Mi 0 belokranjska tnkotaina industrija methka fieti 0 belokranjska tnkotaina industrija methka Xf) X /tmoZo' GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI. KOMET NAŠA ANKETA Knjige na enem, bralci na drugem bregu V metliški Beti smo združili tovarniško strokovno ter šolsko knjižnico in tako maja odprli v nekdanji kolekcijski sobi knjižnico z nekaj tisoč knjigami. Delavci jo lahko obiščejo vsak dan od 9. do 10. ure, torej takrat, ko imajo malico, vendar pa je bilo v teh nekaj mesecev obiskovalcev bore malo. Res je, da so si nekateri prišli knjige vsaj ogledat, prevladujejo pa tisti, ki za knjižnico sicer vedo, a še niso našli poti vanjo. Zakaj, so takole povedali: ANA GUŠTIN, delavka v pletilnici: »Nič še nisem slišala, da imamo v tovarni knjižnico. Sicer pa tudi nimam časa brati, kajti delam v treh izmenah, doma pa imam kmetijo in dva šoloobvezna otroka. Veliko časa mi vzame tudi pot v službo, saj sem vsak dan od doma po 11 ur. Tako v mojem natrpanem delavniku zares ni prostora za knjige.« MLADEN HORVAT, mehanik v pletilnici: »Slišal sem, da je bila knjižnica odprta, saj je bilo zanjo veliko reklame, kakšen pa je sedaj obisk, ne vem. Jaz namreč hodim v matično knjižnico. Sicer pa je dobro, da smo na ta način približali knjigo delavcem, posebno tistim, ki imajo čas brati.« KATARINA PETRIČ, po-lagalka blaga v konfekciji: »Vem, daje knjižnica odprta, a je ne obiskujem, ker imamo knjig dovolj doma, pa tudi časa za branje je bolj malo. Morda bo tudi za to kdaj kaj več priložnosti. Prav pa bi bilo, da bi si vsi delavci knjižnico vsaj ogledali, da bi videli, kaj premore. Priznam, da tudi sama še nisem bila v njej, a bom to kmalu storila.« SLAVICA PRISELAC, šivilja v konfekciji: »Čeprav zelo knjižnem klubu Svet knjige, a jih še nisem utegnila prebrati. Ko otrok odraste, bom zopet prijela za knjige, vendar bom odslej kupovala hrvaške, ker sem se preselila na Hrvaško in moram že zaradi otroka spoznavati to književnost.« BOGDAN KONČAR, ko-misionar I v skladišču gotovih izdelkov: »Vem za knjižnico, vendar v njej žal še nisem bil. Čitati začnem novembra. To je dobra poteza, da delavcem fizično približamo knjige. Razumem pa, da je malo obiskovalcev, ker je sedaj malo časa. Še meni ga primanjkuje, ki sicer veliko berem. Najraje pa knjigo kar kupim, ker jo drugače težko vrnem, kajti rad jo imam.« MARIJA ROGLIČ, vodja knjižnice: »V naši knjižnici si prizadevamo, da bi jo neprestano dopolnjevali z novimi de- li, tako da bralci ne bi nergali, vendar pa je teh bolj malo. Ve- liko jih pride pogledat, stalnih pa je le okrog 15. Pri tem seveda odštejem učenke srednje šole tekstilne usmeritve, ki prihajajo redno, saj vodijo dnevnik branja. Res je, da veliko ljudi hodi v ljudsko knjižnico, ne smemo pa si zatiskati oči tudi pred tem, daje bralna kultura na zelo nizkem nivoju. Daje za nebranje kriv letni čas, pa je marsikomu dobrodošel izgo-vor. Če pa je slučajno res tako, potem bo po izgovorih sodeč pozimi v knjižnici velik dren. Povedati pa moram, da so kljub temu, da je v Beti zaposlenih veliko delavcev onkraj Kolpe, v knjižnici od leposlovnih le slovenske knjige, kajti tako tovarna kot šola sta na slovenskih tleh.« rada berem, pa še nisem bila v naši tovarniški knjižnici. Imam namreč majhnega otroka in časa za branje zmanjkuje. Poleg tega imam doma še veliko knjig, ki sem jih naročila v JANEZ HOLLENSTKIN TOMAŽ LAURO ZGOVORNA Knjige so drage, če jih nihče ne bere Minili so časi, ko so knjige sežigali. Knjige so bile vedno izvor znanja in znanje je lahko nevarno. Postanite nevarni! Berite knjige! Res so drage, a verjetno veste, da imamo v Beti knjižnico, kjer knjige niso le v dekorativne namene, ampak jih tudi izposojajo. Vsakdo bo v knjižnici, ki razpolaga z. okrog 3000 knjigami, našel kaj zase, če nič drugega tov. Marijo Roglič, ki vsak dan od 9* do I0h izposoja knjige, svetuje, diskutira o pisateljih in je sploh pravi informator o duhovnih zakladih, ki jih v sebi nosijo knjige. Obiščite Betino knjižnico, oglejte si knjižne police. Našli boste odlična dela s področja leposlovjaz ekonomije, družboslovja, tekstilnih ved, psihologije itd. Zvedeli boste stvari, ki jih bi moral vedeli vsak delavec. Ni ga »šefa><• ki mu pri njegovem delu ne bi koristila knjiga: Koča strica Toma. Vsak član disciplinske komisije bi moral temeljito preštudirati knjigo: L'por na ladji Bautv. Vsi, ki na črno prekupčujejo s konvertibilno valuto, bodo bogatejši, ko bodo prebrali Marka T\vaina — Bankovec za milijon funtov. V knjižnici dobile tudi knjigo ruskega klasika Gogolja — Prodane duše. Univerzalen priročnik za vse čase in za vsakogar. Prihaja zima, Dinastija se počasi izteka. Kaj boste delali v ponedeljkovih večerih. Brali boste knjige