Naša narodna šola. Po proklamaciji Wilsonoyih štirinajstih točk smo mislili, da bo izginil pojem narodne šole, kajti pričakovalo se ]e neupravičeno, da bo dobila vsaka država svoj etnografski teritorij in bo vsled tega odveč narodna šola v predvojnem pomenu besede, ki je pomenila ohranitev plemenske individualnosti protl tujemu raznarodujočemu pritisku. Dane_ je pozabljeno 14 Wilsonovih točk, vprašanje narodnih šol v nekuliko spremenjenem smislu pa je postalo še bolj akutno. Kajti danes vidimo, da ne bomo imeh boja proti enemu ali več plemenom v okviru ene države, ampak da nam stoji nasproti cela država, ki skuša zadati na§emu plemenu smrten udarec. In v tem boju moramo predvsem računati na svojo lastno nioč. Moč naroda pa ni izražena v njegovl številni visokosti ampak v r.jegovi etičnl kakovosti in prepričanju. Odločujoč moment y boju je prepričanje naroda, da se bori za pravično stvar. V_gojiti to prepričanje je nal(>ga narodne šole. kajtl značaj in prepričanje se začneta oblikovati v zgodnji mladosti. Pri pouku se morajo Imeti pred očmi naši zgublieni kraji in po vzgledu Francozov ne sme nikdar pasti beseda, kakor bi bili ti kraji italijanski — arnpak vedno povdarjati, da so le začasno za^©'eni od Jtalijanov. Učenec mora poznati natanko zemljepis in zgodovino teh krajev. Število prebivalstva, njega kulturo in civiiizacijo ter podli načln, kako so spravili Italijanl te kraje začasno pod svojo oblast. Temu prirnerno naj se uravnajo vse slike in tudl čtivo, vendar je paziti nato, da se zbudi v učercu prepričanje, da je naša zahteva etike in hutnani ee ne pa kaka maščevalnost ati imperijalizeni. Tu bo seveda ležala glavna naloga na učitelju, na njegovi inicijativi in svobodoliublju. kajti ne sme pričakovati, da bo dobival zato direktive ali celo pohvalo od uradne strani — lahko se zgodi tudi nasprotno. Vendar imamo v tem oziru polno zaupanja do našega narodnega učiteljstva. P. P.