LETO I, ŠTEVILKA 2	LITIJA, 21. junija 1S62
»
Stališča se oblikujejo
Razširjena seja občinskega odbora SZDL
Zadnji ponedeljek je bila v Litiji razširjena seja občinskega odbora SZDL, ki so se je udeležili tudi člani zadružnih svetov obeh kmetijskih zadrug, predstavniki kmetijskih in gozdarskih organizacij In člani delavskih svetov gozdnega gospodarstva ter kmetijskega posestva.
Na razširjeni seji so govorili o prihodnjem razvoju kmetijstva, o širjenju kmetijskih površin, večji ekonomičnosti kmetijstva, boljšem izkoriščanju strojnega parka ter o podružabljcnju gozdov, smotrnosti izkoriščanja le-teh in o čuvanju gf zdov.
z besedo in dejanjem
Samo bežno se ozrimo na naš razgiban mehanizem družbenega upravljanja. Ugotovimo lahko, da je za pravilno in normalno funkcioniranje sistema potrebna določena družbena aktivnost. Zaradi različnih mnenj, ki se pojavljajo ob neki problematiki, je potrebno, da se sestanemo, Izmenjamo misli in skušamo končno formirati enotno stališče, ki naj bo obvezno za vse.
Ob analizi dela organov delavskega upravljanja, ob pregledu zapisnikov zasedanj delavskih svetov in upravnih odborov ugotavljamo, da se naši proizvajavci vse premalo aktivno udeležujejo razprav, ko se vendar odloča o življenjsko važnih problemih njihove gospodarske organizacije. Imamo primere, ko so na zasedanjih delavskih svetov glavni govorniki povabljenci, člani delavskih svetov pa v večini molče. S takim sodelovanjem ne moremo kaj prida prispevati k oblikovanju skupnih dogovorov. Z molčanjem oziroma s tihim odobravanjem ali negodovanjem ne bomo napravili velikih korakov v razvoju družbenega in delavskega upravljanja. Skupni posveti, sestanki itd. morajo biti bolj delavni, čutiti se mora vendar neka zavzetost, da upravljamo v Imenu družbe s proizvajalnimi sredstvi mi sami.
C e razširimo našo analizo še na vrs.o ses*ankov množičnih organizacij, opazimo, da je razpravljanje skoraj že dolžnost samo enih in isiih, ki se zaradi prebijanja »ledu tišine« s prizadevnostjo vključijo v delo foruma. Kje pa je sedaj še množica drugih, ki so tudi pod isto streho? Dejstvo je pa, da so potem nekateri glasni na drugih mestih, kjer ne bi bilo treba. S pasivnim odnosom do tega omogočamo, lahko tudi razvoj politike in stališče manjšega kroga ljudi, ki lahko škoduje družbenim interesom.
Nulno je, da vsi prispevamo po svojih sposobnostih in s svojim znanjem, da bo razvoj naše socialistične družbe šel nenehno naprej. Prizadevati si moramo, da ga usmerjamo s svojimi mislimi in da vnašamo vsak dan sveže ideje, predloge in zaključke. Biti moramo aktivni tvorci naših družbenih odnosov.
Ob vsem tem se pojavlja še naslednji problem: vsi smo dolžni, da skupno sprejete dogovore dosledno in pošteno izvajamo. Ne smemo zavij i na stransko pot. Praksa spet kaža drugačno sliko. V dobri veri, da bo res tako, kakor smo se domenili, se zadovoljni razidemo in vsak na svojem področju skušamo realizirati dogovorjene sklepe. Če bi bilo vse tako, bi bilo vse v redu. Vendar ni. Pojavljajo se primeri samovolje, odstopanje, zavlačevanja,
izgovorov, ovir Itd. Edini cilj je, da se zavre rešitev problema samo zato, ker je nekdo osebno prizadet. Bojkotiranje oziroma neizpolnjevanje skupnih dogovorov povzroča tudi politično škodo. Ljudje postajajo skeptični in si mislijo, saj bodo itak brez nas vse naredili, ali pa po svoje obrnili, kakor smo se dogovorili. To so nečastni pojavi in proti njim se moramo resno boriti.
