati Internacionalo! Saj je to naša — delavska himna! Ko bi imeli le košček tiste svobode, kot je imamo pri nas! Kako bi jo znali ceniti, — vse bi dali zanjo ... Bilo je za letošnji Prvi maj — pri nas, ko je že marsikdo pozabil, kako je bilo včasih in mu je svoboda že nekaj samo po sebi umevnega. »Boste igrali budnico po mestu?« »Hm, koliko boste pa plačali?« Tako so v nekem delavskem prosvetnem društvu »Svoboda« dejali sindikalnemu odborniku. igrat na Prvi maj? Vesel in V°' čaščen bi bil, da so prav nje9a in njegovo društvo izbrali. Sicef pa ta dan ni nihče ostal domu-. Vsak je vedel: danes je delavsk* praznik in delavci ga bomo skv paj proslavili. Danes pa je že marsikdo, vsd kaže tako. pozabil na tiste čase in gleda le, kje bi se dalo kl,ra.e Ijen za malenkostne evrop^j koncesije odstopiti od iiih<,)s svojih azijskih zahtev. V začetku tega tedna so začele tajne seje o IndokitnJ* in Koreji. V Ženevi se torej 7 čenja razdobje ožjih razgovor za zaprtimi vrati. Trde, da . takšni razgovori mnogo 11 uspešni. Olajšujejo tudi trg«' s koncesijami. Tretji teden ženevske koi ^ renče ni prinesel nekaj bis(v<’ novega. Vendar so osti P«81!1"':,, uih strank nekoliko otopel vse bolj se uveljavlja želja-bi se nekako le sporazumel' j zagotovili Koreji in IndokitaJ-miren razvoj. * Francoskemu zunanjemu 1,1 nistru Biduultn je bilo pred < vi zelo vroče. Nekaj dni n' ^l' ie govoril niti besede. Mislil P . na Pariz in na dogajanja v 0, niči. /akni prav lahko b» se .. dilo, da bi zaspal kot minister, zbudil jiu bi se kot OB OBČNEM ZBORU MRRIBORSKIH SINDIKATOV f sindikata nat delavci zore v iiogumnc do cvili it m socialistične OruliHnc odnose Minulo soboto in nedeljo je. vest delavcev premalo razvita, kil v Mariboru prvi skupni občni Birokratske pojave je zbor mariborskih sindikatov iz tnesta in okolice. Razen iz volje-®ih delegatov in gostov^ sta občnemu zboru prisostvovala tudi elan tajništva Republiškega sindikalnega svata tovariš Roman •o-lbreht in sekretar mariborskega okrajnega komiteja Zveze komunistov tovariš Vlado Majhen. Občni zbor je bil skrbno pripravljen. Oba sindikalna sveta (mestni in okrajmi) sta že pred občnim zborom poslala delegatom 1P vsem sindikalnim organizacijam poročilo o delovanju in problemih' sindikalnih organizacij v minulem letu. Gradivo, ki je zbralo v posebrni brošuri, pa ni obogatilo samo občnega zbora; skup-®° z zaključki tega zbora bo lahko predstavljalo pravo zakladnico. iz katere bodo sindikalne organizacije črpale napotke za ure Svoje delo. Po referatu predsednika mariborskih sindikatov Ivana Gorjupa, se je razvila živahna in plod-Pa razprava. Delegati so veoino-Pm resno in temeljito razmišljali ° Posameznih težavah, s katerimi srečujejo v vsakodnevnem .clu, o nalogah, ki jih rešujejo ln ki jih bodo še reševali Posebno temeljita je bila razprava o delavskem samouprav-* jan ju, 0 birokratizmu in drugih Ovirah, ki zavirajo razvoj samoupravnih organov. Marsikdaj to-z,m<> nad birokratizmom in birokrati, ne pomislimo pa, da se hi-rokratizem uveljavlja le v tistih Podjetjih, kjer je družbena za- niti malo ne morejo škodovati ogromnemu pomenu delavskega upravljanja. Zavest delavcev — upravljavcev je že toliko prodrla v naš delavski razred, da je nihče več ne bi mogel zatreti. In to je temelj, to je izhodišče, iz katerega naj ocenjujemo uspehe in slabosti delavskih samoupravnih 1 organov in uspehe, slabosti ter ne- j nadaljnje naloge sindikalnih or- .1 Irii * ero n n t a m r tema predavanja ali političnega razgovora, kot mislijo nekateri. V sindikalnih organizacijah naj delavci zore v pogumne bojevnike za socialistične družbene odnose. In taki delavci bodo znali povsod, ob vsakem času in na vsakem mestu preceniti, kaj je naši socialistični graditvi koristno in kaj je škodljivo, kaj je potrebno osvojiti ali podpreti in katere težnje je potrebno ovreči. To velja za vse naše delovanje v družbenih in društvenih organizacijah. Ljubosumno moramo varovati naše ideale in uveljavljati v vseh organizacijah delavski duh, naše moralne principe. Vse, o čemer so ras na občnem zboru mariborsl sindikatov, je v takem poročilu nemogoče zajeti. Gradivo s tega občnega zbora bodo sindikalne organizacije proučevale in njego- azpravljali lariborskih nemogo če uničiti s tarnanjem, uničijo jih lahko le proizvajalci sami, trdno organizirani in z visoko razvito zavestjo, da upravljajo družbeno lastnino v imenu socialistične družbe in v njeno korist. Delavec, v katerem preveva taka zavest, ne bo molčal ob napakah in se ne bo bal, če ga bo hotel nekdo z grožnjami prisiliti k molku. 1 ganizacij. Ob takšnih pojavih je tarnanje Na občnem zboru so tudi ve-nokoristno; sindikalne organiza- Liko razpravljali o vzgojnem dedje naj raje razmislijo, kaj bi lovanju v sindikalnih organiza-bilo potrebno storiti, da bi delav- cijah, o vlogi sindikalnih orga- ve misli ter zaključke uporabljale ci doumeli svoje poslanstvo. nizacij v komuni, v vsej mari- v svojem vsakodnevnem delu. Teh Težave, s katerimi se sreču- borski družbeni skupnosti. Vzgoj- misli pa je veliko, bogate so in jejo naši samoupravni organi, pa no delovanje ni sektor dela, ni le njihov pomen ni majhen. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU SASI KOMUNE DO ZAGOIOVIJENA če bodo delavci tudi na podeželju uveljavljali socialistična načela gospodarjenja V nedeljo dne 16. maja je bil i Občni zbor je ugotovil, da je lavsko gospodarjenje, ker so sa- - delavsko gospodarjenje rodilo bo-1 movoljno odločale o stvareh, o ka- v Celju občni zbor okrajnega sin dihalnega sveta. Razen 10+ delegatov sta prišla na občni zbor še tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Mavnicij Bore in sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Franc Simonič. O delavskega gospodarjenja. Povsod delu sindikalnega sveta je poro- seveda ni bilo tako. V nekaterih čaj predsednik Albin Medved, manjših podjetjih so na primer Celjska Svoboda pa je pred pri- tako imenovane trojke (direktor, četkom občnega zbora zapela ne- predsednik delavskega sveta in kaj delavskih in borbenih pesmi, sindikalne podružnice) dušile de- OB USTANOVNEM OBČNEM ZBORU LJUBLJANSKEGA SINDIKALNEGA SVETA SINDIKATI SO POKLICANI da ustvarjajo zavestno organizirano povezanost med delovnimi kolektivi različnih proizvodnih in družbenih dejavnosti v porajajoči se komuni . Preteklo soboto in nedeljo je bij v Ljubljani ustanovni občni zbor Ljubljanskega okrajnega sindikalnega sveta. Najprej sta občna zbora mestnega in okrajnega sindikalnega sveta ločeno zasedala, poslušala blagajniška poročila in ^lepala o razrešnici. Potem pa \a &e zbraJa na skupnem zaseda-"JU, k; ga je odprl v imenu pri-R^vljiaJnega odbora tovariš Lojze '“'cepek. Občnemu zboru so pri-vPstvovali predsednik Republi-Sfega sveta Zveze sindikatov za •ovenijo tovariš Janko Rudolf ter Predsednika mestnega in okrajne-; ljudskega odbora tovariša Mar-^ Dermastja in Miha Berčič. Sindikalni svet, ki so ga izvo-.'h na tem občnem zboru, ne bc* * uiel lahke naloge. V sami Ljn-b-Dnj je vrsta družbenih ustanov, u katerih ima vsaka svoje po-ebnosti V ljubljanski okolici pa o druge vrste vprašanja, ki izvd-aJo iz gospodarske in kulturne aostalosrti podeželja. Precej bo odVBsno od tega, kako bo novi od kdaj zaidejo v dve skrajnosti : ali , Koristi od dobrega dela komu- bor organiziral svoje delo, ali bo 1 C *°nelo le na nekaj ljudeh, ali P.a bodio vsi družno prijeli zanj. Jispeh zavisi še od tega, če bo .Trenj odbor znal najti tiste stva-k* so važnejše, hkrati pa ne ^anem.arjati m®11! važnih. Ki pa ,. Političnem boju dostikrat ve-l|ko pomenijo. Sindikalni odborniki marsi- se nalog lotijo kampanjsko, kot pravimo, če se lotijo le ene stvari, vse drugo pa puste vnemar, ali pa se vrte okrog vseh zadev, nobene pa ne speljejo do konca. Razume se, da tako nesistematično delo škoduje — in tudi ugledu sindikalnih odbornikov kaj prida ne koristi. Zaradi presptošnega dela marsikaterih odbornikov sindikat ni mogel priti do jasnih sta- nalme skupnosti na primer bodo uživali vsi kolektivi, čeprav se po stroki še tako razlikujejo. Boj za delavsko upravljanje in proti birokratizmu ni prav nič odvisen od vrste proizvodne dejavnosti kolektiva. Morda so le objektivni pogoji malce drugačni, da ima nek kolektiv že prekaljeno delavsko jedro, medtem ko je to drugod še bolj šibko. Sindikati so lišč ob posameznih vprašanjih, do torej poklicani, da ustvarjajo za- takih stališč, ki bi držala in ki jiih je treba zato opreti na drobno utemeljeno analizo. po- čim hitreje se razvija naše družbeno javnosti. To je poslanstvo sindd-življenje, toliko bolj so potrebna katov v ustvarjanju komunalne jasna stališča in analize. Včasih, skupnosti To pa je velika in od-v dobi administrativnega vodenja govorna naloga gospodarjenja, je bila pot do stališč v sindikatu kaj enostavna. Sedaj se pojavlja cela _ ojaviii mnenj, vrsta je odprtih vprašanj, sveta. Opravičljivo je morda, da o katerih morajo sindikati reči občni zbor ni določil jasnih sta- svojo besedo. »Direktiv« v prejšnjem smislu hi več in zato je treba več marksističnega znanja jajoči se komuni. Odborniki so se in poznavanja družbenih proble- prvič zbrali v tolikšnem številu, mov, da se lahko postavimo na pravo stališče. gate plodove povsod tam, kjer soj tenih bi moral kolektivnorazprav-sindikalni odborniki skrbeli za j 1 jati in odločati edinole delavski splošno in gospodarsko izobraže- svet. Marsikje so razmeroma vanje članstva in skrbeli za utrdi-! majhno delavnost odbornikov iz-tev ter kolektivno delo organov | nabijali različni, današnji druž-' v J beni ureditvi tuji ljudje in po- skušali tudi zavedne delavce zavesti na stranpota. Po izboru članov letošnjih delavskih svetov v celjskem okolišu pa lahko sodimo, da so sindikalne organizacije posvetile prav posebno skrb delavskim organom upravljanja, saj so vanje izvoljeni najboljši delavci in delavke. Občni zbor je naročil sindikalnim organizacijam, naj si prizadevajo, da se bo vpliv delavcev še bolj čutil v vsem našem dogajanju, v okolici, kjer delavci žive. Le takrat bomo namreč lahko pričakovali zdravo in hitro rast samoupravnih enot — komun, če bodo delavci tudi na podeželju uveljavljati načela delavskega in družbenega upravljanja in se postavljali v bran raznim špekulantskim in lokalistič-nim težnjam, ki jih nenehno poraja drobnolastniška blagovna proizvodnja. Razen o delavskem gospodarjenju so odborniki veliko in skrbno razpravljali o zdravstveni in tehnični zaščiti delavcev. To je povsem razumljivo, saj je bilo lani v celjskem okraju 2.564 obratnih nesreč oziroma 15.223 primerov obolenj in obratnih nezgod. Zaradi nesreč in obolenj so gospodarska podjetja izgubila tisoče delovnih ur, gospodarska škoda znaša nad 390 milijonov dinarjev, socialno zavarovanje pa le težko zmore izplačevati razmeroma visoke izdatke za hranarino in druge zdravstvene storitve. Delavski organi gospodarjenja marsikje premalo skrbijo za higiensko tehnično zaščito v podjetjih in ne vlagajo dovolj sredstev za izboljšanje zdravstvenih in tehničnih pogojev dela. Zato je občni zbor naročil sindikalnim podružnicam podjetij, da nenehno opozarjajo delavske organe gospodarjenja, naj skrbijo za zdravstvene in tehnične izboljšave de- veštno organizirano povezanost med delovnimi kolektivi različnih proizvodnih in družbenih de- Te misli so dale obeležje ustanovnemu občnemu zboru Ljub-vrsta Ijanskega okrajnega sindikalnega lišč do vprašanj komunalne politike in do gospodarstva v pora- vsakega teže posebni problemi, ki jih doslej morda še ni ocenjeval Zato je delo tega novega sin-1 z zrelišč nastajajoče komune. In dirkalnega vodstva tako važno in kakor je ljubljanska komuna še v odgovorno. Pri vsem tem kaže zarodku, tudi odborniki niso mo- vedno poiskati tiste stvari, ki de- gli preko teh okvirov. Zato je ra- j la, prav tako pa naj ti organi lovne kolektive mesta in okolice zumljivo, da se je razprava več. kličejo na zagovor tehničen ka-združujejo, ne pa tistih, ki jih za- ali manj sukala o splošnih vpra- j d er, ki premalo skrbi za varnost radi strokovnih posebnosti ločijo, šanjih sindikalnega dela. delavcev. j^j^poslanec francoskega pai :7i ^ Franciji je namreč zopi j. ru'lnila vladna kriza. Lanii snv° vlad° Ma rešila le dva gli jj a’ (°da ta večina je tak da nas vest o Lanielovei licu ne ]j| prav njg zaju(iii j,^ rancoska javnost odločno zi n?i prenehajo s »krvav tolovsčino« v Indokini, skh Pfomirie in se pogajajo to dežele. Močan pritis i“Vn,osti je prisilil francosko vli se je začela v Ženevi pi • 7, oeprnv so ji čezmorsl Ynis rt1*1 tfl pogajanja odsveti Padec Dien Bien Fuja i 6a11 "“Padi. osvobodilne armac r>n,i„ -.no* 'n ostalo francosl So °cie y Delti Rdeče reke j naHP7»ocili še večje ogorčen, Fini yancosFo politiko v lnd< »i ‘. Parlamentu so mnogi p' PrevA ^btevali, naj takoj ra Lan; Jiai0 0 indokitajski vojr SV* s to zahtevo ni str Trdil je, da bi taka ra Ženo, • škodovala Francozom Sn; ,ta res bi jim škodoval Frann?