iz. Beline knjižnice. Za zahtevnejše bralce je namenjeno tudi nekaj knjig z rahlo erotizirano vsebino. Pohitite, sicer ho prepozno. V prihodnjih številkah Vezila bomo objavili rang-lestvico hestsellerjev iz naše knjižnice. Matjaž Rus Glasba in nehvaležnost (Razmišljanje o napihnjencih, namišljenih veličinah in osebni pomembnosti) Ne boste verjeli, da ima glasba veliko skupnega z nehvaležnostjo. Obe namreč ne poznata meja. Pri nas zgradimo stanovanjski blok v treh letih. Potem mine še leto, da dobe srečneži ključe, kajti sestati se mora kopica komisij, odborov, pododborov, čakati je treba na pritožbe. Vmes pa je tisoč besed: o nepravilni razdelitvi, o prevaranih, razočaranih. Najdejo se posamezniki, ki bi raje imeli obrnjena okna proti jugu kot proti severu, nočejo stanovanja brez telefona. Bentijo, vznemirjajo okolico, kradejo ljudem energijo. ki bi jo lahko porabili kje za pametnejše reči. Kako pomembni so nekateri v svojih očeh samemu sebi! Brez njih, njihovega truda, ne bi bilo Beti ali pa bi bila kvečjemu zanikrna, vaška tovarnica. Kako pomembno družbeno politično vlogo so odigrali posamezniki! Pomislite: bili so sekretarji (predsedniki) v najtežjih časih, kot da zdaj cvetijo povsod same rožice prav po njihovi zaslugi. Pa smo kljub temu, kljub njihovim lovorikam, oprostite, v težki riti. Tako je to: zasluge, pohvale na svoje prsi, probleme, napake na pleča drugih. Ob delitvi stanovanj se lomijo kopja. Če bi bila, denimo, petčlanska komisija za dodeljevanje stanovanj sestavljena iz petih Kristusov, pravičnikov, bi jo tisti, ki bi ostali brez stanovanj, proglasili za najbolj krivično komisijo na zemeljski obli. Ni se še rodila mati, ki bi rodila pametnega, poštenega človeka za v stanovanjsko komisijo. Tako mislijo za-služneži, ki bi bili radi na vseh listah prvi. Na listah, kjer so pravice. Na rang lestvici dela pa zadnji. Hudič je biti v lastni domovini prerok. To je nemogoče, kot smo včasih tečni in nemogoči ljudje. Vendar, menim, ni svet zgolj zaradi mene. Poleg moje veličine se drenjajo po asfaltu tudi drugi, prav tako pome-mbmi ljudje. Naj jim rečem, da jih gleda krasni ud? Toni Gašperič KRSTINJA PRI VOJNIČU bora SR Hrvatske Mate Cerkvenac. Kratkemu programu ob slovesnosti so prisluhnili predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Metlike, Vojniča, Karlovca in Ozlja. Po otvoritvi sije kar največ ljudi hitelo ogledati proizvodne prostore, nekateri pa so zaradi prevelike gneče počakali kar pred vrati. Pogled na nov obrat v vsej njegovi lepoti. Investicija je stala kar 656.000.000,00 dinarjev. Z OTVORITVE NOVEGA OBRATA V KRSTINJI PRI VOJNIČU Že nekaj dni pred uradno otvoritvijo so se brh- ka dekleta pridno sukala okrog čisto novih strojev. Kar dobro jim je šlo od rok. Zbranim je spregovoril tudi podpredsednik Sa- ANKETA Nov obrat v Krstinji Za dan vstaje hrvaškega naroda so na pravem ljudskem slavju v Krstinji v kordunaški občini Vojnič odprli nov konfekcijski obrat žakanjskega tozda. Slovesnosti so se med drugim udeležili podpredsednik Sabora SR Hrvaške Mato Crkvenac, podpredsednik Skupščine SR Slovenije Jože Knez, predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič, predstavniki JLA in Vojnega servisa, karlovške, voj-ničke in metliške občine ter seveda predstavniki Beti z generalnim direktorjem Miroslavom Stimcem na čelu. Vse to govori, kako pomemben je ta obrat, saj je v teh nerazvitih krajih sploh prvi industrijski obrat. S tem dnem se je število zaposlenih v Beti, največji delovni organizaciji v Beli krajini, povečalo za nekaj več kot 60 in doseglo skupno število 2060. Tudi v tem novem obratu v Krstinji je večina zaposlenih žensk, njihova povprečna starost pa komaj presega 20 let. Za večino od njih je to prva zaposlitev, saj do sedaj v teh krajih skoraj da ni bilo možnosti za delo. V končni fazi bo v obratu v Krstinji delalo 140 ljudi. Direktor Štimac je v svojem kratkem govoru na slovesnosti med drugim dejal: »Lani je bila na tem kraju še njiva, sedaj pa stoji tovarna, ki bo dala zaposlitev 140 delavkam in delavcem. Celotna naložba je veljala 656 milijonov dinarjev... Ta del je končan, čaka pa nas drugi. Moramo dokazati, da znamo proizvajati kvalitetne izdelke in ustvarjati dohodek za uspešen razvoj naše delovne organizacije, tega kraja, SR Hrvatske in Jugoslavije. Dobrodošli v družino Beti!« Do konca leta bo v obratu v Krstinji, ki je od Metlike oddaljen okoli 75 km, delalo blizu 80 ljudi, redna proizvodnja pa naj bi po predvidevanjih stekla v začetku drugega leta. In kaj je na dan otvoritve obrata v Krstinji povedalo pet delavk in vodja? Mira Bunčic, 19 let, doma iz Krstinje: »To je moja prva zaposlitev. Za službo je bilo veliko prijav, izbrali pa so nas v glavnem iz bližnjih krajev. Ta obrat za naš kraj ogromno pomeni. Nasploh so mladi iz teh krajev, ker ni bilo možnosti za zaposlitev, odhajali, vasi so se praznile. Sedaj bo gotovo drugače. Jaz živim doma, na delo hodim peš, mož pa se vsak dan vozi v Karlovac.