Iz navedenega lahko povzemamo, da ni dovolj, če samo lepo mislimo, delamo pa drugače, pač tako, kakor nam bolj osebno koristi. Zato je
Nova podoba središča Litije
prav, če trdimo, da sta za .oblikovanje stališč in razvoj družbe potrebna oba faktorja:	živa beseda,
postavljena na pravo mesto in dejanje, ki sledi dogovorom, v nepopačeni obliki. Samo tako, če bomo dosledni, objektivni, resnicoljubni, bomo uspeli, da bo na naših posvetih in sejah več razprav, in to tehtnih razprav. Poživili bomo še bolj naš družbeni samoupravni mehanizem, ne bo problema s sklepčnostjo in ne bo se nam treba Jeziti, zakaj še po letu, dveh, niso rešeni posamezni problemi v kraju. — J. D.
Znižanje občinskega prometnega davka v trgovini na drobno
Odborniki občinskega ljudskega odbora Litija so se prvi v Zasavju odločili, da znižajo občinski promet« ni davek v trgovini na drobno. Tako je znižan občinski prometni davek od prodaje motornih koles, skuterjev, mopedov in osebnih avtomobilov od 6 na 3 odstotke, od ostalega prometa v trgovini na drobno od 6 na 5 odstotkov In od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno od 25 na 20 odstotkov.
V Litiji nič več samostojna komun, banka
Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Litiji so se že odločili, da bo prenehala Komunalna banka Litija 39. junija letos s poslovanjem, s 1. julijem se bo pa pripojila h Komunalni banki Ljubljana.
Litijska Komunalna banka Je bila v zadnjem času večkrat pred problemom likvidnosti, v prihodnje bi pa vprašanje financiranja In intervencij v gospodarstvo postavilo Komunalno banko v še težji položaj, in ni videti, da bi lahko te naloge izvrševala, s tem bi pa Komunalna banka Litija pravzaprav zaradi sezonskega značaja proizvodnje in prodaje nekaterih gospodarskih organizacij zavirala redno proizvodnjo in izvrševanje planskih nalog. — Ze sedaj vpliva pomanjkanje sredstev na povišanje stroškov gospodarskih organi-acij nri večjih dobavah suro-
vin iz uvoza, saj bi lahko pri vsaki večji pošiljki gospodarske organizacije, če bi imele takoj na voljo sredstva in posojila, prihranile tudi po 8 milijonov dinarjev.
Odborniki občinskega ljudskega odbora Litija so menili, da naj se izvrši reorganizacija, hkrati se pa
naj s pogodbo zajamčijo od-.osl med občinskim ljudskim odborom -Litija in Komunalno banko Ljubljana. Po reorganizaciji službe Komunalne banke naj bi v Litiji ostala referata za hranilne vloge in potrošniška posojila ter služba za investicijski in stanovanjski sklad.
PRIPRAVLJA SE NOV STATUT OBČINE
Tudi v Litiji so — kot drugod v Zasavju in državi — sredi priprav za izdelavo osnutka novega statuta občine. Občinski ljudski odbor Litija je pred časom imenoval osrednjo 6-člansko komisijo za izdelavo novega statuta občine. Pozneje je pa bilo imenovanih še šest podkomisij,
In sicer za splošna načela; za samoupravljanje v občini in krajevne skupnosti; za samoupravljanje v gospodarstvu; za Izvršne organe v ob-
čini, upravo, zavode Itd.; za financiranje ter za vlogo družbeno političnih organizacij.
Osrednja komisija ai podkomisije za izdelavo osnutka novega statuta občine so sredi dela. V Litiji zatrjujejo, da pri tem delu posvečajo posebno pozornost vprašanjem okrog krajevnih skupnosti, organom uprave in odnosom na relaciji gospodarska organizacija — komuna.
s=L_ =3L. SsaL. irfl— ~*JLk - 4 srL-	—. rrlLi rdL  rdbj
..... '	i	-čV!

.V

*
---	.	'	-	.. 'v , „
... ■ •




Zakaj nismo dosegli predvidevanj
Verjetno bodo neposredne prciz-vajavce in ostale občane zanimali tudi podatki o gibanju proizvodnje v prvih štirih mesecih letos na področju občine.