- dokazala, kako zelo 1^a naveličana neuspešne^ kin: V6,Sa vojskovanja v Ind sbin»tneSa S»e bote tudi v W ' Foirč Ameriškim državn jim ?e n'so odpovedali sv se v ^ ortom v Aziji, čeprav je hni;enevi PomaFnili v ozadj men* / t),r-av’ da francoski pari at molči, dokler se ne bo ko čala azijska konferenca. Morebitni neuspeh Ženeve bi utrdil ameriške pozicije in težnje tistih sil, ki hočejo v Indokini preizkusiti svoje »protikomunistične« metode, bi se močneje uveljavile. Takrat bi lažje razpravljali s francoskim parlamentom. Laniel je med burno parlamentarno razpravo zahteval glasovanje o zaupnici vladi. Računal je; da bo poslance prestrašila misel o vladni krizi, ki bi povzročila neizmerno škodo francoski politiki in tudi ženevskim razgovorom. Dobil je dva glasova večine in se obdržal na krmilu. Toda ta uspeh ne more prikriti težke vladne krize, ki je izbruhnila zavoljo Indokine in ki bo verjetno kmalu ponovno zamajala Lanielovo vlado. • Med težavami v francoskem parlamentu, ki vplivajo na ženevske razgovore, med razpravo o Indokitajski, ki kaže, da se bo morala Francija odpovedati mnogim pozicijam v Indokini, in uspešno Ho Ši Minhovo ofenzivo v Delti Rdeče reke, pa se Francozi razgovarjajo v Washingtonu o neposrednem ameriškem sodelovanju v indokitajskem spopadu. Ti razgovori godijo ameriškim nazadnjakom, spremlja pa jih močna propaganda o nujnosti ameriške intervencije v Indokini. Ta propaganda je že obrodila nekaj sadov. V Michiganu, Ohiu in West Virginiji se je javilo 20 prostovoljcev, vojnih letalcev iz druge svetovne vojne, ki bi se želeli bojevati na strani Francozov. O teh ljudeh danes v Ameriki govore kot o »vzornih Američanih«. Nobena tajnost ni več, de se na strani Francozov v Indokini borijo tudi letalci neke »civilne« ameriške letalske družbe. Toda teh je premalo. Trde, da jih potrebujejo še tisoč. Newyorški »Journal American« piše, da so jih dobili že 125. Tem »prostovoljcem« plačujejo mesečno od 1200 do 2100 dolarjev. (Vojakom Tujske legije plačujejo le 12 dolarjev mesečno.) Te dni so ameriški časopisi pisali o prvi ameriški žrtvi v Indokini. Gre za nekega Paula Holdena, ameriškega »civilnega pilota«, ki ni nosil vojaške uniforme zgolj zato, ker bi tistih nekaj vojaških cunj povzročilo Ameriki veliko težav. Bil je težko ranjen nad Dien Bien Fujem in sedaj se v neki francoski bolnišnici bojuje s smrtjo. Začeli so torej s prostovoljci. Nekaterim senatorjem to skrivanje ni všeč, pa bi radi kar javno poslali vojake v Indokino. Drugi pa menijo, da je takšen način dober, zakaj lažje je danes govoriti o »kitajski agresiji« v Indokini in o kitajskih vojaških -------------------------------\ strokovnjakih, ki pomagajo Ho Ši Minhu kot bi bilo jutri. Po svetu veliko pišejo o Ženevi in o dogodkih, ki jo spremljajo. Časopisi so polili različnih komentarjev — kakršnega političnega prepričanja je pač komentator ali lastnik časopisa. Nekateri zahodni listi zagovarjajo najbolj nazadnjaška ameriška stališča, drugi, liberalno usmerjeni, se trudijo, da bi kolikor mogoče realno ocenjevali vsa azijska vprašanja, sovjetski, kitajski in ostali vzhodni časopisi pa hvalijo stališča svojih vlad in ne vedo povedati o nasprotniku niti ene dobre besede. To nas ne čudi. Tako je vedno bilo. Vsakdo tolče na svoj gong, zakaj vsakdo bi rad pridobil za svoja stališča čimveč ljudi v svoji deželi in tudi drugod po svetu. Čudi pa me, da tolče na gong nazadnjaških zahodnih političnih ril eden izmed naših časopisov. Čudi me, zakaj »TT« zavaja naše ljudi s svojim pisanjem o Indokini, Kitajski in o Žepevi, zakaj ne more zapisati resnice o azijskih problemih in le prepisuje iz dvomljivih zahodnih virov. Čas bi že bil, da bi »TT« postal naš časopis, da bi na njegovih straneh naši bralci spoznavali resnico o političnih dogajanjih po svetu. -Ijč V. PARTIJSKA PESEM 3930« Razpela mavrica se je v nebo, pod njo življenje si je trlo svojo pot in kot danes je sonca sij zalival žive njive, pa spet oblakom je neurje vilo rdeče grive, vodovje divje je peljalo val za valom v dalje, jaz pa v prelepe pomladanske zarje sem bil priklenjen ko na vesla galijot. Podoba tisočev in tisočev sem jaz, vkovan in lačen, pretepen v obraz verige tri sem in kakor blisk prižigal luč s kresilom punta sem v ljudeh. Ta svet je naš, ta svet je naš, , pred nami je življenje, radost, smeh! sem rjul v fabrikah in ob črni jami — žend je glad med stavko strl — otroci šli so z nami v svetlobi žarki, v sencah hladnih ta črna vojska srčnih, gladnih naprej in kar naprej! In Zaloška je cesta v krvi zacvetela, spet novim tisočem srca ogrela, jaz pa v glavnjači škripal sem z zobmi in skoz rešetko pel: Po srečo svetlo za menoj, dovolj nam je gorja! Mar dvomiš še, tovariš moj? Glej te roki, rastd nam iz sred, a v srcu Lenin je in Partija! 1942 Cez domovino ogenj vzpenja se v nebo. Mrtvaška ptica na vešalih smrtni spev kriči nam v lica, rabelj zanko spleta, se krohočc in rane vsak dan so bolj žgoče, žgoče. Joj, domovina, mar nam je umreti? In spet sem pesem revolucije zapel! Za mano sosed je korak povzel, vse ljudstvo se je gnalo v ognjen vihar! Omahnil sem pojoč v kri... Tema, praznina... Mar me nič več ni? Ze me je vase črna, hladna prst sesala, srce pa ne ohromi; v njem kliče, trka, ukazuje: Nikar, nikar! Naprej, tovariš, za poslednji udar! In spet sem v vrsti, spet gremo in spet gremo, gremo tako kot so nekoč v oktobru spev revolucije pojoč ljudje kot mi v poslednji, odločilni boj odšli. Zastavo dvignemo v neba obok, ko vihra ženemo se spet v naskok, nasilnika preženemo od vsepovsod, no oni breg odrinemo zdaj zdaj svoj zadnji brod, ker te roke rastd nam iz srca, a v srcu Lenin je in Pdrtija! 1948 Razpenja mavrica se čez nebo, pod njo življenje kar naprej gre svojo pot in sonca sij preliva se čez njive, oblakom v vihrah plapolajo rdeče grive, vodovje divje pelje val za valom v dalje, pa spet v prelepe pomladanske zarje zdaj stopam vedro človek — gospodar usod! Stojim pri plavžu ves ognjen in v ognju dela v silen lik skovan na svojih plečih svet noseč titan prepevam pesem novih dni povsodi, kjer človek misli, dela, ljubi, hodi in v pesem vpletam zvok kladiva, nakovala, utrip sred in val ljubezni. Oj te roke, kot da jih domovina boža! Se tisoč ton železa, žebljev, jekla, od rudnika do rudnika bo proga mladih stekla skoz gore in predore ter zaseke, mimo morjd, skoz mesta in čez reke! Za srečnega človeka nov in lepši svet zgradimo si za tisoč let! Prižgite vse peči! Rudarji več premoga! Naj ogenj plavžev v nas milijonih zagori in šiht za šihtom noč in dan bo zmagala ta naša dlan, ker te roke rastd nam iz sred, a v srcu Lenin je in Pdrtija! 11. NI. 1948 — v čast II. kongresu Komunistične partije Slovenije _______________________________________________J V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE V CELJU SO IZDELALI PROTOTIP POSEBNE VRSTE ALUMINIJASTEGA LONCA Aluminijasti lonec »Ekonom« bo olajšal delo gospodinjam in pocenil stroške kurjave Kakor obetajo, bo Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem začela kmalu obratovati. Tovarna bo seveda spočetka le delno obratovala zaradi premajhne proizvodnje eiektrične energije. Ko pa bo te dovolj, bo pošiljalo Kidričevo vsako leto tisoče ton alumiinija valjarnam v Impolu in Ražinah. Ali se naša kovinsko predelovalna industrija že pripravlja na izdelovanje potrošnih in industrijskih predmetov iz aluminija? S to mislijo sem se oni dan napotil v Tovarno emajlirane posode v Celju in povprašal. na prototipu in s tem začeli hitreje kuhana in gospodinja bo uresničevati del svojih načrtov potrošila pri kuhi manj premoga izdelovanje posode in dru- lesa, plina ali elektrike. Delav- 1 i • 1 - -. i< - » 1 r i 1 1 * j-l 1 n t «-v « t 4 'rr n v*n V, rv /"V gih predmetov iz aluminija, ki ga bo proizvajala tovarna v Kidričevem. Inženir Pompe mi je razložil prednosti novega izdelka. Aluminijast lonec »Ekonom« bo znatno olajšal delo naših gospodinj in zmanjšal stroške kurjave. Gospodinja bo lahko skuhala v loncu kosilo iz treh različnih jedil (vsako v svoji posodi) prej kakor v eni uri. V tovarni so že večkrat preizkušali v kolikem času skuhaš v no- r'.,.^ ke, ki delajo v tovarnah bodo lahko poslej kaj hitro pripravile koisiilo, ko se vrnejo z dela in kolektivu Tovarne emajlirane posode, bodo za njegovo prizadevanje prav gotovo hvaležne. Prototip lonca »Ekonom« so izdelovali nad pol leta. Precej preglavic so imeli, posebno še, ker so morali lonec ročno izdelati. Sedaj, ko jim je poizkus uspel, pa so že začeli pripravljati orodje za serijsko izdelavo. Računajo, da bodo 5 litrske in 7 litrske lonce poslali na domač in tudi na tuj trg vsaj čez 'eto dni, če ne še prej. (Trgovci iz Turčije se za novi izdelek že zelo zanimajo). Cena, pravijo, da bo zmerna, tako da bo lahko lonec kupila vsaka delavska družina. Kolektiv Tovarne emajlirane posode bo poklonil tovarišu Titu za letošnji rojstni dan svoj novi izdelek. Strokovnjaki tovarne razmišljajo še o dzdelovainju drugih predmetov iz aluminija. Zaradi dobre prevodnosti topiote mislijo izdelovati iz aluminija radiatorje za centralno parno kurjavo in električne prenosne radiatorje. Razen tega razmišljajo še o izdelavi aluminijastih strešnikov in sicer za kraje, kjer piha huda burja. Pripravljajo pa tudi vse potrebno, da bodo začeli že letos izdelovati v precejšnji količini tudi ostalo vrsto posode iz Tovarna emajlirane posode v Celju bo čez nekaj mesecev začela alumiinija. Cez leta pa mislijo izdelovati takele lonce. — Kosilo bo kuhano v nekaj minutah, i urediti poseben moderen obrat, j kjer bodo izdelovali samo izdelke iz aluminija. Sedanje preusmer-vem loncu to ali ono jed. ri-|jenje proizvodnje pa, kot kaže, žol so na primer skuhali prej ] ne bo vplivalo na zmanjšanje kot v pol ure, krompir pa celo j proizvodnje emajlirane posode, v desetih minutah. Jedila se j^er na svetovnem tržišču zani-namreč kuhajo pod visokim | man je za njo še vedno narašča, pritiskom pare in so prav zato P. ALI STOJI »TELA« RES PRED NEREŠLJIVIMI PROBLEMI Čas Do prinesel svoje. • • Kakšni so njihovi načrti. Po pravici povedano, začudil sem se, saj že dobre pol leta računajo na to, da bodo začeli izdelovati vrsto predmetov iz alumiinija. Glavni inženir tovarne, tovariš Pompe, je prinesel v pisarno dva lonca izdelana iz aluminijeve pločevine, z velikim bakelitnim ročajem. Na pokrovu je vdelan varnostni ventil, v notranjosti pa so postavljene druga nad drugo tri posode. Lonec »Ekonom« pravijo temu novemu proizvodu v Tovarni emajlirane posode. Pred dnevi so dokonča1! zadnja dela gostinsko turističnih delavcev Slovenije bo v Rogaški Slatini Lani je nad 700 članov sindikata gostinsko turistične stroke Slovenije zborovalo na Bledu. Zbor slovenskih gostinskih delavcev je zelo dobro uspel. Na zadnji plenarni seji Republiškega odbora sindikata gostinskih delavcev, so sklenili, da bodo tudi letos pripravili podobno veliko delovno posvetovanje. Posebna komisija, osnovana pri Republiškem odboru, je že predlagala naj bi bil letošnji drugi gostinsko turistični zbor v Rogaški Slatini in sicer 14. in 15. oktobra. Zbor naj bi imel delovni, športni in prosvetni del. Pripravljalni odbor pričakuje, da bodo gostinsko turistični delavci sami pred- V obširnem sistemu katere koli električne centrale kaj hitro nastane ta ali ona okvara. Centrala obstane, z njo vred pa tudi dolga vrsta obratov, ki so odvisni od električnega toka te elektrarne. Ure, lahko pa tudi celi dnevi bi minilo, preden bi napako sploh našli in ves ia čas bi potrošniki morali čakati. Škoda, ki bi nastala, bi uspešno lahko tekmovala z vsako škodo v prirodi: sušo, po. vodni jo, potresom ... Toda to se ne zgodi. Vsako najmanjšo okvaro v turbini, generatorju ali kjerkoli drugje takoj pokaže signalna naprava. Rdeča lučka in pod njo opis okvare. Rdeča črta na belem polju. Hupa. Zaščita, ki v kritičnem trenutku usitavi stroj — tu so instrumenti ki težke okvare sploh preprečijo. In nazadnje — ti instrumenti so v primeri s stroji, katere ščitijo, zelo poceni, lahko bi rekli, skoraj zastonj. Od kod zaščitne naprave, kdo jih izdeluje? Morda niti vsi prebivalci Rimske ceste v Ljubljani ne vedo, da je v njihovi ulici tovarna električnih aparatov — edina tovarna te vrste v naši državi. V prostorih nekdanje gostilne je pisarna, v pritličju navadne dvonadstropne stanovanjske hiše pa — tovarna. Človek težko verjame, da je mogoče v tri ali štiri prostore natrpati najrazličnejše stroje, poizkusne mize, pisalne mize, ki služijo tudi za risanje načrtov — in še vedno ostane nekaj prostora za ljudi. Nekateri pesimisti trdovratno prerokujejo, da bo vse skupaj zgrmelo v klet. Tu — in še v obratu na Savski cesti — se porajajo releji, kd često ne zaostajajo za inozemskimi; aparati, ki ščitijo stroje domala v vseh hidro- in termocentralah po naši državi: v Jablanici, Oz-lju, Mostah, na Mariborskem oto. ku, v Trbovljah... kdo še ni vidci strojev z etiketo TELA na zaščitnem releju? TELA so osnovali v letih 1949 in 1950. Večina strojev, ki j.