« Nevenka Gačeša, 22 let, iz Bukovice: »Prej sem delala v Pamučni industriji v Dugi Resi, in to v treh izmenah. Tukaj imam veliko bližje na delo pa tudi delo je za sedaj enoizmensko, kar je največja prednost, seveda pa bodo najbrž tudi osebni dohodki večji, čeprav to ni najvažnejše. Mož dela v Vojniču, jaz pa bom ostala tu, nikamor več ne grem.« Mira Martinovič, 23 let, iz Johovega: »Do sedaj sem delala v Dugi Resi v tovarni pohištva Polet, kjer je bilo delo za žensko zelo težko. Naš obrat je zelo lep, inštruktorice odlične, vse poteka brez težav, delovne razmere so izvrstne, res imamo vse. Seveda bomo morale me to »povrniti« z dobrim delom. Prej sem z družino živela v Karlovcu, vendar se s slabimi delavskimi plačami v mestu ne da živeti. Sedaj mož kmetuje, meni pa je na vasi tudi lepo.« Ana Gušič, 30 let, iz Vojniča: »Imam krojaško šolo, a doslej nisem mogla dobiti dela v svojem poklicu, delala sem v Jugokeramiki v Vojniču. Sedaj se iz Vojniča vozim v Krs-tinjo, a mi to ni težko, saj sem zelo srečna, da sem bila sprejeta. Seveda bo tu tudi osebni dohodek večji. Naj povem, da v 10 letih, kolikor imam službe, nisem nikoli dobila več kot dva in pol milijona starih dinarjev plače, tu pa na priuče-vanju 3 milijone. Vemo tudi, kakšni so osebni dohodki v Beti. Jaz se ne bojim, da ne bi dosegla norme.« Ranka Tomaševič, 22 let, iz Miholskega: »Zelo sem bila vesela, ko sem zvedela, da sem sprejeta na priučevanje, saj je to moja prva služba. Tukaj je izredno lepo in vse smo nadvse zadovoljne. V naši skupini je 15 deklet, uči pa nas tov. Biserka iz Metlike in zelo smo zadovoljne z njo. Na mojem stroju znam že vse delati in prav nič se ne bojim dela na normo. Jaz bom seveda ostala tu. V Miholskem, 5 km od Krstinje, imam družino, hišo in bom seveda ostala tu. Ko bo urejen še avtobusni prevoz, bomo imeli vse.« Jože Cigič, vodja obrata: »Sedaj traja še uvajalna doba, tretjina od sedanjih okoli 60 zaposlenih je prišla šele pred nekaj dnevi. Za tiste, ki so že od začetka na priučevanju, pa inštruktorice pravijo, da so se dobro vklopile. Sedaj je zaposlenih za eno izmeno, možno pa je zaposliti še enkrat toliko ljudi, tako da bi delo potekalo v dveh izmenah. Tako je tudi načrtovano, saj bi bili le tako stroji bolje izkoriščeni in tudi vse naše konfekcije delajo v dveh izmenah. Za delavke pa v teh krajih ne bo težav, saj je delovne sile več kot dovolj. Ženske so zelo zadovoljne in srečne in prepričan sem, da tudi rezultati taki, kakršne pričakujemo.« M. K. DAN BETI V SLIKI ★ * * ★ ★ KS DAN BETI V SLIKI — Dan Beti — letos smo ga praznovali v soboto, 12. julija—je edina priložnost * vV v letu, ko se na enem kraju zbere večina elanov več kot 2.000-članske družine Beti. Na Vinomer J pridejo iz Dobove, Mirne peči, Črnomlja, Žakanja in seveda iz Metlike. Slavnostni del, podelitev ★ priznanj in nagrad jubilantom ter slovesnost ob 20-letnici Srednje šole tekstilne usmeritve, je bil v J Metliki, manj slavnostni, zato pa toliko bolj sproščen in vesel, pa kot po navadi na Vinomeru. ************* MINI MODNE REVIJE — Na Vinomerupri Metliki so tedni mini modne revije, namenjene v glavnem kupcem iz Slovenije. Le-ti zaključujejo kolekcijo iz sezone pomlad-poletje 87. Betini zastopniki trdijo, da gre posel kar v redu. Kupci radi prihajajo na Vinomer, kjer je poskrbljeno za dobro počutje in razpoloženje. (Foto: Branko Matkovič) FOTO REPORTAŽAZVINOMERA kajte navzdol. Po položnih travnatih pobočjih se najlažje povzpnemo cik-cak, po hudi strmini pa je treba pot premagovati naravnanost navzgor. Če hočemo hoditi uspešno po gorah, moramo biti telesno in duševno pripravljeni, moramo poznati gorske lepote in tudi nevarnosti Vedno se strogo držimo označenih in zavarovanih planinskih poti! Pri hoji čez snežišča in led bodimo še posebej previdni. Če je le mogoče, uporabljajo vsaj cepin, če ne, tudi dereze. Tudi v gorah smo ljudje Za tiste, ki tega še ne vedo, naj že v začetku povem, da smo v Metliki pred 4 leti ustanovili Planinsko društvo Metlika. Ustanovilo nas ga je nekaj ljubiteljev planin, naših gora in narave nasploh. Resda društvo ne more razviti neke velike aktivnosti, saj je le to povezano s precejšnjimi stroški, pa vendar imamo svoje, domače društvo. In kar je razveseljivo; vse več nas je. Vse večkrat lahko srečaš v hribih planinca z izkaznico PD Metlika. Vse več nas je tistih, ki se ob mnogih priložnostih srečujemo z vabljivo gorsko naravo. V njeni prvobitni nedotaknjenosti, v svetu