Industrijska proizvodnja za 5,1 odstotka pod planom
Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v tem času v primerjavi z istim obdobjem lani povečal ta okrog 4 odstotke, proizvodnja je pa za 5,1 odstotka pod planom. Zavoljo tega je mogoče proizvodne dosežke v industriji oceniti kot nezadovoljive. Ob tem velja omeniti, da se je vrednostni obseg proizvodnje po podatkih o fakturni realizaciji zmanjšal za 8 odstotkov, število zaposlenih pa za 3 odstotke. Povprečni mesečni osebni dohodki na 1 zaposlenega so se povečali v primerjavi z lanskim letom za 14,1 odstotka, urni pa za 16,1 odstotka; v aprilu je pa opaziti delno znižanje osebnih dohodkov. Seveda pa so vse realne možnosti, da se planska predvidevanja v industriji v celoti dosegajo, in bo potrebno, da Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem proda zaloge in tako sprosti finančna sredstva, Kresnlšlta industrija apna čimprej dokonča rekonstrukcijo, Predilnica Litija pa rekonstrukcijo pospeši.
PREDILNICA LITIJA je v primerjavi z obdobjem januar—april 1961 zmanjšala do konca aprila letos fizični obseg industrijske proizvodnje za 4,2 odstotka, glede na predvidevanja načrta iia je za 3,6% pod planom. Vrednostni obseg proizvodnje po fakturni realizaciji je za 0,2 odstotka manjši. Na zmanjšanje proizvodnje je vplivalo primanjkovanje ustreznih vrst bombaža za predenje nižjih številk, prav tako pa so kupci povpraševali za večjimi številkami, da je bilo tako treba preusmeriti proizvodnjo na finejše
številke. Na zmanjšanje proizvodnje je pa delno vplivala tudi zakasnela montaža 10 prstančnih strojev.
Omeniti je treba, da se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo število zaposlenih za 6 odstotkov, skupno število efektivnih ur pa za
12.1	odstotka, in se je tako storilnost povečala za 9,6 odstotka. Skupni osebni dohodki so se do konca aprila povečali za 11,1 odstotka, povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega za 19 odstotkov, urni pa za 20,6 odstotka.
V INDUSTRIJI USNJA, KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE ŠMARTNO se je povečal do konca aprila fizični obseg proizvodnje za 18,5 odstotka, v primerjavi s planskimi predvidevanji pa je dosežen fizični obseg proizvodnje še vedno za 4,9 odstotka pod predvidevanji. Po podatkih o fakturni realizaciji je vrednostni obseg proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lani za 27,6 odstotka manjši, zaloge so se pa povečale za 62,1 odstotka, v glavnem na račun zgornjega usnja, cepljenega zgornjega Usnja in ostale obutve. Podjetje ima težave z nakupom surovin. Kože iz uvoza so za 23 odstotkov dražje, kvaliteta. je pa slabša. Ker ima Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve vezana denarna sredstva v obstoječih zalogah, ne more uspešno konkurirati pri nakupu surovin, ki jih je treba takoj plačati. Bol.jši je pa položaj s krznom in ostalimi konfekcijskimi izdelki.
Število zaposlenih se je zmanjšalo za 0,5 odstotka, skupno število efektivnih ur pa za 8 odstotkov. Ob tem se je povečala storilnost za 19,5 odstotka, skupni osebni dohodki za
11.2	odstotka, mesečni za 17,6 odstotka, urni pa za 12,5 odstotka.
KRESNIŠKA INDUSTRIJA APNA je do konca aprila za 6,3 odstotka pod planskimi predvidevanji; fizični obseg proizvodnje se je pa v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 8,4 odstotka. Zaradi sezonskega značaja del in tudi zaradi
Delo v litijski predilnici
rekonstrukcije je pa manjša tudi fakturna realizacija, in to za 8,4 odstotka. Podjetje ne izkazuje zalog in ima za 20 odstotkov več naročil, kakor bo znašala predvidena proizvodnja.