- je morala kupiti, je bila zasta-( redih -in izrabljenih. Kadrov ni bi-I lo. Kvadratni meter prostora je bil preobremenjen za 200 %- Najhujši pri vsem tem pa so bili pesimistično razpoloženi znanstveniki, ki so trdili, da ne bo uspeha. NOVI DELAVSKI SVET Železniških delavnic »boriš kidriC« v mariboru DOBRO PRIJEL ZA DELO družbeni plan, za tarifna vprašanja, za zaščito dela in za pred-vojaško vzgojo. Komisije so stalne. Vsa vprašanja, ki sodijo v delokrog teh komisij, bodo komisije podrobno proučile, o zaključkih in njihovih predlogih pa bo razpravljal delavski svet. Od tega pričakujemo dvojno korist: vsako vprašanje bo podrobno obdelano, s tem pa bu razbremenjen delavski svet in bo prihranil precej dragocenega časa, ki ga bo lahko posvetil načelnim vprašanjem gospodarjenja. Na zadnjem zasedanju je delavski svet sprejel in potrdil nov tarifni pravilnik. Novo v pravilniku je to, da smo določili razpon v plačilnih skupinah. Na ta način bomo 'ahko pravičneje , nagradili delavce in uslužbence lagali, kakšen naj bo delovni v isti skupini, kar bo pripomoglo program drugega gostinsko turi-! k temu, da se bo vsak še bolj stičnega zbora. M. C. I potrudil pri delu, saj bo imel Drugod jih namreč boljše plačujejo in ni bilo redko, da so šli visoko kvalificirani delavci delat rajši drugam. Seveda zavisi vse od tega, kako bomo izpolnili proizvodni plan, ki je letos za 12°/o višji od lanskega. Zato bo moral vsak član kolektiva krepko prijeti za delo, če bomo hoteli zaslužiti polne plače. Z našim glavnim kupcem pa imamo težave in še do danes niso podpisane pogodbe za leto 1954- V kolektivu smo zelo živahno razpravljali o razdelitvi planiranega dobička med komuno in podjetjem. Nekateri menijo, da je delež komune pri dobičku našega podjetja previsok, če ga primerjamo z drugimi, kjer imajo nova postrojenja. Večina kolektiva pa je razumela potrebe komune. Prišli smo namreč do Vsekakor so to velike težave, težave, kakršnih je danes mnog0-In naši ljudje se s težavami uspešno borijo. Morda bo tudi TELA rešila problem prostora — Pozl' tvovalno in iznajdljivo, kot je rešila že vrsto drugih pr oblem0 J' »Še vijakov ne znamo izdelovati,« Gotovo pa bo uspeh tem večji, ce je govorila znanstvena javnost, | se bodo odnosi v kolektivu p°' »pa bomo releje!« Teh, ki so se pravili. V delavskem svetu ni n°-resno vpraševali ,če je tovarna bene delavke, čeprav jih je dobr-sploh potrebna, naj niti ne ome- šen del zaposlenih v tovarni. Sanjamo. No, naslednja leta je pro- | me bi že — le... Sem pa tja Pa izvodu ja kljub težkočam hitro ra- iti vendarle katera zaupa: »Kje Pa sla — kvalitetno in kvantitetno. ai upaš kaj ziniti! Ko so v tovarni Naj povemo, da bo letošnja pro-, potrebovali 15 delavk, se jih j® izvodu ja po planu več ko deset- javilo 150.« Čas bo še prinesel krat večja v primeri z letom 1950, svoje. Če so znali organizirati vendar še zdaleč ne bo mogoče proizvodnjo, bodo ob dobri volji vseh uredili tudi medsebojne odnose. Potem bodo laže rešili tudi druge stvari. Marjan ustreči vsem naročnikom. »Prostor,« razlagajo inženirji, »prostor — to je naš problem.« Lahko slišiš zgodbo o Italijanih, ki so hoteli naročiti večjo količino relejev, toda ko so si ogledali tovarno, so odšli, ne da bi sploh še kaj rekli, češ, tu ni mogoče niti izdelovati, kaj šele preizkušati. Na sestankih delavskega sveta govore predvsem o prostoru. Radi bi zidali novo tovarno v trikotniku med Savsiko im Šmartim-sko cesto, pa nimajo kredita. Kljub temu. da obrat narašča, je njihov kredit zmanjšan za četrtino. Uredba o plačah državnih uslužbencev bo dopolnjena V zvezni komisiji za usluŽ-benska vprašanja zadnji čas razpravljajo o spremembi oziroma dopolnitvi dosedanje uredbe 0 plačah uslužbencev in delavcev, ki so zaposleni v državnih ustanovah in uradih. Denar komune je v našo korisl Po izkušnjah preteklih let je od tega neposredno gmotno ko- spoznanja, da smo v podjetju le novi delavski svet železniških i rist. Tarifni pravilnik predvideva osem ur na dan, ves ostali čas delavnic »Boris Kidrič« v Mari-1 tudi nekoliko višje postavke za boru postavil štiri komisije: za j visoko kvalificirane delavce. pa prebijemo doma, — v komu nalni skupnosti. Zato je denar, naložen pri komuni, namenjen nam in za naše potrebe. Iz dobička, ki nam je ostal iz leta 1952/53, bomo dogradili ambuhmto. Z gradnjo smo že začeli in upamo, da bo še letos gotova. No, obnoviti bi bilo treba še marsikaj, saj so delavnice zgrajene že pred devetdesetimi leti in prostori ne ustrezajo niti higienskim niti tehničnim predpisom. Zato pa bi potrebovali večji kredit, ki ga pa zaenkrat nismo mogli dobiti. Sindikalna podružnica je sklenila, da bo med letom priredila več ekskurzij v druge delovne kolektive, da se seznanimo, kako drugod žive in delajo ter kako gospodarijo. Člani kolektiva so to vest z veselem pozdravili- Srečko Rubin, zaupnik »Delavske enotnosti« DELOVNI KOLEKTIV 0VARNE EHTLit V CELJU POŠILJA II, fa ONGRESU „SVOBOD“ BORBENE DEL VSKE POZDRAVE! J ..»i.. JUt mMim mi §i« »i Rudolf Gobec: Osnovna sredstva industrijskih podjetij in gospodarjenje z njimi V proizvodnji, ki je eden izmed prvih pogojev za obstoj človeka in družbe, uporablja človek delovna sredstva ali proizvajalna orodja. To so predmeti, ki omogočajo in pospešujejo proizvodni proces. Nekatera sredstva za delo služijo proizvodnemu procesu nepo-sred: :>. To so razna orpdja, obdelovalni stroji in druge slične naprave, s katerimi izdelujejo delavci v podjetjih najrazličnejše izdelke. Na primer: kladiva, klešče, skobelni stroji, stružnice, peči, pogonski stroji in slično. Drugo vrsto delovnih sredstev tvorijo oni predmeti, ki sicer tudi služijo proizvodnji izdelkov vendar le posredno, in torej sami v proizvodnem procesu ne sodelujejo. Sem spadajo med drugim prevozna sredstva, gradbeni objekti gospodarskega značaja (tovarniške zgradbe, skladišča, upravna poslovja), pisarniški inventar itd. Poleg tega se posamezna delovna sredstva razlikujejo tudi še po svoji dobi trajanja in pa po svoji nabavni vrednosti, t. j. po ceni, po kateri jih je mogoče nabaviti. l očno kladivo je primer proizvajalnega orodja z nizko nabavno vrednostjo ir s kratko dobo trajanja, saj se praviloma potroši prej kot v enem letu. Kot nasproten primer lahko služi elektromotor, ki predstavlja delovno sredstvo visoke nabavne vrednosti in daljše življenjske dobe, praviloma po več let. Ti poslednji dve značilnosti delovnih sredstev — namreč življenjska doba in nabavna vrednost — sta odločilni za uvrščanje delovnih sredstev med osnovna in obratna sredstva podjetja. Med osnovna sredstva podjetja spadajo tista delovna sredstva, katerih nabavna vrednost je iznad 10.000 dinarjev in katerih povprečna doba trajanja je daljša od enega leta. Vsa ona delovna sredstva, ki ne izpolnjujejo otteh navedenih pogojev, tvorijo tako imenovan i V našem socialističnem gospo-droben inventar, ki pa ne šteje j darskem sistemu so vsa osnovna med osnovna, marveč med obrat- sredstva podjetij (pa tudi drugih na sredstva podjetja. gospodarskih organizacij, razen r,________j. zasebnih) last družbene skupno- Gornje pravilo pozna tudi ne- .. T1 ,: ,. , ,. . sti. Podjetja uporabljajo osnov- na sredstva pri uresničevanju svojih gospodarskih nalog, z njimi upravljajo, jih vzdržujejo in zanje družbi odgovarjajo. Ta od- kaj izjem. Tako štejemo na primer stole in mize med osnovna sredstva tudi tedaj, če njihova nabavna vrednost ne presega predmetih kovnega -veptaria | ~ sti, odnosno, da morajo vsako zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev nadomestiti. V naši državi je torej uresničena dolgotrajna težnja delav- običajno daljša od enega leta, pa še razni drugi praktični razlogi, ki so narekovali uvrstitev takih predmetov med osnovna sredstva. Po Uredbi o gospodarjenju z . . , , . , ., i skega razreda, to je težnja po osnovnimi sredstvi gospodarskih i lastništvu nad sredstvi za proiz-organizacij, ki je objavljena v | vodnjo, ki je pogoj za gospodar-Uradnem listu FLRJ, štev. 52/53, - f--0 ro politično neodvisnost de-spadajo v osnovna sredstva tudi; iovnega človeka, patenti in licence. Patent je listina, ki daje izumitelju izključno pravico, da koristi svojo iznajd- Ta — ena izmed številnih — pridobitev socialistične revoluci-bo, dočim je licenca dovoljenje) ie Pa nalaga delovnim ljudem ali pooblastilo, s katerim se ta !„^Ie.ti.lh_,tu presoja ločno je, da ste si v smislu prejš njih predpisov pridobili kvalifikacijo obrtnega mojstra in je bil sklep izpitne komisije za polaganje mojstrskega izpita popolnoma pravilen in zakonit. Vse to je komisija dolžna upoštevati in ni upravičena odrekati kvalifikacijo, ki ste si jo pridobili s praktičnim delom v skladu z veljavnimi predpisi. DELITEV •DOBIČKA« 30-letni član sindikata: Podjetje lina za razdelitev pol milijona dinarjev dobička Kako naj bi se ta najbolj pravično razdelil, ali je tudi direktor upravičen do udeležbe ali pridejo v poštev iznstankarji in tisti, ki so bili tia bolovanju, na orožnih vajah? - Odgovor: Vaše vprašanje dokazuje, kako slabo poznate v Vašem kolektivu načela tarifne politike, da je Vaša praksa najbrž v nasprotju > predpisi o plačevanju delavcev v gospodarstvu Predvsem je treba poudariti, da je napačno govoriti o delitvi »do-bička<. Ta delitev se je vtihotapila v naš plačilni sistem kljub temu, da ta sistem kaj takega sploh ne pozna niti je ne predvideva Izhaja pa iz napačnega razumevanja tarifnih postavk in formiranja plačilnega sklada. Marši kje iu menda tudi orl Vas smatrate tarifno postavko ze /a plačo, kar pa fe popolnoma napačno in celo — škod Ijivo. Temeljno načelo našega plačilnega sistema namreč je, da je delavčeva plača odvisna od tega, kako izpolnjuje svoje naloge in kako podjetje gospodari, torej kakšni so dohodki podjetja. Tarifna postavka je samo — postavka, t. j. osnovo za izračun delavčeve plače, osnova, na podlagi katere se določi, do kolikega dela doseženega plačnega sklada je delavec upravičen glede na uspeh, ki ga je dosegal pri svojem delu. In šele ta del je plača. Ker pa delavčeva plača ni odvisna samo od njegovega osebnega dela, temveč istočasno od gospodarjenja podjetja kot celote, delavci in uslužbenci tekom leta sploh ne morejo prejemati plače v celoti, temveč prejemajo dejansko le akontacijo Koliko so zaslužili, se namreč ugotovi šele ob zaključnem računu; takrat se namreč tudi ugotovi, koliko znaša plačni sklad in koliko ge je bilo že razdeljenega tekom leta v obliki mesečnih prejemkov, če je podjetje dobro gospodarilo, se ob koncu leta izkaže razlika med tekom leta razdeljenim in ob zaključku leta dokončnim skladom za plače. Glede na to se ob koncu leta oz. ob zaključnem računu tudi ugotovi — končni zaslužek vsakega posameznika. Če se izkaže, da je tekom leta skupaj prejel manj — in praviloma prejme manj, ker se izplačuje ves Čas le akontacija — se na podlagi tarifne postavke in efektivnega delovnega časa v sorazmerju s prejetimi akontacijami izračuna končni letni zaslužek in ugotovi razlika, do katere so posamezniki upravičeni v naši praksi pa se je vse to izprevrglo v neko »delitev dobička«. V resnici pa gre samo za končno razdelitev plačnega sklada, ki se ugotovi ob zaključnem računu Iz tega sledi tudi odgovor na vsa ostala Vaša vprašanja. Ob končni delitvi sklada za plače se morajo upoštevati vsi, ki so v delovnem razmerju in sicer v sorazmerju s prejemki, prejetimi tekom leta v obliki akontacij. Upoštevati je treba torej tudi direktorja kot vse ostale člane delovnega kolektiva Seveda čim manj je nekdo tekom leta delal, toliko manjši je bil njegov zaslužek, izplačevan skozi poslovno leto, toliko manjši, bo nujno tudi njegov delež pri končni delitvi «k!ada za plače Naši računovodje bi morali ta postopek pri končnem obračunu dobro poznati in ga pravilno izvajati, pa žal zlasti ti nepotrebno in včasih celo škodljivo poenostavljajo ta obračun in ga spreminjajo v svojevoljno »delitev dobička«, po kriterijih, ki nimajo obnove v tarifnem sistemu in ne glede na določbe tarifnega pravilnika, da celo mimo zadevnih predpisov uredbe o plačah delavčevem uslužbencev gospodarskih podjetij. O tej končni delitvi sklada za plače, kot se ugotovi pri končnem obračunu dohodka, odloča delavski svet, vendar samo o tem, ali naj se razdeli ugotovljen« razlika v celoti ali samo del Odlcči lahko, na se del končno ugotovljenega in preostalega Sklada za * lače izdvoji in uporabi za nagraditev najboljših in najzaslužnejših članov kolektiva Nc more pa n;ti delavski takega »dopusta«, ki ni nikakšen dopust, ne prejemajo nobenih prejemkov, niti otroških doklad, niso deležu pravic iz socialnega zavarovanja, če pa preneha delovn razmerje z odpovedjo, potem lahko upravičenci prejemaj oskrbnino, otroške doklade so deležni zdravstvene oskrbCj šteje se jim ves čas v delovno dobo. Ukrep direktorja ko ga opisujete, je torej nedopustna samovoljnost. ^ar?.i tega odgovarja za škodo, ki jo je prizadetim pov/rcči* ko ie odredil »brezplačni dopust«. O brezplačnem dopust se lahko v vašem primeru govori samo za mesec januar, ko ste tak dopust sami zahtevali In je bil torej dolečen sporazumno. 