mogočnih vrhov, sten, grebenov, najdemo svojo pravo mero, v njej se telesno in duševno krepimo za vse tisto, kar zahteva od nas življenje. Pridružite se nam! Vendar naj bo vaša odločitev povezana z resnično ljubeznijo do narave, do gora in njenih lepot. Kajti vedite: GORA ZAHTEVA CELEGA ČLOVEKA IN LE ISKRENO LJUBEZEN Z ENAKO MERO VRAČA. Če vas bo vaša pot v gore vodila iz teh nagibov, potem boste lahko resnično doživeli razgibano življenje v kopastih vrhovih in si utrli v spomin vse lepote, kijih prinaša planinstvo. Pa vendar ob izreku »ČUVAJMO NARAVO« bodimo tudi PREVIDNI..., zato ob tem nekaj napotkov za varno hojo v hribe. Katere so poglavitne naloge? — Izberemo cilj in način vzpona s povratkom, — Izberemo udeležence izleta, — Pripravimo opremo. — Poskrbimo za prehrano, — Pozanimamo se za vreme. Izbira cilja Glede na sposobnosti in število udeležencev najprej izbe- remo cilj s smerjo vzpona in povratka, za vsak primer določimo tudi morebitne variante in z odločitvijo seznanimo bližnje. Odločitev je nepreklicna, saj nas sicer v primeru nezgode prijatelji zaman iščejo v dogovorjenem predelu. Turo naj vodijo izkušeni planinci, ki poznajo razmere in planinske poti. Uživanje tekočin Zaradi znojenja telo izgubi veliko tekočine (tudi do 5 litrov), ki jo je potrebno nadomestiti, sicer lahko telo utrpi veliko škodo. Mnogo tekočine naenkrat ni dobro. Pa tudi ni priporočljiva hladna tekočina. Izgubljeno tekočino moramo torej nadomeščati med dvema večjima obrokoma, tako da večkrat popijemo 1 — 2 dl pijače. Izogibajmo se pitja med hojo. Zelo dober je vroč čaj ali juha. Sladke pijače nas ne odžejajo. Tekočinam dodajamo vitamine, predvsem vitamin C, ki je izrednega pomena. Izogibajmo se kajenja, alkohola in dopinga. Tehnika hoje: Hoje po planinskih poteh se razlikujejo od sprehajanja po dolinskih. V gorah hodi previdno, glej pod noge in predse! Hodi enakomerno! Korake prilagodi svoji telesni velikosti in strmini poti. Na začetku ture hodi počasi, da se pravilno ogreješ. Stopaj z vsem podplatom. Ogibaj se prosto ležečega kamenja in grušča. Dihaj mirno, hitrost hoje prilagodi dihanju. Med hojo govori kar najmanj in ne kadi! Sestop je za noge napornejši od vzpona. Sestopaj na celo stopalo s težo na nogah. Ne obešaj se na kline in žice, uporabljaj jih le za pomoč in ravnotežje! Pri srečanju ima prednost sestopajoči! Ne sproži kame-ali celo plazu), ker tudi v gorah nisi sam. In osnovno: v gorah pri sestopu STENI NIKOLI NE OBRNI HRBTA! V grušču pri sestopu — samo prestopajte z dolgimi koraki in se z gruščem vred pomi- VREME nam v gorah rado večkrat zagode. Kaj hitro pride (pa tudi hitro mine) nevihta s spremljajočo strelo. Ta je v gorah še najbolj nevarna, zato seji ne izpostavljamo. Ne odpravljamo se na ture, če pričakujemo slabo vreme! Če pa smo že na poti, si pravočasno poiščimo zaklonišče! Pod previsi se ne dotikajmo skal in odvrzimo vse kovinske predmete. V kočah se obnašajmo v skladu s gorniško etiko — pustimo dovolj prostora tudi drugim, zlasti bolj utrujenim in skrbimo za čistočo. Ne uničujmo narave z odmetavanjem smeti. In ne pozabimo na osnovno telesno čistočo! Izbira udeležencev Želje ne smejo presegati sposobnosti posameznih članov skupine, pri čemer mislimo na telesne in duševne sposobnosti. Vsak član skupine mora biti sposoben prenesti napore, ki ga čakajo. Pomembna je telesna vzdržljivost (seveda za večje in težje ture), pa tudi pogum. Brezbrižnost, bojazljivost, neprilagodljivost in netovarištvo — vse te lastnosti niso za planinca. Oprema: Uspeh planinske ture je precej odvisen tudi od priprave, ki med drugim obsega izbiro opreme. Ta mora biti takšna, da ustreza celo v najslabših razmerah. ČEVLJI naj bodo nepremočljivi, s kar najmanj šivov, visoki in naj se dobro prilegajo nogam. Gumijasti, rebrasti podplati naj bodo debeli in trdi, da omogočajo varne, tudi majhne stope. (Ni odveč, da čevlje večkrat premažemo s planinskim oljem). Ne priporočamo copat. OBLEKA naj bo večplastna (zrak med plastmi). Taka obleka je boljša od enojne iz debelega blaga. Blago naj bo Lepa pozornost A' meni. k uredniku i'ri 1,1 no i TOZD k odrank a in i a/na. Za tem: pakm. ••Oh slovesu m se ni / -'a kovala udi k o pozornosti. I si so se zbrali ok ' mene. dali so mi darila. Rila sem prijetno pres ecena,- Marica Ivičič ne mo m ne tudi pri nas. Druge učimo, kakšen je naš novi /nak. da je lepši in bolj razgiban in podobno, vhod v našo delov no organizacijo pa nam krasi prastari znak. ki smo ga že dvakrat spremenili. Ponoči tudi sveti ne več. morda od sramu. ker ga nihče niti ne povoha. ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje drage mame VERONIKE DOLINAR se zahvaljujem sodelavkam TOZD konfekcija Metlika za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Žalujoča Ljubica Šomin z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Blaža Kirina se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOŽD metraža in sodelavcem za podarjene vence in izrečeno sožalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Mijo z družino NAVRATILOVCI V ITALIJI Trento je mesto s 100.000 prebivalci in z bogato srednjeveško arhitekturo ter leži na višini 194 m v osrčju Dolomitov. V neposredni bližini mesta so številna smučišča. Do svetovno znane Madone de Campiglio je le nekaj minut vožnje. Vsekakor je Trento in njegova okolica priljubljeno bivališče turistov, alpinistov in smučarjev iz celega sveta. Pa še po nečem je Trento poznan, in sicer po dveh velikih festivalih. V mesecu maju je tukaj mednarodni festival alpinističnega filma, v septembru pa velika turistično kulturna prireditev Trentska jesen. V okviru Trentrkse jeseni je bil letos že drugič na programu tudi mednarodni folklorni festival alpskih dežel, na katerem so od 19. do 21. septembra nastopile po dve folklorne skupine iz Italije, Francije, Švice, Avstrije in Slovenije. Slovenijo je letos polegfolklorneskupineiz Kamnika zastopala tudi metliška folklorna skupina »Ivan Navratil«, ki je številni m gledalcem iz cele Evrope predstavila metliško obredje. Festival ima tudi tekmovalno obeležje in mednarodna komisija je MFS »Ivan Navratil« dodelila drugo mesto v konkurenci reproduktivnih plesov. S tem je skupina poleg tradicionalnih plaket in pokalov, ki gredo najboljšim, prejela tudi denarno nagrado 1.000.000 lir. K uspešni predstavitvi Slovenije in Metlikesodoprineslitrijemladci in ena mladenka iz Beti. Pa tudi ostalih 21 članov skupine je povečini pod belokranjsko narodno nošo nosilo perilo iz kolekcije Adamo, kar je še ena uveljavitev naše Beti na mednarodni konvertibilni estradi. Uredništvo Vezila vicešampionom iz Trenta najiskrenejše čestita. Matjaž Rus METLE, LOPATE, KRAMPI... kot da nismo v Beti. Vendar je bilo tako le na dan očiščevalne akcije, ki je bila 5. septembra. Pospravili smo pred lastnim pragom. Dobro bi bilo, če bi to storili tudi v prenesenem pomenu besede. Pa kaj: okoli Beti je zdaj veliko lepše, to lepoto moramo obdržati tako, da ne bomo svinjali vedno znova. Najtežje je seveda vbiti ljudem v zavest prepričanje, da ne gre odmetavati nepotrebnega tam, kjer se to komu pač zahoče. Foto: B. Matkovič ZAKAJ V KOMETU OMAHUJEJO? Bralcem Vezila je Alenka Mežnaršič dobro znana. Objavila je že vrsto pesmi, Mirjam Bezek pa je priobčila z njo tudi intervju. Toda zdaj ne gre za to. Toni Gašperič je pregledal njene pesmi, izbral jih je in pripravil za tisk. Zdaj je vprašanje le še denar, se pravi, pesniško zbirko mora nekdo založiti. Najprimernejša za to bi bila delovna organizacija Komet, v kateri Alenka že vrsto let združuje delo in sredstva. Toda tam nekaj omahujejo. Ker je v človeški naravi tudi optimizem, je upati, da se bodo premislili in da bodo potegnili cvenk na piano. Če bo temu tako, se obeta Metliki nov, prijeten kulturni dogodek. JANI BEVK: IZZA UPA Jani Bevk, šaljivo ga imenujemo najhitrejšega pesnika severno od reke Kolpe in južno od Gorjancev, bi rad izdal to jesen svojo drugo pesniško zbirko, ki jo je naslovil IZZA UPA. Prva je imela naslov Potopljeno sonce in je pošla. Zbirko bodo Bevku založili pri Občinski konferenci ZSMS, vendar mu ne morejo zagotoviti vsega potrebnega denarja. Jani se je zato obrnil na delovne organizacije, naj mu pomagajo. Največ pričakuje od Mercatorja, saj je Bevk zaposlen v eni od Mercatorjevih trgovin: v Železnini nasproti bencinske črpalke. Prošnjo za denarno pomoč pa je poslal tudi v Beti. Že 20.000 dinarjev bi Bevku veliko pomagalo. Upati je, da pri nas ne bo naletel na gluha ušesa, saj gre za skromen znesek. T. G. Betko ima besedo 5. septembra smo čistili okoli tovarne. Bilo je lepo. Čas bi bil, da bi se znebili smetja tudi v fabriki. To bo bolj težko. Ta plevel je trdoživ. Prav je, da so očiščevalne akcije. Več pa bi morali posvetiti energije in časa — VZGOJI. Starih in mladih, da ne bi onesnaževali trgov, ulic, cest. Grdo je metati, tako menim, nepotrebno okoli sebe. Koši za odpadke so namenjeni temu. Nekateri so slepi, ne vidijo jih. Za čike so pepelniki. Vsaka stvar sodi na svoje mesto, kot sodi pravi človek na pravo. Z vso vnemo čiščenja smo se vrgli tudi na igrišče ob Beti. Je nedokončano, .zanemarjeno. Veliko denarja in truda bo treba žrtvovati za njegovo ureditev. Ko bo vse nared, bomo ponosni. Pa ne samo to: razmahnil se bo lahko šport, zacvetela bo rekreacija. Hudo smo že zasedeni, nekdo bi nas moral premigati. Za to pa je potrebno igrišče. Noči do jutra so za nami V poletnem času, ko vse hiti proti morju, je