Povprečno število zaposlenih se je zmanjšalo za 12,9 odstotka, število efektivnih ur pa za 11,6 odstotka, pri tem se je po povečala produktivnost za 4,7 odstotka. Skupni osebni dohodki so za 14 odstotkov manjši kakor v povprečju v prvih štirih mesecih lani. Urni osebni dohodki so se povečali za 3,1 odstotka, povprečni mesečni osebni dohodki pa za 3,4 odstotkflt
V	RUDNIKU SITARJEVEC, ENOTI RUDNIKOV SVINCA IN TOPILNICE MEŽICA, V LITIJI se je povečal fizični obseg proizvodnje v primerjavi s prvimi štirimi meseci lani za 47,4 odstotka, a je kljub temu še vedno za 10,8 odstotka ped planskimi predvidevanji. — Na to zmanjšanje so vplivale nižje cene pa tudi povečane zaloge svinčenega koncentrata.
Skupno število ur se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 14,4 odstotka, produktivnost se je pa povečala za 28,8 odstotka (vpliv nove flotacije). Skupni osebni dohodki so se pri povečanju števila zaposlenih za 23 odstotkov povečali za 46,9 odstotka. Povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega so porastli za 38,6 odstotka, umi pa za
27.3	odstotka.
LESNA INDUSTRIJA LITIJA je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala fizični obseg proizvodnje za 3,7 odstotka, čeprav je podjetje za 0,9 odstotka pod predvideno proizvodnjo. Fakturna realizacija se je pa povečala za 17,9 odstotka, zaloge so se pa zmanjšale za 7,6 odstotka. Na znižanje zalog v celoti je vplival le obrat stavbnega mizarstva v Šmartnem, kar pomeni tretjino proizvodnje. Podjetje ima težave z dobavitelji ,se pravi s kmetijskimi zadrugami, ki imajo na zalogi slab les.
število zaposlenih se je povečalo za 6 odstotkov, skupno število efektivnih del pa za 1,4 odstotka; produktivnost pa beleži porast za 2,3 odstotka. Skupni osebni dohodki so se povečali za 22,2 odstotka, umi pa za 30,6 odstotka in mesečni za 25,7 odstotka.
V	obrtni dejavnosti gre na bolje
Po podatkih o fakturni realizaciji za obdobje januar—april je vrednostni obseg proizvodnje večji za
4.3	odstotke, podatki o vnovčeni realizaciji pa kažejo porast za 12 odstotkov. Vendar pa ta porast še vedno ni v skladu s planskimi predvidevanji, ki računajo s 15 4 odstotka povečano realizacijo. Nn!oV:utnejše povečanje beleži SPLOJNO OBRTNO PODJETJE, in sicer za 95 odstotkov pri zmanjšanju števila zaposlenih za 10 odstotkov. Na tako visoko prizvodnjo je vplivalo v glavnem neprekinjeno delo obrata za izdelavo cementnih izdelkov skozi vso zimo, spomladi je pa bilo mogoče lahko vse izdelke prodati. Na povečanje proizvodnje je pa v aprilu tudi vplivalo povečanje števila zaposlenih v gradbeni in mizarski skupini. STROJNO PLETILJSTVO »PLETILJA« je povečalo proizvodnjo za 52,5 odstotka, istočasno pa tudi število zapornih za 50 odstotkov. Občutno so zmanjšali tudi zaloge zgotovijenih izdelkov. Manjša
povečanja proizvodnje beležijo tudi v BRIVSKO FRIZERSKEM SALONU, KOVAČNICI ŠMARTNO in »MODI«, nekoliko večje (za 34 odstotkov) pa pri KROJACNICI IN ŠIVALNICI LITIJA. Nekoliko slabšo realizacijo kot lani so pa dosegli v ČEVLJARSTVU, PEKARIJI IN AVTOSERVISU. Pri Avtoservisu je realizacija nižja zaradi tega, ker je lani podjetje prodajalo tudi bencin in ostala goriva ter maziva. Brez tega se je pa realizacija povečala za 81,4 odstotka pri povečanju delovne sile za 77,8 odstotka. Občutneje pa se je zmanjšala realizacija v MESARIJI IN PREKAJEVALNICI ter v SPLOŠNI MIZARSKI DELAVNI-CI GABROVKA. Slednja nima naročil in se ji kopičijo zaloge.