7 iztekom januarja meseca pa ie tn dogovorjen dopust potekel, in če je direktor smatral, da dela ni, potem bi bil dolžan doseči ponovni sporazum * moreoitno podaljšanje ali pa bi se moral poslužiti odpovedi. Namesto tega pa se fe poslužil nedopustnega ukrep in za posledice odgovarja DELOVNA DOBA 2. S., Murska Sobota: Za časa okupacije ste bili zaposlitve in bi radi vedeli, ali se ta čas vendarle la“K^ všteje v delovno dobo? — Odgovor: čas brezposelnosti ®e okupacijo se všteje v delovno dobo tistemu, kogar J okupator odpustil zaradi njegovega antifašističnega in P®' triotskega zadržanja ali zaradi njegove nacionalne, * |r ali verske pripadnosti ali če je sam zapustil službo teh razlogov če lahko dokažete kakršnega od naveden momentov, potem bi se lahko tudi Vam štel čas brez' poselnosti med okupacijo v delovno dobo. Seveda do* ' žila morajo biti verodostojna; med nje spadajo z‘a izjave organov Zveze borcev NOB, •"F11* --1" ir Soštanjsko delavsko prosvetno bodo razne kulturne prireditve, dramskim delom »Inšpektor društvo »Svoboda« žanje vsako popoldne bo imela sekciia aodbe obisku«. Šoštaniski člani »Svo ~.vo »Svoboda« žanje vsako popoldne bo imela sekcija godbe obisku«. Soštanjski člani »Suobo-et° ueč delovnih uspehov. Dru- na pihala koncert, zvečer pa se de« pričakujejo, da jih bodo ta j V° združuje 350 članov, ki de- bodo alo v sedmih sekcijah. Dramska, ^evska in godbena sekcija, to °di tovariš Marin, so med najboljšimi. Tudi delo ljudske uni-erze je plodovito, saj je lani in ,®f°s pripravila vrsto dobrih, pomičnih in splošno izobraževalnih Vzedavanj. Delo društva pa bi bilo nedvomno še živahnejše, če bi ‘W>elo tudi svoje društvene pro-■uore. Sekcije in odbor so imele Šoštanjčanom predstavili dan obiskali tudi člani »Svobod« dramski igralci s Priestlegevim iz drugih krajev. D P. VUZENIŠKA ELEKTRARNA OBRATUJE 200 MilijoBOV kilovatnih ur Slavnostno okrašeno gradbišče gospodarstvu 200 milijonov kWh. hidroelektrarne Vuzenica je spre- Konec novembra je pričel jelo nad 2000 domačinov in go- obratovati prvi agregat, v teh poslej "delovne "seje”prostorih stov iz ^se,^ krajev Slovenije, ki štirih mesecih pa so dokončali °krajnega sindikalnega sveta, s° zbrali v soboto, 15. maja, :še drugega in ga vključili v Prireditve pa v sindikalni dvo-! da bl Prisostvovali svečani otvo- obratovanje. S tem so dela na rdni. člani društva so hoteli pre-! rltvi h.droelektrarne. .............. gostiti tudi to prepreko. Na po-' dudo predsednika Brunška so Zdčeli lani preurejati Zadružni dom v Družmirju v Dom Svo-dode. Gradbena dela so opravili £ prostem času člani delovnega kolektiva »Gradis«. Preureditev Doma, ki je stala nad pet mili- j JOnov dinarjev, pa so finančno Podprli kolektiv usnjarne in dru-kolektivi iz Šoštanja. Šoštanj je s preureditvijo biv- Se9a Zadružnega doma dobil le- . Pe družbene prostore, saj je dvorana v Domu zelo moderno ure-Jdna. V nedeljo, dne 23. maja, bo Svoboda« slovesno odprla svoj n°vi dom. Sekcije so za to slo-Pfsnost pripravile pester kultur-ni spored. Dopoldne, po otvoritvi, tem novem objektu hidrocentral v glavnem končana. Vsi, ki so sodelovali pri gradnji tega objekta, se zavedajo, da so opravili pomembno in zelo veliko delo. S hidroelektrarno Vuzenica smo dobili mogočen vir električne energije — zelo potreben našemu razvijajočemu se gospodarstvu. IZ RUS TITU NAŠ POZDRAV ZA ROJSTNI DAN Pred dnevi je v Rušah bila redna seja izvršnega odbora KSS Ruše. Na seji so člani izvršnega odbora obravnavali nekatera aktualna vprašanja s področja sindikalnega dela ter se med drugim dalj časa zadržali tudi pri vprašanju zaposlitve mladine na podeželju. Mnenja so bili, da morajo sindikalne podružnice po podjetjih storiti vse, da v podjetja pride v uk čimveč mladine. Na seji izvršnega odbora KSS je bilo mnogo govora tudi o širjenju in dajanju pomoči našemu delavskemu tisku, o dajanju predlogov in pomoči podružnici Zavoda za socialno zavarovanje v Rušah, ki se že dalj časa trudi, da bi rešil še tu in tam groba izkoriščanja dajatev socialnega zavarovanja. Sklenili so tudi, da naj podružnice po podjetjih letos čimbolj sodelujejo pri Titovi štafeti. Naše pozdrave Titu je ponesla čez Smolnik in skozi Ruše proti Mariboru. G. G. Poslednja slovo od vzornega mladinca 11 Sil Kolektiv Železarne Store je Prav zato je bil njegov pogreb globoko pretresla vest o nenadni j nadvse slovesen, smrti mladega, komaj 21-letnega j Na zacinji p0ti So Fortina Dne 24. oktobra L947 je snu- mehanika I vaji a Fortina. Z nje- | S'premljali ne le njegovi tovariši pina 30 delavcev zasadila prve i govo smrtjo je naš_ kolektiv ve- in znancji temveč tudi pevski KO PEEBEREŠ »DELAVSKO ENOTNOST«, JO POSOD! tudi svojemu tovarišu' Miha Klinar: Umira/oči delavec Ti veš, moj sin, da je tvoj oče delal življenje vse in je skrbi tovoril na plečih svojih... Zdaj, ko smrt se bela že bliža mi, bi rad se pogovoril. Ne bom govoril ti o svoji tugi, o teži, naloženi mi v mladosti; saj tudi ti jo nosiš in vsi drugi, živeči v bedi in v solzah bridkosti. Ko shodil si, so vrgli me na cesto; s prosjačenjem sem moral kruh služiti. .. Ne, nisem sam bil... Vrgli so nas dve sto, ker hrbtov nismo znali upogniti. Saj še spominjaš štrajka se pred leti. Bil si fante. Kot drugi hodil v šolo. •A ker smo stanovali v vlažni kleti, so gledali te zviška in oholo. Se pomniš, ko po štrajku iznenada žandarji s silo v našo klet so vdrli in videl si, kako tvoj oče pada, kako so ga na trda tla podrli, kako krvav je ležal pod kopiti, kako so ga vklenili m odgnali, a tebe v šoli so vrstniki siti kot kaznjenčevega sinil zmerjali. Ne žabi tega! Ker samo trpljenje je bakla rdeča, ki nam kaže pota, razbija noč, dušečo nam življenje, razbija noč, kjer se šopiri zmota. Samo njen plamen vodil bo človeka in ga popeljal skozi zmot temine, dokler noči žar jutra ne preseka in zlati dan človeštvu ne zasine. in še to, fant, ko oče ti umira: če moj si sin, na njihovi boš strani, ki jih življenje bije in prezira, na strani boš, kjer so ljudje teptani. zbor in godba tamkajšnje »Svobode«, v kateri se je umrli marljivo udejstvoval. Ob odprtem grobu se je mla- DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU HR1STO BOTEV Dne 20. maja 1876 je padel veliki bolgarski revolucionar in pesnik Hristo Botev. Njegovo razmeroma kratko življenje je bilo polno revolucionarnega ognja, težkih naporov in borb za osvoboditev svojega ljudstva. Literarno delo llrista Boteva ni obširno, toda velika vrednost njegove umetnosti je v globokem realizmu, borbenosti in upornosti. Njegove pesmi so napisane v ljudskem jeziku, iz ljudstva so izšle in ljudstvu pripadajo. RADE KONČAR Dne 26. maja 1942 so fašisti v Šibeniku po zverinskem mučenju ustrelili tovariša Rade Končarja, sekretarja Komunistične partije Flrvatske. Njegovo življenje in delo je tesno povezano z dolgoletnim bojem naše Partije. Bil je organizator osvobo. dilnega boja, katerega plamen je zanesel v vse predele Hrvatske. Videl je že zoreti delo partije — žal pa je sredi najhujšega boja omahnil. Ime narodnega heroja Rade Končarja bo ostalo zapisano na straneh slavne zgodovine naše partije — v srcih jugoslovanskega ljudstva. ZAČETEK VII. OFENZIVE mmm Dne 26. maja 1944 se je pričela VII. ofenziva okupatorskih sil proti naši mladi ljudski armadi. Z zračnim desantom na Drvar je okupator nameraval streti in uničiti vodstvo naše revolucije. Vendar zaman. Požrtvovalnost in herojstvo naših borcev so mu nakano preprečili. — VIL ofenziva okupatorja je doživela popoln polom. Težki boji v maju in juniju so izčrpali sovražnika. Naša vojska je prešla v napad. Nezadržm no so naši odredi preganjali sovraž niha in ga v tej ofenzivi za vselej pregnali iz naše zemlje. lopate in krampe v peščena tla liko izgubil, saj je Ivan posvečal ob Dravi v Vuzenici. Prenekatere ves svoj prosti čas delu v druž-težave so premagali pridni delav- i benih organizacijah. Kot član ci v teh sedmih letih, da so zgra- Zveze komunistov je bil priljub- ^ ^ LitXZlLX dili današnjo velikansko elektrar- Ijen ne le v tovarni, temveč tudi' ^ z7h^alT Ivanu za njegovo no, sposobno proizvajati našemu v domačem kraju, v Dramljah, j delo Ko sta se godba in pevski zbor z žalostinko poslovila od dragega pokojnika, se je v imenu Zveze komunistov in drugih množičnih organizacij poslovil od Fortina tovariš Stane Sotler, sekretar občinskega ko-1 miteja Zveze komunistov Štore in ljudski poslanec, in ga ob tej priliki stavil vsem za zgled. Mi, kar nas je v Železarni Štore, bomo tvoje delo, Ivan, nadaljevali. Dosežen je sporazum o izkoriščanju vode za hidrocentrale na Dravi jjj Avstrija se je obvezala, da bo vse obsežnejše načrte, ki bi predvidevali odvajanje vode v druga področja obravnavala predhodno z Jugoslavijo. Osnovala se je posebna jugoslovansko-av-strijska komisija, ki bo spremljala delo hidrocentral. S tem sporazumom je bilo hkrati dosežena dobava elektromateriala našim elektrosistemom. Elektroenergetski sistem bo nabavil v Avstriji za 50 milijonov šilingov različne električne opreme. V Ilijašu bodo izdelali 18 tisoč ton litih cevi na leto V Ilijašu pri Sarajevu gradimo novo železarno, kjer bodo izdelovali lite cevi. Livnica cevi bo dograjena čez nekaj tednov, nakar jo bodo začeli opremljati s stroji. Računajo, da bo livnica začela obratovati že v septembru, njena zmogljivost pa bo znašala 18.000 ton litih cevi letno. Hkrati z livnico gradijo v Ilijašu tudi druge obrate železarne. V železarni Štore bo proizvodnja sivega in belega surovega železa dvakrat večja V Železarni Store bo letos dograjen velik elektroplavž. Elektroplavž bo verjetno začel že letos obratovati. V livarni bodo po dograditvi proizvajali še enkrat več sivega in belega surovega železa. Po preureditvi peči v martinami se bo tudi tu dvignila proizvodnja za 130*/«, v valjarni profilov pa za 90*/«. Tudi Samotama bo za polovico zvišala svojo zmogljivost. Celotni stroški investicij bodo znašali 3 milijarde 800 milijonov dinarjev. I KORISTNO DELO LJUDSKE UNIVERZE NA JESENICAH Dobra predavanja pridobivajo poslušalce Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« na Jesenicah dobro usmerja kulturno, prosvetno in strokovno udejstvovanje jeseniških železarjev. Kljub temu, da je v posamezne sekcije »Svobode« na Jesenicah vključenih premalo delavcev in mladine, se kaže prizadevnost Svobodašev na številnih področjih. Posamezne sekcije v »Svobodi«, teh je deset, plemenito tekmujejo med seboj. Nobena izmed njih noče zaostajati. Prav gotovo pa je med prvimi marljiva in delavna Ljudska univerza, ki prireja redno tedensko zanimiva in aktualna predavanja, ki zanimajo delovne ljudi in mladino kovinarskih Jesenic. Delo Ljudske univerze se iz leta v leto in od predavanja do predavanja izboljšuje in izpopolnju- je. Rednih obiskovalcev predavanj Ljudske univerze je vedno več. Ljudje z izrednim zanimanjem slede kvalitetnim predavateljem. Letošnjo zimo je dala Ljudska univerza na Jesenicah 16 zelo uspelih predavanj s povprečno udeležbo čez 130 poslušalcev. Delavci in mladina radi še dolgo živo razpravljajo o temi predavanja. Zaključno predavanje bo prihodnji ponedeljek, 24. maja ob 20. uri v sindikalni dvorani Delavskega doma pri Jelenu. Predaval bo univerzitetni profesor dr. Stojan Pretnar o stvari, ki zelo zanima jeseniške železarje — »O novatorski in racionaliza-torski aktivnosti v novih ekonomskih prilikah«. Za predavanje vlada že sedaj izredno zanimanje. Z. Strajk na Javorniku leta 1935 A če drugam bi vrglo te življenje, da tistim, ki bijd nas, bi se vdinjal, pozabil na krivice in trpljenje, te tvoj oče še v grobu bo preklinjal. Goriška Brda se kopljejo v pomladnem soncu DELOVNI KOLEKTIV Tdiratsts kcnlšJitlje, gumbov In gnlanterlfo ŠOŠTANJ ČESTITA „SVOBO-DAM“ K NJIHOVIM DOSEDANJIM USPEHOM Z ZELJO, DANA H. KONGRESU „SVOBOD„ V CELJU PRIDE DO IZRAZA NJIHOVA TRADICIJA KULTURNI ZAPISKI Revolucija je v polnem teku i Zadnjič sem d članku »Kolikor druga solidarna, steber ustvarjalne sile je d nas, toliko stične morale, smo močnU za zaključek napisal Torej, če se nekdo ogreva se-tole misel: . . .. ; daj za stvari, ki jih naša družba »S tem bojem (za socialistična i pri najboljši volji še ne more nu-razmerja) morajo biti organsko j in pri tem proglaša požrtvo-povezani vsi ustvarjalni napori] vaino delo, samoodpoved, žrtvo-na vseh družbenih področjih. V to \ nanje in podobne proletarske vr-smer mora biti obrnjena tudi | une za staro šaro, ko pa vemo, kulturna tvornost, zato je po-, (ia je tempo izboljševanja naših trebno, da je vsa prepojena z re- < gmotnih prilik v veliki meri od-volucionarmm dogajanjem pri nas visen praD od tega, koliko glo-in z visokimi moralnimi norma-1 i>0pe so korenine socialistične mo-mi, ki na njih pri nas temelji rale, potem je jasno, da imamo ustvarjalno delo.