za manjše, netu-ristiene kraje značilno, da vsako družabno in kulturno življenje, če seveda pozabimo na gasilske veselice, zamre. Ena svetlih izjem je bila preteklo poletje Metlika, kjer je bilo nadvse živahno. OK ZSMS Metlika je pripravila splet kulturnih, zabavno poučnih prireditev in kinopreds-tav s skupnim imenom »Noči do jutra«. Prireditve, postavljene v romantični ambient metliškega grajskega dvorišča, ki že leta zaman čaka na prenovo, si je ogledalo več kot 3400 ljudi, kar pomeni, da je vsak Metličan vsaj enkrat prišel v stari metliški grad. Prireditve so bile tako izbrane, da je vsak našel kaj zase. Poleg domačih amaterskih skupin in posameznikov, so bili v Metliko povabljeni tudi Milena Muhič, Janez Hočevar— Rifle in Jože Falkner — amaterski igralec iz Trebnjega, ki se je predstavil v krstni uprizoritvi monodrame Metlika je Šparta, Tonija Gašperiča, v kateri se avtor spominja likov in dogodkov iz svoje mladosti, ki so tedanji Metliki dajali svojevrsten pečat. Ta sentimentalna, spretna mozaično sestavljena in s tipično gašperičevskim humorjem obarvana pripoved je vzbudila veliko zanimanja med Metličani, posebej starejšimi. Grajsko dvorišče je bilo premajhno tudi takrat, ko so si ljudje želeli v živo ogledati legendarne Popolnočne kočije, ansambel, kije do sedaj razsajal le po gostilnah in včasih tudi po mestnih ulicah kalil nočni mir. Njihov show bo vsem ostal še dolgo v spominu, ne le zaradi njihove glasbe, temveč tudi zaradi vsega ostalega, kar gre zraven. Piko na i je postavil Janez Vraničar — Luigi, ki je v svojem ognjevitem govoru najavil svojo kandidaturo za župana mesta Metlike in požel odobravanje in podporo vseh prisotnih. 09. 08. 1986 smo na grajskem dvorišču gostili dr. Dušana Pluta, znanega borca proti onesnaževanju našega življenjskega prostora, ki je povedal marsikaj ne le zanimivega, temveč tudi strah vzbujajočega o naši prihodnosti. Tudi Beti je imela svoj večer. Nastopil je MPZ Beti in oktet Vitis. Modna revija pa je zadovoljila tiste, ki nimajo radi zborovskega petja in oktetov. Ves čas prireditev je delala tudi grajska klet, kjer seje v vročih poletnih večerih še kako prilegel kozarček belokranjskega vina. Po koncu prireditev lahko zaključimo le eno: »Bilo je lepo, včasih smo tudi kaj popili.« Drugo leto pa znova. Matjaž Rus ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta ANDREJA HOTKO iz Dobove se zahvaljujem kolektivu Beti Dobova za podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča Jožica Šeler z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Vere Draksler se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Beti za venec, sodelavcem za izrečeno sožalje in spremstvo na pogrebu. Žalujoči sin Branko Draksler ZAHVALA Ob smrti moje mame Marije Bajuk iz Drašič se zahvaljujem sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov ter drugim za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter za spremstvo na pogrebu. Žalujoči sin Jože Bajuk z družino ZAHVALA Ob tragični smrti očeta Karla Cekute se zahvaljujem TOZD metraža za podarjeni venec in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujem Ivanki Kočevar za njeno pomoč v težkih trenutkih. Žalujoča hči Zlata z možem Ivanom ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Janeza Kapušina se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD metraža in sodelavcem za podarjena venca, izrečeno sožalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Jože z družino ZAHVALA Ob smrti moje drage mame ROZE RADM AN iz Jurova se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov za podarjeni venec, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Nikola z družino ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame JELE ROZGAJ se zahvaljujem sodelavkam in DSSS Beti Metlika za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Žalujoča Anica Pereško z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta JOSIPA FURJANIČA iz Rujeva se iskreno zahvaljujem TOZD kodranka in volna za podarjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča hči Zlata Spudič VESELJE OB REMONTU — Po uspešno opravljenih generalnih popravilih so se delavci pletilnice zbrali na pikniku ob Kolpi. Veselja in pijače ni manjkalo. Za jedačo pa je skrbel Tone Nemanič — Sivi. Potem so se pomerili še v nogometu. Oženjeni proti neoženjenim. Rezultata se nihče več ne spominja. Bilo je to 17. 