Število zaposlenih se je zmanjšalo za 5,3 odstotka, osebni dohodki pa povečali za 20 odstotkov, ob upoštevanju zmanjšanja števila zaposlenih pa dejansko za 32,6 odstotka. — Primerjava porasta osebnih dohodkov z gibanjem realizacije kaže. da se v večini litijskih obrtnih podjetij osebni dohodki niso gibali v skladu s proizvodnjo. Povsem nerazumljivo pa je, da je Mesarija in preka ie-valnica pri 51-odsteinem zmanjšanju realizacije in 25-odstotnem povečanju števila zaposlenih povečala osebne dohodke za 32,2 odstotka. Podobne primere je opaziti tudi v Pekariji v Litiji in Splošni mizarski delavnic v Gabrovki.
Le za 571.000 din večji ’ promet v trgovini
Blagovni promet beleži do konca aprila le za 571.000 din večji promet, kakor je bil dosežen v istem obdobju lani (283,0731)00 din). Ob upoštevanju povečanja cen za 10 odstotkov je mogoče ugotoviti, da se je fizični obseg proizvodnje zmanjšal za 8 odstotkov. Pri trgovskem ' podjetju Gabrovka se je promet ( zmanjšal za 4 odstotke, pri »Vaši knjigi« pa povečal za 12 odstotkov. Število zaposlenih se je povežVc za 5 odstotkov. Promet na zaooslcne-ga je bil v razdobju januar—aorti 1961 3,005.900 din, letos pa 24°7.000 dinarjev, kar kaže na zrn--"-nie produ'- ;/nosti. Kljub temu n se pa v trgovskem pod je'-’	"a«
povečali skupni osebni dah-ntM za 31X odstotka, na zaposlenega na za 24,8 odstotka; v trgovskem podjeriu Gabrovka so se povečali osebni dohodki za 36,6 odstotka, v Naši kn ligi pa za 18 odstotkov. Vse to kaže, da se tudi v trgovini niso osebni dohodki gibali v skladu s produktivnostjo, čeprav ie v aprilu opaziti delno zptr-a-u p-V—Ui dohodkov.
višje ce m
REALIZACIJE
Promet v socialističnem sektorju gostinstva se kljub povečanju cen ni povečal z izjemo Restavracije. — Tako se je v gostilni »Majolka« znižal promet za 38 odstotkov, »Pri Mačku« pa za 27 odstotkov. V teh dveh gostilnah se je zmanjšal promet zaradi na novo odprte privatne gostilne v Šmartnem.
Skupni osebni dohodki so se v gostinstvu v primerjavi z lanskim letom povečali za 32,4 odstotka, ob upoštevanju povečanja števila zaposlenih za 20 odstotkov so se pa na zaposlenega povečali za 10,3 odstotka, od tega največ v gostišču »Vidovič« za 43 odstotkov in pri »Ma-jolki« za 24,7 odstotka.
Realizacija proračunskih dohodkov
in izdatkov
Proračunski dohodki:
Skupni viri dohodkov so realizirani z 20.9 %, čeprav bi konec meseca aprila morala biti realizacija 33 %. Vzrok je v tem, ker je občina planirala 43 % udeležbo na skupnih dohodkih, ni pa predvidela odbitek postavk, to je SO % od doklad, ki se stekajo v sklad za šolstvo. Nizka realizacija je tudi pri obračunskem proračunskem dohodku na maloprodajo in alkoholne pijače, ker so šele v marcu prišli v poštev povišani procenti od 3 na 6 % pri maloprodaji, in od 2 na 15 % na alkoholne pijače.
še slabša je realizacija pri posebnih virih dohodkov, ki so realizirani samo z 11.1 %, vzroki pa so prav tako kot zgoraj pri občinski dokladi in občinskem prometnem davku.