* \ opravka s tipičnim sebičnim in- Te trditve sem se spomnil, ko dividualizmom. Ta pa je skoz in sem spet prebiral zapiske iz Kar- skoz nemoralen za delavske poj-deljevega govora komunistom, me, pa naj ga njegovi zagovor-Srbije, med katerimi sem našel niki še tako spretno zavijajo v tudi tole misel: razne učene besede, kajti labora- »Za nas je bistvenega pomena, i torij življenjskih resnic, kjer doda se borimo za politično in druž- , bivajo one svoja moralna potrdila, beno vsebino kulturne ustvarjal-! mso same vase zaljubljene glave, ~~ tudi ne zaprašeni kabineti, sociali- gim in se proglašajo za »napred- zavzema za to, da bi delavci po-ne<, »svobodne*, »neodvisne* in zabili na te pesmi, ki jih je rodila temu podobno. delavčeva misel in čustvo v času n . . dozorevajoče revolucije, ta si želi, Pred časom sem imel priliko da bi dJlavci D ^ najodločil. govorih z enim izmed tovrstnih m mk v naU rcoo,u'cijl- po_ kulturnih delavcev; bil je to eden Jbm M z ddaDskimi iul u izmed najbolj kričečih pobor- 2ami in krvjo tlakooano pot osvo-mkov za svobodo umetniškega bojevanja, ustvarjanja. Takole mi je dejal: Pusti, pusti že govorjenje o socializmu, jaz sem se že osvobodil te utopije. Saj vidiš, kako težko je življenje. Hitro sem si bil nosti. Z drugimi besedami, nam \Pa - se to vprašanje vsiljuje izključno : ‘ynPak. cist° navadno, vsakdanje kot vprašanje o tem, ali je kul- j življenje delovnih ljudi. turno ustvarjanje iskreno, pošteno, človečansko, takšno, da utrjuje vero v človeka in v socialističen razvoj ter da je kot takšno prispevek k enotnim skupnim naporom naših delovnih množic v graditvi socialističnih odnosov, ali pa služi kot kulisa za vtihotapljanje raznih reakcionarnih, protisocialističnih teženj. Mislim, da je tu delovno področje komunistov in vseh zavestnih borcev za socializem. Moramo se torej usmeriti o tisto osnovno: v konkretno politično in moralno vsebino, boj za socialistično, politično in moralno orientacijo proti razdiralnim težnjam, proti de-moralizaciji, proti ubijanju vere v človeka in v socialistično pot.* To je bojno področje v našem kulturnem življenju: na njem mora delavski razred pokazati svojo življenjsko, tvorno silo. Seveda pa je v tem boju nenehno računati na nasprotnikov odpor, ki ne prihaja samo iz vrst idejnih nasprotnikov socializma, ampak neredko tudi s strani njegovih pristašev, ki jih tu in tam j)otegne s seboj malomeščanska stihija, da se jim trenutno za-megle naša obzorja. Pri tem seveda ne mislim na nadute opazke raznih puhloglavcev, ker sploh niso vredne resne pozornosti, s katerimi obsipajo vsakogar, kdor si drzne samo misliti naglas, naj bi kulturni tvorci malo bolj tenko, s srcem, z ljubeznijo prisluhnili našemu boju za socializem, z očitki, ki se začnejo pri »ždanovec* in »birokrat*, končajo pa v nekih abstraktnih konstrukcijah o »sociologiziranju* in politiziranju. Nič tega ne mislim tu pogrevati. Rad bi le opozoril na nekatere pojave, ki jih tu in tam srečujemo in ki, po moji sodbi, škodujejo kulturni tvornosti in proti katerim mora delavski razred z vsemi svojimi kulturnimi tvorci in kulturnimi organizacijami dvigati svoj glas. Taka zadeva, ki pa seveda takoj vzbudi, naravnost vzpodbode delavčevo pozornost, je zahteva, naj vendar ne govorimo več o naših težavah, o samoodpovedi, o žrtvovanju, češ da je tega že preko glave in da je treba sedaj živeti »normalno življenje*. Take misli so si tu in tam utrle pot celo v posamezne naše liste. V prosvetnem delovanju se ta zahteva odraža v želji, naj v dru- Kdor se torej hoče iskreno boriti za to, da bi bilo ljudem bolje, mora vsaj slutiti pot, po kateri je mogoče priti do boljšega in ognjevito se mora zavzemati za to, da bi njegov glas našel odmeva o čim več srcih. Tistim, ki so krenili pravo pot, pa nekateri med njimi od časa do časa zaidejo, drugi se utrudijo, morda posameznim celo obledi vera v njih sile zaradi preštevilnih naporov, tem je treba ljubeče pomagati, z vso človeško toplino razgrinjati pred njimi njih lastno življenje z lepimi in grdimi stranmi, toda vedno tako, da je podoba, utrinek, doživetje tisto, ki vžiga o ljudeh življenjsko slo, jo plemeniti, dviga. Toda ta želja je prazna utopija. Resnica je povsem druga. Delavci vsak dan bolj občutijo, kako so jim potrebne kulturne stvaritve, ki iz njih diha ogenj, » . . , . ,na, lasnem- borbenost in ostale lepe proletar- Moz si je predstavljal, da bo so- gke DrUne To .g most> ki ciahzem prišel kar na krožniku, prebroditi težave vsakdanjosti. in to kar preko noči. 1 o le bila kar preko noči. To je viio. ^ temi željami delavcev morajo P* res prava malomeščanska uto- ddavska prosvetna društva vse riiTor /tnlirvnm »vit« trt rtrtitvt fjl rt * bolj računati. Zdi pa se mi, da Proti takim nasvetom pa zelo pogosto slišimo ugovor: Estetika je edino merilo za kulturnega oblikovalca, estetika je vse, estetika ne trpi družbenega modrovanja, ne trpi nasvetov! Dobro, strinjam se! Toda, ali ni estetika družbena pija! Življenje mu jo je posnelo, ostala mu je malomeščanska brez-izglednost. Sedaj pa mračno tava naokrog, jezen sam nase in na ves svet, predvsem pa na vsakogar, ki mu kar koli reče o socializmu, o žrtvovanju, samoodpovedi in podobno, ter jadikuje nad svojo nesrečno usodo. Ne ve pa, da so prav tiste stvari, ki jih zavrača, moralni steber socialističnih sil, steber, ki jim daje toliko ustvarjalnih moči. Zato tudi ne doume, od kod jemljejo razmeroma malo »kulturni ljudje* toliko moči, da ob res bornih gmotnih razmerah tako nesebično ustvarjajo. Svetoval sem mu, naj spozna te ljudi, njihovo življenje, pa mi je neizmerno zameril. Čez čas mi je celo rekel: to so nezanimivi ljudje. In opravila sva. Čez čas pa sem slišal, da je okrog govoril, kako zakrknjen birokrat da sem. Lep patron! Take posameznike bo prej ali slej življenje že izšolalo. To pa se ne pravi, da delavci niso .poklicani že sedaj bdeti nad svo-i jimi prosvetnimi organizacijami ! in nad svojim početjem, da se i jim ne vtihotapljajo vanje taki zadeva?'In še, ali je vsem slojem malomeščanski nazori Kakor je v vseh'družbenih časih isto estet- danes žrtvovanje, solidarno delo, sko? Estetika je družbena zadeva temelj naše morale, tako je res, in s človekovo duševno in moral- ; da so borbene delavske in parti-no psiho se razvija in oblikuje zanske pesmi, ki so polne, morda se ponekod vodilni tovariši v delavskih društvih tega še premalo zavedajo. Predvsem posamezna delavska društva še premalo hočejo, premalo so zahtevna. Zadovoljna so, da ugode najosnovnejšim prosvetnim potrebam v svojem okolju, premalo pa silijo naprej, prepočasi se razvijajo v prava delavska žarišča, ki naj iz njih izžareva javno mnenje delavske skupnosti o našem kulturnem ustvarjanju, premalo postajajo prave borbene enote o našem kulturnem življenju. Toda, to postajajo — in to je bistveno za nas. S tem sem načel novo poglavje, ki o njem mislim zapisati nekaj misli prihodnjič. Roman Albreht Slavko Smolej: Plavžar Miha Klinar: Pod oolji Ne mika pesem me, pojoča v dalji, ne smeh dekliški in ne mesečina; vse, kar sem sanjal, je samo praznina, odkar življenje teče mi pod valji. Razžarjeni kos jekla sem na progi; ko valj plošči me, širi, stiska, bije, spreminjam svoje prejšnje dimenzije, a vendar snovi ne uidem togi. Kaj bom, ne vem... Morda bom pločevina na trupu ladje rezal sinja morja, morda samo bom črna kotlovina. Pod težo valjev ozka so obzorja in komaj veš, v kaj valjčnica te pelje, in vedno v strahu si, da v nič te zmelje. pred Šolskimi počitnicami NE BODIMO KRIVIČNI Miha Klinar: Pantomima Če bil kipar bi, bi izklesal lik vrtalca s svedrom, a sem le poet, začaran v ritem gibov in besed, v igrivost zvokov in gibljivost slik. Kako vrtalca naj izkleše rima? Tresljaje mišic? Gibe krepkih rok? Kipar ustvarja kakor davni bog, kar njemu kip, je meni pantomima. Vse delo: igra in naivni ples; še slani znoj se v bisere spreminja iz mišičasto izklesanih teles. O, saj nekoč, ko bo izklesan svet, naš čas bo že z minulostjo odet in ves naš znoj človeštvu bo svetinja. p posameznih obdobjih človeške preproste, pa zato bolj iskreno zgodovine. To je pribita resnica.1 J"' ’ .Delavec ima na primer drugačne estetske nazore kot kapita- list; toda teh nazorov nima zato, ker bi bil manj kulturen, ampak zato, ker ima drugačne družbene šivih ne bi več gojili partizanske nazore, dTugacne moralne nazore in stare delavske borbene pesmi, \ kot kapitalist. Zanj je vsako izda ne bi sitnarili za socialno te- i koriščanje nemoralno, pa tudi ne-matiko v sodobni pesmi, ker da ^s^efsko, za kapitalista pa je iz- »r *> **»¥■ *.»*» i SESsmaS&S.* 1‘a‘p‘odobJ „htJva Adi J osla-; ?“■ j" i’ d ,U, Murnet. Movan,.. j 5 To je izrazita malomeščanska in ki je napravila šele prve ko-zahteva. Seveda jo njeni avtorji rake predvsem o območju gmot- navadno na zunaj lepo in pri- nega življenja, nosi s seboj tudi vlačno aranžirajo s povsem pri- nova etična načela, nosi s seboj kupnimi okraski o normalnem, torej tudi nove plemenitejše osno- udobnem, brezskrbnem življenju o e estetiki. Jasno je, da se to v in podobno. j življenju javlja še kot zelo ne- Toda, ali imamo pri nas že bogljeno, ponekdaj celo v delav-gmotne prilike take. da bi osi ^ih srcih cisto simptomatično naši delovni ljudje lahko brez- toda te je tisto, čemur nase gmot-ukrbno in brez gmotne samo-odpovedi in žrtvovanja živeli? no delo ustvarja pravo zibelko. Naj se poslužim primere: vzemimo star gnil sadež. Sadež zgni-Nimamo jih še. Naše gmotne je> pečke pa v plodni zemlji skale možnosti so še zelo omejene. Seveda pa si osi želimo boljšega življenja. Toda, boljše življenje si moramo ustvariti. Sedaj pa se pojavi tisti — kako? Tu sta samo dva načina: ali na račun svojega bližnjega, to je, da si posameznik na tak ali drugačen način prilasti več, kot je sorazmerno prispeval skupnosti, da tako poboljša sebi življenjsko raven in oškoduje druge, ker mu je sploh malo mar, kako drugi žive, ali pa se žrtvuje, se odpove celo delu svojega deleža in ga pušča skupnosti, da s temi sredstvi ustvarja nove solidne osnove jutrišnjemu boljšemu življenju in vzraste drevo, ki rodi ob plemeniti vrtnarjevi negi obilo najbolj žlahtnih sadov. Ali ni tako tudi z našo revolucijo? Tudi v našem družbenem življenju je še ogromno starega, tako o gmotnem kot v duhovnem. Toda v tem življenju so tudi kali nove socialistične družbe. Kdor teh kali ne vidi, bi bil podoben vrtnarju, ki bi metal dozorel sad na kompost in bi z gnilobo vred zavrgel tudi novo seme. Seveda kdor v našem družbenem življenju ne vidi teh kali. prav tako ne more imeti vanje zaupanja, še manj pa lahko neguje, plemeniti te kali. ' Najbolj žalostno pa je to. da ! prav taki posamezniki, ki ne vi- izpovedane in doživete delavske duše, temelj, na katerem lahko zasnujejo delavska prosvetna dru- I prida štva in delavski razred svoje kul- j vedno iščemo krivca za neuspehe turno tvorno delovanje. Kdor se ' na nepravem mestu? Proti koncu šolskega leta se starši zmeraj pogosteje sprašujejo: Ali bo naš otrok letos izdelal? Bo odličnjak ali prav dober? Ali nas ne bo razočaral? Kdo bo boljši — naš ali sosedov? Takšna in podobna vprašanja si začnejo mnogi starši zastavljati šele sedaj, kakor da bi bila prej neumestna. Res, stari pregovor ne pravi zaman: Kadar klas dozori, se mnogi šele spomnijo, kakšno bi moralo biti seme. Zal zaradi tega največ trpe otroci. Posebno takrat, ko prinesejo šolska spričevala — rezultati šolskega dela, ki so ga opravljali sami, brez svetovalcev in pomočnikov, niso najboljši. Po navadi je tako, da najdejo tisti otroci, ki so bili skozi vse šolsko leto najbolj osamljeni, v svojih starših naj strožje sodnike. Spominjam se, kako so na primer zaključne ocene, prav te in nič drugega, odločale o mojem počitniškem življenju. Od redov je bila odvisna moja počitniška zabava in moje razvedrilo ... Starši se niso čutili soodgovorne za moje ocene. Pa ni bilo samo z menoj tako. Sola je neizprosno ocenjevala, dom je neizprosno kaznoval. Sola učenca ni hotela razumeti, doma so se vse premalo brigali zanj. Morda se glede tega danes ni kaj spremenilo? Morda še ALI Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA .KRUTO MORJE" Pri knjiga nas si je Monsarratova »Kruto morje«, kakor drugod po svetu, takoj pridobila mnogo hvaležnih bralcev. Ne samo zato, ker opisuje besnenje druge svetovne vojne na Atlantskem oceanu in tako približuje dogodke, ki so nam bili malo znani, pritegnila je tudi njena umetniška moč in napetost. Bralec ni knjige odložil, dokler je ni prebral. Zato je tudi razumljivo zanimanje in nestrpno pričakovanje filmske predelave tega romana, ki sodi med najboljše vojne romane, kar smo jih pri nas prevedli po osvoboditvi. Film nas je nekoliko razočaral. Medtem ko je knjiga navdušila ravno z izredno prepričljivim prikazovanjem usode tistih, ki so zapluli v boj proti dvema sovražnikoma: proti morju in nacističnim podmornicam — pa film ni vseskozi ohranil umetniške globine in prepričljivosti. Razumljivo je, da je v filmu