07.1986. Ostala je le ta fotografija in spomin na prijetno popoldne. (Foto: M. M.) Rekreacija v športni dvorani V metliški športni dvorani je vedno bolj živo. Poleg rednega šolskega programa se tu v popoldanskem času odvijajo najrazličnejše aktivnosti: od treningov tekmovalnih ekip, do rekreacije za vse ostale občane. Tudi Beti ima v dvorani na razpolago nekaj minut. V ponedeljek od 20h — 21h se pod vodstvom mentorjev TVD Partizan lahko rekreirajo ženske, ob torkih od 18h — 19.30 pa moški, ki se bodo verjetno podili za žogo. VABLJENI! Jubilej gasilskega društva Industrijsko gasilsko društvo Beti praznuje oktobra 30 let obstoja. Ob tej priložnosti bo 18. oktobra velika sloves- nost s skupno vajo, na kateri bodo nastopila vsa društva iz metliške občine kot tudi pobratena društva. »Takoj po ustanovitvi Beti je bilo ustanovljeno tudi ga- silsko društvo, kije danes med industrijskimi najstarejše v občini. Delamo po programu občinske gasilske zveze, sodelujemo z ostalimi društvi v občini in izven nje, pobrateni pa smo z društvom črnomaljskega Belta in Pamučne industrije iz Duge Rese. Udeležujemo se številnih tekmovanj, na katerih navadno dosežemo dobre rezultate,« pove o Betinem industrijskem gasilskem društvu njegov predsednik Dušan Rus. Potarna, da bi morali povečati število članov, saj pride sedaj en gasilec komaj na 100 delavcev. »Idealno bi bilo, če bi bil vsak zaposleni gasilec, čeprav ne bi bil član gasilskega društva. Vsak bi moral znati delati vsaj s tistimi zaščitnimi sredstvi, ki so na njegovem delovnem mestu.« Zato imajo vsak oktober, koje mesec varstva pred požarom, gasilci predavanja o požarni varnosti na delovnem mestu in doma ter usposabljajo ljudi za delo z gasilnimi aparati. Tudi gasilci sami se neprestano izobražujejo, tako v društvu kot v občinski gasilski zvezi. Rus prizna, da so glede opreme nazadovali za razvojem delovne organizacije, vendar so za to krivi tudi sami. »Nismo izkoristili časa, ko je bilo na razpolago več denarja za te namene. Sedaj je kljub večjemu trudu težje priti do denarja, vendar se bomo še naprej trudili, da bi bili čim bolje opremljeni. Poleg tega pa si prizadevamo, da bi gasilsko društvo Metlika opremili kot industrijski gasilski center za metliško občino,« pravi Rus. NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 8. španski spolnik, 10. železov oksid, 11. francoski pisatelj, de Balzac, 13. idol, 15. plin, ki sestavlja vodo, 16. Varnostni svet, 18. nravi, 20. mrhovina, crknjena žival, 21. pravoslavna podoba, 23. italijanski popevkar Fabrizio d’, 25. polmer, 26. Ibsenova drama, 27. izraelski čarodej Geller, 28. osebni zaimek, 29. Sportske novosti, 30. oranje, 31. prehod trupa v noge pri telesu, 33. početje, delo, 35. mesec ljubezni, 37. udejanjanje teorije, 39. skala v morju, 40. vzklik, 41. predlog, ob, 42. tuj dvoglasnik, 43. deli tedna, 44. 18. črka abecede, 45. oseba iz grško-rimske mitologije, 47. enaka vokala, 48. Izobraževalni center, 49. nemško žensko ime, 51. mlada kravica, 52. brbljivka, 53. pražival, enoceličar, 55. moška oseba iz Vernovega Popotovanja v sredino zemlje, Saknusen, 56. smučarsko središče na Švedskem, 57. 7. črka alfabeta, 58. volt, 59. košara za nakupovanje, 61. industrijski kraj na Koroškem, 63. Vranje, 64. Kardelj Edvard, 65. pivski vzklik, 67. jadransko gorstvo, 69. država v Južni Afriki, 72. del Ljubljane, 73. vojna, hrvaško, 74. južnoameriško gorstvo, 75. na primer, 77. slikarka Kobilca, 79. plačilo za delo, 80. kraj ob Nilu, znan po jezu, 82. mitološki prvi letalec, 83. igralka Gardner, 84. dirigentska palica, 86. kalij, 87. vrsta testenin, 89. prebivalka sosednje države NAVPIČNO: 1. reka v vzhodni Bosni, 2. žitarica, 3. kobra, 4. bor, 5. vzdih, medmet, 6. tovariš, 7. ime več papežev, 8. moško ime, 9. apotekarka, 12. mejna reka med Poljsko in Češkoslovaško, 14. lansko leto, 17. »malo je manjkalo«, 18. znamenje, 19. Janez Dolinar, 22. oranje, 24. zgornja okončina, 27. članica skupine Bader + Mainhoff, 29. kraj na jugu Šumadije, 32. vitezov spremljevalec, 33. ameriška norma, 34. Teleksova sodelavka, Velkavrh, 36. jod, 38. slovenski alpinist, Aleš, 41. škrat, 43. pritrdilnica, 45. nizozemski naravoslovec, Karl,46. Madžar, 47. belokranjski kraj, znan po ljudskem izročilu, 49. letoviški kraj v črnogorskem primorju, 50. Rado Grom, 51. hrvaška rafinerija, 52. dalmatinska vprašalnica, 54. nenasičen ogljikovodik, 56. ameriška zvezna država, 58. golmanka, 60. potujoči pevec v stari Grčiji, 62. okončine, členi, 63. poljska ptica črne barve, 64. glavno mesto Malezije (Lumpur), 66. žveplo, 68. pogorje v Burmi, 70. muslimansko moško ime, 71. nikalnica, 72. del stavbnega pohištva, 76. brezpravno ljudstvo, hrvaško, 78. žensko ime, Viktorija, 80. oče, 81. afriški veletok, 85. 