Po posameznih vrstah je realizacija takale:	V 000 din
Vrsta dohodka	Plan 1962	Realizacija do 30.4.	% izvršitve
Proračunski prispevek iz gospodarstva	150.224	29.409	19,9
Proračunski prispevek izven gospodarstva	15.053	4.878	32,4
Dohodnina od kmetijstva	11.773	3.019	25.6
Dohod, od samostoj. poklicev	6.076	1.811	29,8
Obč. doklada od kmet. — obveza	9.933	1356	13,7
Obč. proračunski dohodek na maloprodajo	6.309	774	12,3
Obč. proračunski dohodek od alkoholnih pijač	2219	331	14,9
Prorač. doh. od zasebnikov	17.220	4.483	26.1
Obč. prorač. doh. od vrednotic	20	6	30,0
Proračunski dohodek od potrošnje alkoholnih pijač	2300	217	7,5
Administrativne takse	1.921	432	22.5
I. Skupni viri dohodkov skupaj,:	223.648	46.721	20,9
II. Sodne takse				
Davek od osebnega dohodka	76	291	261,2
Dopolnilni prorač. prispevek	—	—	—
Občinska doklada o kmet. — neobvezna	7.222	1.745	24.2
Obč. doklada, od sam. poklicev	15.916	396	2,5
Občinski prometni davek			11,9
od proizvodnje	25.554	3.029	
Občinski prometni davek od alkoholnih pijač Obč. maloprodajni davek — 3 %, neobvezen	10.866	938	8,6
	13.766	>	133	1,0
Davek od tuje delovne sile	244	84	34,4
Občinske takse	780	9	1,2
Prispevek iz dohodka kom. gospodarskih organizacij	2.599	864	24,0
Dohodki od drž. org.	4.5	161	28,8
Ostali prorač. dohodki	1.699	902	53,1
Prom. davek od vina in žganja	1.275	414	32,5
ETI. Posebni dohodki	81.411	9.023	11.1
IV. Prenešena sredstva	3.654	3.654	100,0
Proračunski izdatki:			
Glede na premajhno realizacijo dohodkov tudi ni moglo priti do rednega črpanja izdatkov. Plan je redno dosežen le pri osebnih izdatkih. Izredno črpanje se kaže pri dotacijah zaradi tega, ker so se šolstvu v I. tromesečju daiale dotacije, v letnem planu pa so te dotacije odpadle, ker so izdatki za šolstvo odbitna proračunska postavka.
Visoko črpanje se je pokazalo pri proračunski rezervi, ker so se po navodilih pokrivale samo obveznosti iz leta 1961, medtem ko so se materialni izdatki v letu 1962 črpali le v najnujnejših primerih.
Plan izdatkov je dosežen takole:	v 000 din
Vrsta izdatkov po delih	Plan 1962	^0^30*4^	°,‘l 'zvr^'tvd
Gibanje osebnih dohodkov
Iz dobljenih statističnih podatkov izhaja naslednje gibanje povprečnih osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah na področju litijske Občine:
INDUSTRIJA:
Predilnica	28.554
Industrija usnja Šmartno	22.765
Kresnička industrija apna	24.257
Hodnik Sitarjevec	24372
Lesna industrija	2838S
februar	marec	april
25.902	28.769	24.913
20.77*	26.890	19.698
24.822	26.513	25.930
22.635	23.083	20.854
25.426	26.000	23.136
I. Prosveta in kultura osebni materialni
II. Socialno varstvo osebni materialni
III. Zdravstvena zaščita osebni materialni IV. Državna uprava osebni materialni
V. Komunalna dejavnost osebni materialni Skupaj I.—V. osebni materialni
VI. Negospodarske investicije VII. Dotacije
—	samostojnim zavodom
—	družbenim organizacijam
—	skladom
VIII. Obveznosti iz posojila garanc. IX. Proračunske rezerve
4.242	967	22,8
—	—	—
4.242	967	22,8
21.275	2.011	9,5
—	—	—
21.275	2.011	9.5 ■
15.404	270	- |
	i	—	
15.404	270	—
68.166	18.682	27,3
48.854	16.145	33,0
19312	2.537	13,1
11.600	2.026	17,5
_	—-	—
11.600	2.026	173
120.687 -	23.416	19,4
48.854	16.145	10.1
71.833	7.239	33,0 •
3.800	—	—
39.240	26.312	67,1
19.026	2.740	14,4
8.900	2.100	23,6
11.314	21.472	189,8
17.800	2.458	13,8