običajne dolžine nemogoče izčrpati vsebinsko bogastvo knjige in obenem ohraniti vso psihološko pronicljivost in umetniško globino, ki jo je dal avtor. Zato se neredko zgodi, da filmi ne dosežejo romanov, po katerih so povzeti. Tako je tudi s »Krutim Prva rešitev je izrazito sebič- i dijo kali novega življenja, prav j morjem*. Filmski ustvarjalci so na, po morali izkoriščevalska, I radi svojo slepoto vsiljujejo dru- i se odločili za lažjo pot — poka-1 zoli so predfvsem življenje, dogodke iz šestletnega boja ladje in njene posadke z zahrbtnimi sovražnikovimi podmornicami in krutim morjem, psihološko plat pa so precej zanemarili. Pisatelj nam je v knjigi orisal pošastno moč vojne, ki izpre-minja značaje, razgalja ljudi, jih uniči ali prisili, da se zavedo svoje moči in odgovornosti, jih poplemeniti ali jim strga masko z obraza in razgali njihove naj-grše poteze ter jih končno popolnoma spremeni ali pa jim ubije sanje in jih pošlje v smrt. Medtem ko se je pisatelj poglobil v pretresljivo duševno življenje svojih junakov, so ustvarjalci filma prikazali predvsem pretresljivo zunanje življenje, krut, brezobziren in strašen boj pomorščakov na ladji, ki spremlja konvoj. Ustvarili so do skrajnosti realističen in pretresljiv film o vojni angleških pomorščakov proti nacizmu. Priznati moramo, da je film »Kruto morje« kljub temu, da romana ne doseza, eden najboljših vojnih filmov, kar smo jih videli, tako po umetniški vrednosti in moči kakor po izredno bogatem, realističnem in pretresljivem dokumentarnem prikazovanju vojne na morju in boja ljudi — za ljudi. V. T. NAM OCENE RES POVEDO? VSE družini. Že marsikdo se sprv3 v šoli ni znašel, pa v zrelejših letih s šolanjem ni imel več te- Zadnjič me je dobra znanka, zav isiabi uspehi naj bodo pred' mati treh otrok, ki že nekaj let vsem resno opozorilo za šolnik® hodijo v srednjo šolo, vprašala, j starše, da še niso izčrpali vseh kaj menim o šolskem ocenjeva- ; vzgojnih možnosti. Po posveto-nju in o odgovornosti za slabe j vanju staršev, šolnikov in zdrav-učne uspehe. Na vprašanje sem j nikov začnimo otroka potrpež' ji prav rad odgovoril, ker o oce- ; 1jiv0j vztrajno, z ljubeznijo k1 njevanju še iz mladih let nimam ! razumevanjem »zdraviti«. Zdra' dobrega mnenja; tudi vprašanje i vjmo ga doma in v šoli. Uspeh? soodgovornosti za učne uspehe j bomo kmalu videli, zato le nič se mi ne zdi dovolj razčiščeno. | nepotrebnega strahu in zaleta' Takole sem ji odgovoril: Ocenjevanje, ki ga pri nas že dolga leta uporabljamo, je svet že večkrat s hrupom in vikom obsodil. Vsi napredni šolniki so vanj. Počitnice naj uživa tudi otrok, ki razreda ni izdelal. Pazimo 1®' da bomo njegovo igro in del® pravilno usmerjali. Pošljimo Sa danes mnenja, da s petimi števil- ; me(j tabornike in v počitnišk? kami res ne moremo vemo pri- kolonijo. Tam bodo že poskrbeli-kazati učenčevega znanja in da bo svoje slabosti spoznal, 13 njegovih sposobnosti, ki so za se ju, 6jmprej otresel. Pametn1 življenje včasih važnejše, kakor | argj bodo poskušali med počit' samo znanje. Teh pet številk, ki picami nadomestiti to. kar s® naj označijo inteligenco, priza- ; glede vzgoje med letom zanema' devnost in duhovno obzorje mla- j riii. Zavedajmo se. da od otroka dega človeka, nastaja v najraz- j ne moremo zahtevati tega, česat ličnejših okoliščinah in pogojih, j mu samj nismo dali! Odrasli iz lastnih izkušenj vemo,! ge neka;j tednov nas loči d° da je marsikatera dobra ah sla- zakljugka šolskega ieta. Popra' ba ocena le plod šolnikovega razpoloženja, da je odvisna od časa, v katerem je nastala, od števila učencev v razredu, od domačih razmer, dogodkov šole in še od marsičesa drugega. Nešteto stvari je torej vplivalo na tistih pet golih številk, tako lepo razporejenih v polletnih in letnih spričevalih. Teh pet redov imamo za dokaz ,, učenčevega prizadevanja, nikoli ali vsaj zelo redko, pa tudi za dokaz prizadevanja šole in doma. In vendar sta prav šola in dom tista, ki bi se morala čutiti najbolj odgovorna za učne uspehe. Slabi redi ne dokazujejo vselej otrokove nesposobnosti ali lenobe, temveč povedo predvsem, da pogoji, v katerih otrok živi in dela, niso zanje ugodni. Zato sta šola in dom dolžna pogledati ob koncu prvega polletja in ob zaključku šole tudi vase in presoditi, kje so vzroki neuspehov. Sele ko ugotovita, da sta storila vse tako, kakor je prav, so redi odraz šolarjevega učenja. vimo, kar se popraviti da. M®' j goče redov ne bo več mogo®3 j izboljšati, pomagajno pa ] kom, da se njihov odnos do šol' skega dela in zaupanje v lastn® j sile in sposobnosti spremen®- i Poskrbimo, da jih neuspeh _n® | bo potrl. Mnogo je namreč š®' i larjev. ki jim slabi redi jemljel® \ pogum za nadaljnje delo. Pre®' vsem pa jim ne grozimo ? teki®® ; ali drugačnimi kaznimi, če j'®' v šoli ne bi šlo po sreči. Veri®' | mite, tudi strah lahko povzro® neuspehe. Vrtačnik POMOČ. NE PA KAZEN Mnogi neuspehov starši otroke zaradi v šoli neusmiljeno (JIlEifi! kaznujejo, kratijo jim igro in zabavo ter jim celo branijo med prijatelje in sošolce. Marsikje učiteljstvo slabe učence smeši, jih zmerja z nepridipravi in nepoboljšljiva Ne, s kaznijo in zmerjanjem ne bosta niti šola niti dom otroka poboljšala! Ravno nasprotno, še tisto trohico dobre volje, ki jo je to zal do učenja, bosta uničila in vzbudila f, občutek manjvrednosti. Vzgojni K T G m 3 23 Č©Vii© ukrepi naj ne bodo nikoli taki, . _ _ ' . da bi kakorkoli oškodovali otro- IGOCJliČn© kVSlif©^ kove telesne ali duševne sile ' Zato mladini ne kratimo izletov v naravo in igre na zraku, ne rušimo ji ponosa ter samozavesti V3SO Obllt©V in ne slabimo volje in delavnosti. Slabo šolsko spričevalo tudi ne sme biti povod za preplah v in ščiti OB KONGRESU »SVOBOD« Pošteno so jih potegnili J0 . rez Alanovega .Kapitala' ne bo šlo,« je izjavil dr. Tepli 1932. leta na seji Delavske zveze “Svobod«. »Res je, toda kdo bi ga pre-*tdel? In tiskarna? Le kje bi se “Pati tiskati?« je nekdo ugovarjal. Pomisleki so bili na mestu, ?ajti policija in žandarmerija sta ^dno zasledovali delo svobo-dušev. »Z voljo vse uspe,« je vztrajal Tepli. In res so svobodaši uspeli. Stane Kraševec se je lotil predajanja, v Mariboru so pristali tiskanje Svobodaši so izrabili *as, k0 je v fem obmejnem me-5Ju cenzura dremala ... Policija je vse obrnila in pretaknila, toda o Marxovem »Kapitalu« ni bilo sledu. Da bi Sli .Kapitala1,* „ 1*- fiS i ^ Svobodaši so se otresli nad-ležnežev, toda postali so še bolj Zmaga s „Krizo“ policist. »Tako? Ste pač prepozni. Knjiga je razprodana!« Obraz Jevnikarjeve je bil smrtno resen. »Vražje ste pohiteli, če je res, kar govorite. Sicer se bomo pa prepričali.« £ Pregraja je padla e ' /cr\ \ 111, -S ^ mil Jager je bil 1929. leta visokošolec, slavist. Kakor vsi naprednejši šišenški štu dentje je bil tudi on elan tamkajšnje »Svobode«. Na diskusij skih večerih,ko so razpravljali o politiki, je imel glavno besedo. Nič čudnega, saj je marksistično litem turo kar požiral.. Imel pa je svojevrstno težavo. Med delavci se ni znašel Pogrešal ali pa klarineta?« Zlatnar ga je začudeno pogleded, zakaj Krnil je imel za glasbo precej kosmata ušesa. »Kako to misliš? Saj te muzika ne zanima.« »Šveda me ne, ampak tako bom lahko več med ljudmi.« Zlatnar se je iz srca zasmejal. Pravzaprav mu je bil predlog dobrodošel. »Svobodin« Šramel je štel tedaj komaj tri ljudi. In tretji je ilo je spomladi leta 1923, kmalu po tistem strahotnem dogodku v Trbovljah, ko so orju-previdni. Poslej so knjigo izro- naši streljali na stavkajoče ru-čali le najzaupljivejšim ljudem darje. S puškami in bajoneti so in preko teh so jo dobile vse uklonili delavca, živinče, rojeno »Svobode« in vsi naprednejši in- samo za garanje... V delavcih tpliaentip pa je kipelo in vrelo še dalje. Svojo veliko bolečino so morali izpovedati in izpovedali so jo tako glasno, da jo je bilo slišati tja preko meja ... Za 1. maj 1923 je ljubljanska »Svoboda« — delavsko kulturno prosvetno društvo, ustanovljeno takoj po prvi svetovni vojni, najelo Dramo. Meščani so se po-smihali. Delavci na poklicnem odru?! Tisti, ki se v gledališki dvorani Se vesti ne znajo, naj nam igrajo? .. »Svoboda« je bila takrat še nebogljen otrok, za katerega marsikdo še vedel ni, na čigar prireditve meščan ni prihajal. Za malo bi se mu zdelo sedeti med ljudmi, ki smrde po znoju in revščini... Toda to delavcev ni motilo. V Železničarskem domu so se zbrali sleherni dan in vadili Go-loichovo »Krizo«. Kar na hodniku imeli vaje; drugje zanje ni Igralci so razvili veliko, sedem metrov tjolgo rdečo zastavo in jo vrgli v dvorano ... Dvorana je ploskala, vzklikala, protestirala... »Gremo na ulice!« »Dol z orjunaši!« »Protestirajmo!« »Dol z zatiralci delavstva!« Vzkliki so bili vedno bolj lo pa je, da je bila ta delavska predstava velik kulturni dogodek za Ljubljano Celo inozemsko delavsko časopisje je pisalo o Go-louhovi »Krizi« in o uspelem kulturno-političnem protestu ljubljanskega delavstva proti tedanjemu družbenemu sistemu, pisalo je o prvem javnem praznovanju delavskega praznika e Ljubljani. Ljubljana se je tedaj navdušila nad delavstvom. Na delavsko kulturno prizadevanje mur- ve kako lahko izpod rok, zato ni vzdržal, da bi se pošteno izučil. »Kaj mislite, ali vas ne bi lahko vsaj z basi spremljal, dokler dru gega ne znam?« je predlagal članom Šramla že čez nekaj tednov Seveda so ga -z navdušenjem sprejeli medse. Stena med študen tom in delavci se je začela rušiti. . Ko so šli naslednjo pomlad svo bodaši skupno na Veliko planino, so mu delavci med potjo vzeli ma- je prijateljskih vezi, ki ustvarjajo zaupanje. Dolgo je tuhtal, preden je Hco iz nahrbntika in mu nabasali zaupljivo pristopil k Petru Zlat kamenju vanjo. Jager se je potil in narju: vzdihoval Nahrbtnik se mu je zdel >Ti, kaj ko bi se lotil harmonike nekam čudno težak. »Prcteto, nisem mislil, da sem so vzel toliko s seboj.« je godrnjal in bilo prostora. Znašali so skupaj si popravljal oprtnice. široke pasove, črne železničarske Sele pod vrhom Velike planine uniforme, svoje delovne obleke, Srečno so prejeli več sto izhodov »Kapitala«. , Ljubljanska policija je imela boljši nos. Svobodaši so to ve-deli, zato so zakopali zaboje z Marxovim »Kapitalom« v premog. Komaj so razposlali nekaj igral zdaj harmoniko zdaj klarinet, izvodov, že so imeli policijo na Saj bi oboje hkrati, pa kaj, ko Vratu. ni šlo. »Po nalogu tem in tem smo In tako se je začel Jager učiti Prišli zaplenit vse izvode Marxo- harmoniko. Učenje mu ni šlo kdo Prvi javni govor ga je zgrabila lakota. Na pekoči skali je globoko zajel sapo in razvezal nahrbtnik Komaj je pogledal vanj, se mu je obraz potegnil, ka kor da bi imel krhelj limone v ustih. kape... Društvo ni imelo ne rekvizitov ne kostumov ne dvorane .. ■ Med delavci si srečal Edvarda Kardelja, Žigo Kimovca, Jožeta Seška, Pretnarja ... ljudi, ki so i, Zlatnar, boš imel prvo- Beseda je postajala ( I majski govor, so sklenili nejša. Ze je razločil i/ na seji šišenske »Svo-bode«. Zlatnarju je kar sapo vzelo. On j / bj govoril? Saj vendar ni va-, ” !e9a/ Med svobodaši je dosti sta-ki se jim jezik ne zatika. (9f>varjal je in krilil z rokami. 'e po dolgem, burnem dopovedo °',i« le pristal. Skoraj tri noči je grizel svinčnik, Preden so bili trije lističi polni. samozavest-obraze okoli sebe ir. opazil dobrohotne poglede starejših tovarišev... Odleglo pa mu je šele, ko je skupno s poslušalci vzklikal Prvemu maju in enakopravnosti vseh delovnih ljudi... Seveda Zlatnarjev prvi govor ni bil najvzornejši, stari gadje so vedeli, da ne bo. Skrivaj so tudi oni pripravili govore. Vedeli pa so tudi, da je Zlatnar dovolj razgledan in ogorčeni Tedaj, ko je hotela vsa ta živa gmota na ulice, je nastopila policija . Oboroženi proti neoboroženim. Ulice so bile polne žandarjev in policajev Demonstracija se je nadaljevala v gledališču Celo uro se vihar ni pomiril. Naslednje dni je celo klerikalno časopisje prineslo vest o gostovanju »Svobode« v ljubljanski Drami. Skrbno je prikrilo politični uspeh delavstva, prizna- sikdo ni gledal več zviška. Gledališki ljudje so »Svobodi« obljubili strokovno pomoč ... Brezplačno pomoč. In so potem tudi res pomagali. Svobodaši so uprizorili nato več iger, ki so netile iskro upora in utrjevale vero v delavsko kulturo in delavske umske sposobnosti. Ljubljanska »Svoboda« je gostovala po vsej Sloveniji z naprednimi igrami, njen krog simpatizerjev se je zmeraj bolj večal... Strgali so mu masko z obraza >631. teta je imel Zlatnar šele pameten da bo nekoč delavski go « 1 >iorn>7/> / nt r\ C rt/t nn m 1 el/ 0s-‘' m- jst ut! čelo 0’naj se je Prvega maja za- , daniti, je Zlatnar nci i-uauu ocit * postelje. Namesto zajtrka , s kozarcem vode pogoltnil zavitek ro'na. Mirnih živcev laže govoriš! , ‘otem jo je mahnil za Ga-dom v Šiški. Okoli 30 svobo-u ev je čakalo samo še nanj. v '.