18. in 2. črka abecede, 88. čas, 90. kalij. ZANIMIVOST Seks, kaznivo dejanje Ameriško vrhovno sodišče, ] v katerem sede v glavnem konservativci, je sprejelo sklep, ki je razveselil ameriške femi-1 nistične organizacije. Enogla-j sno je namreč razsodilo, da je nedostojno vedenje šefa, ki nadleguje in sili k ljubezni sodelavko — kaznivo dejanje celo tedaj, če do takšnih odnosov pride »prostovoljno«. Povod za to odločitev, prvo tovrstno v zgodovini države, je bil primer iz neke washington-ske banke, do katerega je prišlo že pred desetimi leti. Pomožna blagajničarka v ban- ; ki Meritor v Washingtonu Michelle Vinson je vložila tožbo proti svoji banki, češ da jo je njen nadzornik v tej banki Sidney Taylor prisilil k seksualnim odnosom. Ko so kasneje na okrožnem sodišču tožiteljico vprašali, koliko časa je to trajalo, je povedala, da vsa štiri leta, kolikor je delala v banki. Na vprašanje, kolikokrat jo je njen nadzornik »zlorabil«, ni vedela točnega odgovora, po njenem mnenju od 40 do 50-krat. Okrožno sodišče je tožbo zavrnilo, ker je sklepalo, daje VEZILO je glasilo delovnih ljudi Beti in Kometa. Ureja ga uredniški odbor: Toni Gašperič, glavni in odgovorni urednik, Alenka Badovinac, Janko Bračika, Miomir Čikič, Irena Flajnik, Jože Gerkšič, Dragica Končar, Mojca Konda, Ljilja Maršič, Jure Matekovič, Vida Segina Matkovič, Branko Matkovič, Tone Omerzel, Dušan Rus, Matjaž Rus4 Sonja Zorc in Marjetka Žele. Tehnični urednik: Janez Pe-zelj. VEZILO izhaja v nakladi 2300 izvodov, in sicer enkrat na mesec. Grafična priprava DIC Novo mesto, tiska TISKARNA Novo mesto. Naslov izdajatelja: Beti, Tovarniška 2, 68330 Metlika, telefon. 58 170. VEZILO je po mnenju Republiškega komiteja za informiranje SRS oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov. Vinsonova v intimne odnose z nadzornikom vendarle stopila prostovoljno in da banka, ki ni vedela za kaj gre, s tem nima ničesar. Sedaj je zadeva prišla do vrhovnega sodišča, ki je primer ponovno pretreslo in presodilo, da je v omenjenem primeru bil kršen federalni zakon o državljanskih pravicah, in sicer tisti njegov paragraf, ki navaja, da imajo zaposleni »pravico delati v vzdušju in okolju, kjer ni nikakršnih diskriminacijskih zastraševanj, norčevanj in žalitev«. Ob soglasju vrhovnega sodišča je sodnik William Renh-quist znani konservativec, ki ga je Reagan pred dnevi imenoval za novega predsednika vrhovnega sodišča, kategorično zavrnil stališče nižjega sodišča, češ da je uslužbenka Vinson zagotovo prostovoljno privolila v intimne odnose s svojim šefom. Vsaka stvar pa seveda ni samo prelomnica, o kateri bo še veliko razprav. Takšna sodna odločitev vnaša novo noto v ameriške delovne odnose in odpira možnost resne odgovornosti in materialne odškodnine za »seksualno nadlegovanje, zapeljevanje in izsiljevanje ljubezni«, ne samo če šefi zlorabljajo svoj položaj, ampak tudi, kadar to počno same firme. Seveda se postavlja tudi vprašanje obnašanja »podrejenih«, češ, ali je samo šef kriv tudi takrat, kadar se njegove uslužbenke izzivalno obnašajo, neprimerno oblačijo in celo provocirajo. Nekaj tega je bilo morda tudi v primeru, ki je privedel do sklepa vrhovnega sodišča. Tožiteljica Vinson je štiri leta delala v banki in ljubimkala s svojim šefom, vendar se ni nikomur zaradi tega pritožila. Za seksualno nadlegovanje ga je tožila šele potem, ko so jo odpustili, ker je preveč izostajala z dela. Njen šef se takrat očitno ni dovolj zavzel zanjo in tako je prispel na klop za obtožence. Medtem pa razni ameriški šefi zdaj hite prekinjati zveze s svojimi tajnicami. Pojdiva dekle Pojdiva dekle, na njivo, ki davno jo nihče ne orje. Pojdiva dekle, te njive so puste in plug v šupi počiva. Konj je že dolgo poginil. Gospodar je že dolgo, že dolgo bolan. »Polje, kdo bo tebe ljubil?« poje mi pesem slovenska v ušesih. Pojdiva dekle, vzameva plug, si sposodiva konja, seme vsadiva, da zopet bo rodila, ta najina njiva. Pojdiva dekle, pojdiva na njivo. Mihec Dežek pada celi dan. Mokra cesta je in plan. Luže so povsod, Mihec skoči v lužo — čop. Zdaj spodrsne mu po blatu. Ves je moker in po lužah skače. Čopa,čopa, čopa mu po škornjih voda pleše. Mokro je že vse. Mamo skoraj kap zadene, ko zagleda Mihca. Vsepovsod curlja od njega in kaplja mu blato. Čopa, čopa in pričopa, tam do sobnih vrat. Mamica ga krega: »Kam greš, tak!?« Zdaj pa mama, z milom in krtačo čopa, čopa, čopa, čop. Tam po banji v vodi ga premeta. Tam pa Mihec ni junak. Solze, krokodilske in vreščeči glas, sliši Mihca se, tam v deveto vas. Čopa,čopa, čopa, čop. Alenka Mežnaršič RAZKOŠJE OB KOLPI— Klotilda Zračnikova, neposred-nica in mati samohranilka, si letos ni mogla privoščiti morja. Sončila in senčila se je ob Kolpi, ne oziraje se na PCB in zvedave poglede. »Kopalke so predrage, a tako je tudi prijetneje,« je povedala našemu fotoreporterju M. R. »Veliko raje se kopam na slovenski kot na hrvatski strani, kajti tu naletiš na več dobrih kerlcov,« je še dodala in si zakrila mikavni trikotnik. Foto: M. R.