^dtavljen, naš slavnostni go-rmK,, S(l ml/ polglasno klicali, h p.Se jim je bled in plašnih oči vornik. Zato so ga primorali, da je prevzel prvomajski govor In prav so storili. Zlatnar je do segel to, kar so svobodaši že 1931. leta želeli. Nenavaden obisk že s* je zdanilo, so bili borfo,eč od mesta in policije. Svo-je' em so se razvezali jeziki. Ko čel U^ar^ gitarist na strune, je za-1,11° USe Prepevati. Zlatnar pa je Us° poi nekam čudno zadržan. ; >nj ni nič zalegel. Se zmeraj ga Olodala skrb ‘kal kako bo govoril. 9a zakgi v muzali. So že več 'i, Na veliki jasi pod Katarino so Hci '>n!"iski izletniki posegli po ma n0L c >‘eler tistega dne ni imel do ene90 teka. Nestrpno je čakal se začne slavnostni del Izleta . . je fa0 "rl" ie Čutil srce, ko se znn™*'"'* 0 krog svojih starih ^ncev prijnJjeo ZePQ tiste tri lističe. Dragi inilo je devet let. Medtem so zrasle nove »Svobode«, ki jih je povezovala Delavska zveza »Svobod« s sedežem v Ljubljani. Tja so se svobodaši pogosto zatekali po nasvete in pomoč ... Jevnikarjeva, takratna tajnica Zveze, se je pravkar zatopila v prebiranje poročil, ko je nekdo op zavali izpod potrkal Izza vrat se je prikazal Jože Moškrič, dobrunjski svobo-daš, ki je delal v »Slovenčevi« tiskarni. »Nekaj sem prinesel pokazat,« je začel in sukal v rokah sveženj papirja »Morda bi se dalo kaj narediti iz tega.« Jevnikarjeva je radovedno posegla po zvitku in prebrala na-izvlekel slov »Rdeče rože«. »Igra. kaj?« varnah sese .. odločilno posegali v delavsko gibanje, ljudi iz partijskega vodstva. Od mrtvih sten so odmevale surove besede orjunašev. borbeni vzkliki rudarjev. Internacionala... V tesni veži so se gnetli igralci, od vseh strani ponujati pevci, godba. Prvi maj se je bližal z bliskovito naglico. Le kratek čas jih je še ločil od nastopa Nenadoma je završalo: Policija je igro prepovedala Kaj sedaj? Komunisti so imeli na banski upravi svoje simpatizerje. In ti so jim pomagali Na banovini so črtali vse. kar je dišalo po uporu, po ko- Okoli njega je bnšilo vse v smeh In tedaj se je še sam na ves glas zasmejal. Kamenje mu je bilo do kaz, da je pregraja med njim in delavci končno le padla... »Ste me speljali na led. pa me ne boste nikoli več,« je hitel, ko so mu začeli jedačo. in na te preklete krvo- 3c ‘'"J9j toonrišit« je začel Jezik »Mhm. manjka nam takihle, zart]1* 16 skrai" z,d'kal, čutil je, dapa sem se lotil pisanja. Treba je eua. Drugi list je že bolj glad ki. pljuniti na denunciante po to- Jevnikarieva se ie dobrohotno mun^mu, prepovedali so jim peti jevnmarjeva se je aooronomo Internacional0i toda igro s0 ven. darle odobrili... Svobodašem se je odvalil kamen s srca. S še večjo žilavostjo so se pripravljali na Prvi maj. Gledališče je bilo tistega Prvega maja nabito polno Med delavci so sedeli tudi inteligentje, meščani Kdo ve, zakaj so prišli? Morda zato, ker so vedeli, da je Golouhova »Kriza« odločen protest proti orjunaštvu? Morda zato, da bi se smejali neokretnosti delavcev? Policija je gledala na stvar drugače. Možje v temnomodrih uniformah in belih rokavicah so obkolili gledališče, se sprehajali za odrom, ždeli v dvorani. . Bil je Prvi maji Ko se je predstava začela, je bomo 'zvditorlj ostrmel Na odru niso /Ž~\ dkar so »Svobode« dobile v I l I prevodu Marlesov »Kapi-I / tal«, se je politični študij V—/ o teh društvih zelo poživil Zveza »Svobod« je preskrbela predavatelje, da so svobodašem tolma čili težja poglavja in razpravljali z njimi o dialektičnem materializmu. D 'av so jih z velikim zanimanjem poslušali in oči so se jim jele odpira'i. Zlasti v Ljubljani, kjer je Angelo Cerkvenih posvetil več Kulturnih večerov razlagi dialektičnega materializma, so delavci 'e zrelo presojali tedanji politični položaj in ostro ločili socialdemo-kraške tendence od socialističnih. Ti večeri so bili o Ljubljani odlično obiskani. Dvorana Delavske zbornice je bila enkrat tedensko nabito polna . . . Ko je Cerkvenik ^Ijučil svoj ciklus rr ' 'anj, je /< / predavat dr. Jelenc, ki nikoli ni prišel s svojo socialdemokratsko barvo jas-n na dan. Znal pa je besede za vljati. in še kakol Zlepa mu nisi mogel do živega. Hotel je pač, da hi bil volk sit in koza cela. Ko je svobodašem razlagal solistične poglede na državo, so ga nekaj časa mirno poslušali, le spogledovali so se med seboj. Potem se je oglasil prvi, drugi, tretji. . . Jelencu so začeli zastavljali taka vprašanja da so ga sprav- ljali v zadrego. Izvijal se je kakor jegulja, toda izviti se ni mogel. Delavci, na katere je zviška gledal, so ga spravili v koš in mu dokazali, da njegova razlaga države ni socialistična, "kor je govoril, temveč socialdemokraška, oportunistična... Zaradi rdečili platnic li že veš. da so vod-—v /l njova in dva druga za-( čj-f-j prli?« sv se spraševali L, svobodaši iz Gorij. »Zaprli? Zakaj pa?« Tiste dni ni bilo nobene prireditve. niti poliličnega govora. »Zandarji so spel brskali po knjižnici in izbrskali Seliškarjevo pesniško zbirko .Trbovlje'. Padla nasmehnila in začela prelistavati strani »Vsebina je kakor nalašča za Svobode,« je potem navdušeno pripomnila. »Poslali jo Tepliju v Maribor, naj jo jezikovno opili. Vžgala bo, boš videl.« Ni minilo dolgo, ko so Moškri-čeve »Rdeče rože« dobile pod peresom dr. Teplija, kulturnopro-sveinega usmerjevalca »Svobod« in političnega delavca, poleg napredne vsebine še obliko. zagledali tistih pohlevnih delavcev. ki sučejo klobuke v rokah, ko stopajo v gosposke pisarne Na odru so zaživeli revolucionarji in med njimi črna svojat — orjunaši V dvorani je nastal nemir.. Ogorčenje... Navdušenje .. Dvo-primerno rana je začela utripati v tem ritmu kakor oder. Igro je Delavska zveza »Svo Igralci niso bili igralci, zakaj bod« razmnožila in jo razposlala izpovedovali so svojo bolečino, vsem svojim društvom In spet Iz njih so bruhale tudi besede, je imela policija polne roke dela ki jih je cenzura črtala. In prav Ponekod so »Rdeče rože« le do- tisto črtano je najbolj vžigalo, volili igrati, drugje so se zbali V gledališču je zadonela ln~ revolucionarnih idej . Toda igro ternacionala Godbi in pevskemu so povsod spoznali, celo v Arne- zboru so se pridružili skraja sa-riko je segel glas o njej Kmalu mo delavci, ob koncu pa je pelo so jo tudi tam predvajali. vse vprek. jim je v oči, ker je bila v rdeče vezana, saj prebrali je tako niso.« Ljudje so se žandarjem hudomušno smejali. Toda Vodnjov in njegova dva tovariša s. kljub omejenosti žandarjev obsedeli za rešetkami. Celo v Ljubljano so jih prepeljali. Ljubljanskih svobodašev ni nihče prosil, naj zapornikom pomagajo, in vendar so že drugi dan po njihovem bivanju v ljubljanskem zaporu poslali svojo tovarišico na sodišče. »Saj je Vodnjov pri nas,« je vprašala delavka postarnega paznika in ga kar se da nedolžno gle-'ala. vo uniformirani paznik je neznanko sumljivo ogledoval. »Ste mar njegova žena?« »Zena ravno ne, sestra pa V Ljubljani sem poročena.« »No. in kaj bi pravzaprav radi?« »Ali hi bili tako dobri in bi mi dovolili razgovor z njim?« je vprašala. Paznik se je razburil: »Le kaj vam ne pade v glavo. T. pomiku se ne sme biskovali. Bi ga radi rešili iz zagate, kaj? Lopovi, kar kaznujejo naj jih... Prekleto, toliko rdečih smo že zaprli, pa se nam izmuznejo kakor podlasice.« Možakar je dal svoji togoti da-ška s krepkim usekovanjem. »Mol brat ni noben rdečkar, da veste! Se nikoli ni bit zaprt.« Skoraj pol ure sta se kresata, preden se je robati mož omehčal in povedal, kje je »brat« zaprt. Naslednji dan so Gorjanci na svoje veliko začudenje prejeli po lajni poti cigarete, knjige in suho hrano skupno z delavskim pozdravom Ijul>ljonskih svobodašev. IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO ŠE NEKAJ 0 ITALIJANSKIH POLITIČNIH RAZMERAH POT UPANJA Gronchi se povezuje z Nennijem. — Desnica ogorčeno napada. — Vatikan graja demokršeanske levičarje. — Socialdemokrati zagovarjajo sedanji režim. — Gronchijevi oviri ščanski stranki, kar pa bi povzročilo prelom z desnico. Temu se bo uprl i Vatikan, ki se bo.ji, da bi klerikalno Gronchi, predsednik italijanskega parlamenta in voditelj demokršeanske levice, je pred nedavnim izjavil, da je Italiji potrebna temeljita reforma družbenih odnosov, ki pa bo možna le, če demokristjane podpro Nennijev-i socialisti. S to Gronchijevo izjavo se je začela ofenziva demokrščanske le-vioe proti desnici, ki se povezuje z monarhisti in fašisti. Očitno gre za sporazum med Nennijem in Gronchi jem. Nenni je baje ponudil podporo levičarski demokr-sčanski vladi. Gronchi naj bi pritegnil še Fanfanijevo levičarsko skupino in zagotovil levemu bloku zmago na kongresu demokrščanske stranke, ki bo junija v Neaplju. Sporazum med Gronchijem in Nennijem pa je odločno odklonila vsa desnica. Najprej je Vatikan zahteval, naj odstranijo iz Katoliške akcije vse [levičarske skupine. Vlada in demo-krsčansko vodstvo sta mnogo bolj odločno odklonila Gronchijevo stališče, kakor pa sta nastopila proti Pelline-mu povezovanju z monarhisti in fašisti. Tudi socialdemokrati so bili v tem sporu zelo prizadeti. Na dan je prišlo vso njihovo sporazumaštvo, ves nji: hov konservatizem. Namesto, da bi podprli Gronchija, ki hoče zrušiti pre- gibanje razpadlo. Druga ovira pa je Togliatti, ki se boji, da hi Nennijevo _ — r , . sodelovanje z Gronchijem osamosvo- ziveh in gnili klerikalno meščanski jilo socialiste. Na vsak način hoče sistem, so raje nastopili kot branilci preprečita taksno zvezo, v kateri in- tega sistema in odklonili vse reforme, formbirojevci ne bi imeli glavne be- Gronehi bo moral premostiti dve sede. zelo veliki oviri. Najprej bo moral Kdo ve, če bosta Gronchi in Nenni zagotoviti zmago levice v demokr- premagala ti dve oviri. O GOSPODARSKI KRIZI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Po klancu navzdol Pet milijonov brezposelnih, več milijonov delno zaposlenih. — Industrijska proizvodnja je za četrtino manjša od proizvodnje v 1949. letu. — Dohodki farmarjev so se znižali za petino Gospodarska kriza, v katero so njih dveh letih znižali za 20 •/•. zašle Združene države Amerike, resno i Republikanska vlada skuša preskrbi vse Američane. V zadnjih 18 i zreti ali pa vsaj zmanjšati resnost mesecih je ameriško gospodarstvo ze- teh težkih gospodarskih razmer. Golo nazadovalo.. Brezposelnih jo že sko- vori le o »procesu preureditve« ali j raj 5 milijonov in razen tega je še »milem nazadovanju« in ostro odbija; veliko milijonov delno zaposlenih. In- vse graje. Mnogi Američani pa zah- j j.-_.----.•-tevajo, naj vlada opusti svojo dose-1 G vaj eniške rudarje so sprejeli v Mednarodno federacijo rudarjev V Mednarodno federacijo rudarjev so sprejel] sindikat rudarjev Britanske Gvajane, ki ima 2000 članov. To je eden izmeti najmočnejših in najbolje organi.iranin sindikatov v . ^ -a slobo,nim. me<1 angleški koloniji Gvajani. V Medna Jalomico in rokavom reke Borče rodni federaciji rudarjev je sedaj | j6ži Baraganska pustinja. Vetrovi jo včlanjenih že 2,538.153 rudarjev. I bičajo in močvirja razkrajajo. Pripo- DELCEK IZ ŽIVLJENJA V ROMUNIJI LJUDJE V PUSTINJI V Baragansko pustinjo so nasilno preselili 50.000 ljudi. — Kako skrbe romunski informbirojevci za nacionalne manjšine? dustrijska proizvodnja je letos za četrtino manjša od proizvodnje v letu 1949. Dohodki farmarjev so se v zad- __________ _____ opusti danjo notranjo politiko, s katero podpira le interese bogatašev in naj^ ne pozabi, da je 60 milijonov ameriških delavcev sila, ki jo je potrebno upo- j števati. IZ INDIJE ZMAGA SOCIALISTA Indijski socialistični prvak Ašoka Meh ta je bil izvoljen za člana Spodnjega doma indijskega parlamenta. Pri volitvah je dobil več glasov, kot kandidat kongresne stranke. Ena izmed redkih fotografij, ki prikazuje življenje v Mao Ce Tungovi Kitajski — Ljudsko sodišče razpravlja o usodi nekega človeka, ki je svojo ženo kupil in potem slabo ravnal z njo NA JAPONSKEM PRODAJAJO OTROKE MlaG:, sužnji vedujejo, da se celo živali boje teh krajev. Pusto in strahotno je v Ba* raganu. Popotnik, ki je pred leti Potoval po tej pustinji, je hitel, da e jo čimprej pustil za seboj. Nekoč je bila Baraganska Pus’jT nja nenaseljena. Danes pa živi tani 50.000 ljudi: Srbov, Hrvatov. Madžarov, Bolgarov, Turkov in tudi Komu' nov, ki so nekoč živeli ob jugjoeh** v a n.skl meji. V osemindvajsetih, hitro zgrajenih vaseh, ki jih obdajaj ograje bodeče žice je izražena skrb romunskih oblasti za nacionalne manjšine v ' Romuniji. Vse te lJudj so nasilno odpeljali z njihovih d™11? in jih naselili v pustinji, ker se boj©* da bi njihov napredni ali nacionalni čut škodoval informbirojevskemu žimu. , Interniranci delajo na državni zemlji ali v delavnicah. Delavci dobivajo 5 lejev dnevno. Od tega P1?' čujejo dva leja za hrano: čorbo in pol kilograma kruha. Toda mezd Ji1" ne plačujejo redno. Za denar, ki Č*. dobijo, pa ne morejo kupiti skoraj ničesar: blaga je malo in še to J® tako drago, da ga ti reveži ne mor©' jo kupovati. Tudi otroci delajo. V šole ne bedijo, ker jih ni. Interniranci so ?© večkrat zahtevali, naj jim sezidajo Šole ali pa pošljejo otroke v druK® mesta, vendar doslej njihove zahtev® in prošnje niso prav nič zalegle. Romunski informbirojevci trd©* da zelo skrbe za nacionalne manj*1' ne. Ljudje iz Baraganske pustinj® so že temeljito občutili to njihovo skrb. »AMERIŠKA SVOBODA« Tajnik pravosodnega oddelka ameriške vlade Brownell je sporočil, d» bodo vzeli ameriško državljanstvo P®* tim osebam, ki ob sprejemu državljanstva niso hoteli priznati, da bili člani komunistične partije. temi osebami sta tudi v Jugoslaviji rojena Devuničeva iz Pittsburga. Ameriški nazadnjaki trde, da bodo * takimi ukrepi obvarovali »ameris*® svobodo«. Kakšna bo le tista njiho** »svoboda«! IZ ITALIJE POHOD SLEPIH 72 slepih Italijanov Firence v Rim, da bi je odšlo J* 5 več sto ki- Sedemindvajsetletni John Fabes iz Chicaga je 21 mesecev služil ameriško vojsko. Pred dnevi so ga ponovno poklicali v armado. Fabes, ki trdi, da je sit življenja v ameriški armadi, se je uprl. Obsodili so ga na triletno ječo in takole odnesli iz sodne dvorane. Zločinci so zborovali Na kongresu desničarske »stranke nemškega Reicha« so se nacistični veljaki zavzemali za Nemčijo, ki bi bila podobna Hitlerjevi V Duisburgu, industrijskem središču ruhrskega bazena, je bil minulo soboto kongres desničarske iStran-ke nemškega Reicha«. Razni vojni zločinci in Hitlerjevi generali, ki so »Stranka nemškega Reicha« je najbolj nazadnjaška zahodnonemška Na Japonskem je velika revšči- Lani so odkrili 67.000 primerov te na. Lanskoletni pridelek riža je bil sramotne trgovine. Sodišča pa so ob-1 za 17 odstotkov manjši ojl predlan- sodila le 98 »trgovcev«. In še to zelo skega. In riž je glavna hrana na Ja- mii0. Človek, ki je prodal 62 deklic, | panskem. Pa tudi drugih kmetijskih j6 moral pia5ati i6 16.ooo dinarjev pridelkov primanjkuje. V deželi je ^enarne bazni. Enaka kazen je do- ?a1ieIda krizi ktfTe b£z tržišča s 1^1 a tudi nekega drugega »trgovca«, ki ki je prodal 37 deklic in pri tem za- la&a l it stotetji Talvečjt po- milijon dinarjev, trošnik japonskega blaga. j Dečke prodajajo povprečno po 15 V tej revščini pa cvete razen mno- tisoč dinarjev v glavnem za delo v gih drugih ostankov preteklosti tudi rudnikih. Deklice so nekoliko cenej-trgovina z otroci. Vlada sicer trdi, še. Prodajajo jih predilnicam, čajav-da se z vsemi sredstvi bori proti te- nam in seveda tudi javnim hišam, mu zlu, toda trgovina z mladimi Bogataši te nesrečne otroke radi ku-sužnji še vedno cvete. pujejo, ker potem lahko odpuščajo O ZLOČINIH IN ZLOČINCIH V AMERIKI Kosa bi b lo treba bičati? mezdne delavce. Tako je danes na Japonskem, v daljni deželi, ki se lahko ponaša z »demokratično vlado«, Američani in —• trgovino z otroci. lometrov dolgim pohodom protestiralo proti vladi, ki doslej ni prav ni® storila, da bi se zboljšal težaven žlr' Ijcnjski položaj slepih. Doslej namre® slepi v Italiji ne prejemajo noben© podpore in že sedem let čakajo, kda^ ho vlada odgovorila na zahtevo, n®J jim plačujejo mesečno vsaj 15.000 lir' PO VOLILNEM USPEHU ANGLEŠKIH LABURISTOV ČIGAVA STRANKA? Na nedavnih občinskih volitvah gramom in zahtevajo, naj se bo vseboval ^ it a vi ruž- , oc je angleška laburistična stranka nov program, ki -------- i močno uveljavila. Laburisti so do- bene reforme v prid delavskega iaz-bili 627 novih mest, izgubili pa so reda. t jih le 79. Hkrati pa lahko slišimo iz laburistične desnice povsem nasproi Ta uspeh bi brez dvoma ugodno vplival na morebitne jesenske par- ? a r j f ° dsb es V(S o^z a vz e [o s tj od 3 z r nove lampntarnp volitve. Toda zaostritev Č^J1 s SVOJO zatzetostjo 4a, levi- Lani je bilo v Združenih državah Amerike 2, 159.080 večjih in manjših zločinov. Toliko je bilo ugotovljenih in varnostni organi trde, da je to doslej največje število. Umorjenih je bilo 12.810 oseb. — 92.000 ljudi so storilci napadli, ranili z noži, obstrelili ali pa težje pretepli. Vlomov je bilo 63.400. 226.539 avtomobilov je bilo ukradenih. Tatovi so pokradli za 78 milijonov dolarjev vrednosti stranka. V vodstvu so znani nacistič- Samo v New Torku je bilo v mini velmki. člani na so bivši nacisti, i nulem letu 146.200 raznih zločinov, v Trdi, da drugače ne bodo zatrli kriminala. Nekateri mu verjamejo, toda veliko jih je, ki menijo, da se sodnik AVarnken moti. Protišidovsko razpoloženje lamentarne volitve. Toda zaostritev “ "I,vatel'« spora med levico In desnico v labu- reforme odvrnil, od stranke nekater rističnem gibanju bi stranki neiz- sre^e merno škodovala in bi bil pravcati veljaki, člani pa so bivši nacisti.. ^-mo V zadnjem parlamentu je imela se- \ Chicagu pa o4.198. ... ... c, , v, t> • v d©m poslancev, v sedanjem pa nobe-i Zločinska dejavnost se je zelo raz- voditelji »Stranke nemškega Reicha«, nega) ker so jo pred parlamentarni- pasla tudi med mladino. Polovico av., so se na kongresu zavzemali za »zgo-1 mi- volitvami prepovedali. Od te pre- tomobilov so ukradli mladi ljudje, uničenju dovinske meje Nemčije«, ustanovitev | p0vedi ni minulo niti leto in že zo-j med katerimi mnogi še niso stari 18 neresnične in_ da je vzdušje NTT-----—- - VT—X..,-- !.-• T,? nacisti svobodno zborujejo ter let. Sodnik Ralph Warnken priporo- hodni _ Nemčiji Wermachta, za Nemčijo, ki podobna Hitlerjevi. bila j pet . ' vzklikajo svoja nazadnjaška gesla. ! ča, nai bi te mlade Predstavnik združenja ameriških Židov »Bne Brit«, ki je tri mesece živel v Zahodni Nemčiji, je izjavil, da v zahodnem delu Nemčije še vedno vlada protižidovsko razpoloženje. V poročilu, ki ga je poslal Združenju, je rečeno, da so uradne izjave o antisemitizma v Nemčiji Zavedno zelo proti- tatove bičali, židovsko. čudež, Če bi se volitve končale buristično zmago. Spor med levim in desnim krilom stranke je izraz nesoglasij, ki sedaj prihajajo do izraza predvsem na področju zunanje ■ politike, ob razpisu volitev pa bi se spori močneje prenesli tudi na notranje področje. 2e sedaj bevanisti trde, da bo stranka pri volitvah izgubila, če bo stopila pred volivce s starm pro- Na bližnjem sestanku lZVr^n??c odbora in parlamentarne skupu? laburistične stranke sicer ne boa razpravljali o programu, s katenu bi nastopili pri morebitnih volitvam Govorili bodo le o sporu med Deva-nom in desničarskimi voditelji. Tob že sam razplet tega spora bo pokazal, ali je v stranki zmagala srnf:’ ki nasprotuje reformam in se naSl^J nja . na srednje sloje, ali smer. k zahteva, naj stranka odkrito podpic težnje in koristi delavskega razreda* Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenija* Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani-Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 - Dora sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava ‘52-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046 Postni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-303 1-221. List izhaja vsa* petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 4S0 din: posamezna številka 10 din. STEFAN ZWEIG l 13 Prevedel J. Zupančič, ilustriral F. Slana Tako sem torej odhitela r svoj hotel: presenečeni vratarjev pogled, da se vračam šele ob devetih zjutraj, se je odbil od mene; nista me več prevzemala sram in ogorčenje nad tem, kar se je bilo zgodilo, marveč me je prijetno prešinjala zavest, da sta iznenada spet zaplala v meni volja in veselje do življenja, da se je nepričakovano zdramil v meni nov čut dolžnosti, spoznanje, da je moje življenje potrebno. V svoji sobi sem se hitro preoblekla, pod-zavedno (to sem opazila šele pozneje) sem odložila žalno obleko in jo zamenjala s svetlejšo, odšla v banko po denar in odhitela na železniško postajo vprašat, kdaj odhajajo vlaki; z odločnostjo, ki sem jo sama občudovala, sem opravila še nekaj drugih poslov in sestankov. Naposled je bilo vse opravljeno. Treba je bilo samo še poskrbeti za odhod in končno rešitev tega človeka, ki mi ga je usoda tako nepričakovano poslala na mojo življenjsko pot. Seveda, to je zahtevalo moči, da mu pogledam iz oči v oči. Vse včerajšnje se je bilo namreč zgodilo v temi, v vrtincu, kakor če nenadno treščita skupaj dva kamna, ki ju je potegnil za seboj hudournik; poznala sva se komaj navidez, da, saj niti nisem bila prepričana, da me bo ta tujec sploh še spoznal. Včeraj — to je bilo naključje, opojnost, obsedenost dveh zmešanih ljudi, danes pa sem se mu morala razgaliti bolj odkrito kakor včeraj, ker sem morala zdaj y neizprosno jasni dnevni svetlobi stopiti predenj v lastni vsebi, taka, kakršna sem. Toda vse je šlo laže, kakor sem mislila. Komaj sem se ob dogovorjeni uri bližala igralnici, že je skočil mladenič s klopi in mi prihitel naproti. Bilo je nekaj tako prvobitnega, nekaj tako otroškega, nameravanega in osrečujočega v njegovem presenečenju kakor v vsakem njegovem malone govorečem gibu: kar priletel mi je naproti z žarkom hvaležnega in hkrati spoštljivega veselja v očeh. In že so se ponižno pobesile, brž ko so začutile, da so spravile moje v zadrego. Saj najdemo vrline pri ljudeh tako redko. In prav najbolj hvaležni ljudje ne najdejo za to izraza, prav takšni ljudje v zadregi molče, se sramujejo in so cesto zakrknjeni, da bi svoje čustvo prikrili. Tu pa, v tem človeku, ki mu je bila dala narava vse izraze čustev čutno, lepo in plastično, ko da jih je izklesal na njem skrivnosten kipar, je prešinjal tudi izraz hvaležnosti jedro njegovega telesa. Sklonil se je nad mojo roko in tako je stal pobožno sklonjene deške glave nekaj časa spoštljivo pred menoj in mi rahlo poljubil prste, potlej pa je spet stopil nazaj in me vprašal, kako se počutim. Ganljivo me je pogledal in v njegovih besedah je bilo toliko spodobnosti, da je v nekaj minutah splahnela še zadnja moja bojazen. In ko da se razodeva čustvo v lastni svetlobi, je žarela vsenaokrog pokrajina oropana vseh čarov: še včeraj srdito morje je ležalo zdaj iako tiho in jasno, da je odseval vsak kamenček izpod rahle plime; igralnica, ta peklenska beznica, je zrla mavrično bleščeče proti opranemu, sinjemu nebu; in tisti kiosk, pod katerega pri-strešek sva se bila snoči zatekla pred silnim nalivom, so bili zda| preobrazili v cvetličarno: v njem so ležali celi kupi' šopkov belih, rdečih in rumenih rož, pomešanih z bujnim zelenjem, ki jih je prodajalo dekle v pisani jopici. Povabila sem ga na kosilo v majhno restavracijo; tam mi je mladi tujec pripovedoval zgodbo svoje tragične pustolovščine. Bila je vseskozi potrdilo moje prve slutnje, ko sem videla na zeleni mizi njegove drhteče, od nervoznosti drgetajoče roke. Bil je iz stare ple- miške družine iz avstrijskega dela Poljske. Oče mu je bil namenil diplomatsko kariero. Študiral je na Dunaju in pred enim mesecem je z odliko napravil prvi izpit. Da bi ta dan proslavili, ga je stric, višji oficir generalštaba, pri katerem je stanoval, odpeljal z izvoščkom v Frater, in Tl skupaj sta šla na dirkališče. Stric je imel srečo v igri, dobil je trikrat zapored: z debelim svežnjem bankovcev dobljene stave sta potem obedovala v elegantni restavraciji. Drugi dan je prejel bodoči diplomat od svojega očeta nagrado za uspešni izpit v znesku enomesečnega prispevka; dva dni prej bi' se mu bila zdela ta vsota še velika, zdaj pa, jo je primerjal s stričevimi dobitki, dobljenimi na konjskih dirkah z lahkoto, je bila v njegovih očeh nepomembna in pičla. Tako se je takoj po kosilu odpeljal na dirkališče, kjer je divje in strastno stavil. In njegova sreča ali bolje rečeno nesreča je hotela, da je po zadnji dirki zapustil Frater s trikratno vsoto. In tedaj ga je prevzela igralska strast, da je stavil zdaj na konjskih dirkah, zdaj igral v kavarnah ali v klubu. Ta strast je razjedala njegovo študi-ranje in živce, predvsem pa denar. Misliti, ah mirno spati sploh ni več mogel, kaj šele, da bi se premagoval; neke noči. ko se je vrnil ijj kluba, kjer je bil izgubil ves denar, je men slačenjem našel v telovniku zmečkan še en pozabljen bankovec. Ni se mogel premagati-Anova se je oblekel in taval okrog, dokler m našel v neki kavarni nekaj zakasnelih gostov pri domini. In z njimi je presedel tja do jutra-Nekoč mu je pomagala iz zadrege omožena sestra in plačala njegove dolgove oderuhom, ki so dediču slovečega plemiškega imena rade volje posojali denar. Potem mu je bila sreča v igri nekaj fasa spet naklonjena — toda že je šlo znova nezadržno navzdol. In čim več je izgubljal, tem P°' željiveje so neporavnane ooveznostj in časovno vezane častne besede zahtevale odločilno odrešilnega dobitka. Ze zdavnaj je bil zastavi uro in obleke, in naposled se je zgodilo neja^ strašnega: stari teti je ukradel iz omare d'a velika briinjatna uhana, ki ju je le redko nosila. Enega je zastavil za veliko vsoto, ki jo Je igra še istega večera početvorila. Toda namesjO da bi uhan odkupil, je tvegal vse in izgubn-Ko je odpotoval, tatvine še niso bili odkril’-Tako je zastavil še drugi uhan in se, sledeč trenutnemu navdihu, z vlakom odpeljal v M°n' Carlo, da bi pri ruleti priigral bogastvo, o ka terem je sanjaril. Tu je bil že prodal obleke in dežnik, nič drugega mu ni ostal kakor revolver s štirimi naboji in z draguj posut križec njegove krstne botre kneginje A-. od katerega se ni hotel ločiti.