12.786	5.621	44,0
194.013	57.807	29,8
OBRT:
V posameznih obrtnih podjetjih na področju litijske občine je opaziti 'taaslednje gibanje fakturne realizacije, delovne sile in osebnih dohodkov (vse v primerjavi z razdobjem januar — april 1961):
Faktur. _____.	. Mesečni osebni
reaHz.	dohodU * povprečni indeks
indeks
1961
1962
Skupaj izdatki:
Gradbenik	93,2	75,3	15.157	17.631	1163
Avtoservis Brivsko-frizerski	98,9	117,8	18.805	28.382	150,9
salon	119,6	100,0	20.256	21.471	106,0
Kovačnica Šmartno Mesarila	1183	100,6	17.916	19.666	109,8
in prekajevalnica	49,0	125,0	19.350	24.480	132,2
Pekarija Strojno pletiljstvo	883	94,2	22.720	32.532	143,6
»Pietilja« Spl. miz. dei.	152,5	150,0	14.975	20.485	136,8
Gabrovka	41,8	122,2	17.169	25.175	153,1
Spl. obrtno podj. Čevljarstvo Litija Krojačnica	195,8 73,5	893	20.550 18.951	23.426	114,0
In šivalnica »Meda«	1343 118,4	142,8	13.916 15.125	23.000	143,8
OBRT SKUPAJ:	104,3	94,7	17.380	22.036	132,6
V povprečju so pa bili doseženi v obrti v prvih štirih mesecih letos naslednji povprečni osebni dohodki: januar 23.436 din, februar 23.147 din, marec 24.430 din in april 22.141 din.
mmniiuinnHiiiHiMinifc
Revizija katastra- *
Zavod za izmero zemljišč in katastra v Litiji je predlagal, da naj bi občinski ljudski odbor Litija sprejel perspektivni program revizije katastra v prihodnjih letih ter potrdil konkreten program revizije katastra za letos, ki obsega katastrske občine Vače, Hotič, Konj in Roviše.
Revizija katastra bo obsegala sama revizijo kultur, s čimer je mišljeno le ugotavljanje, ali katastrske evidence kultur ustrezajo dejanskemu stanju.
Posestniki bi morali prijavljati sprememembe kultur, javljajo le spremembe na slabše, na boljše pa nikoli. Zaradi tega se katastrski dohodek oziroma davek na dohodek od zemljišč od leta v leto niža.
Določena višina zakup-; nine za kmetijska	\
zemljišča	1
Na predlog sveta za kmetijstvo ini gozdarstvo pri občinskem LO je litijski občinski ljudski odbor sprejel sklep o višini zakupnine za kmetijska zemljišča, ki naj bi znašala od 6 do 10 odstotkov letnega katastrskega dohodka za posamezne bonitetne razrede cenilnih okrajev.
Zaradi vse večje ponudbf zemljišč! za zakup sta kmetijski zalrugi Litija in Gabrovka-Dole zaprosili, dai se naj z odlokom določi najvišji znesek zakupnine za kmetijska zemljišča. Zakupnina je določena zdaj enotno za obe kmetijski zadrugi.
Pomembne naloge pred kmetijskimi organizacijami in individualnimi kmetijskimi proizvajavci
KMETIJSTVO
Perspektivni razvoj kmetijstva v letošnjem letu smo obširno prikazali v zadnji številki »Litijske komune«, danes bi pa pregledali realizacijo nekaterih postavljenih nalog za to obdobje in naloge, ki so pred kmetijskimi organizacijami in individualnimi kmetijskimi proizvajavci.
Socialistični sektor, ki ga predstavljata kmetijski zadrugi Litija in Gabrovka-Do-le, je glede na povečanje poljedelske proizvodnje uporabljal vse maksimalne agrotehnične ukrepe, saj je samo kmetijska zadrugi Litija povprečno uporabljala 1.000 kilogramov umetnih gnojil na hektar, nič manj pa tudi ne kmetijska zadruga Gabrovka-Dole. Ker je precejšen poudarek na socialističnem sektorju živinoreje, sta obe kmetijski zadrugi posejali v glavnem vse površine s krmnimi rastlinami. Razpoložljiva mehanizacija in 'visoka doza umetnih gnojil bosta dali zagotovo visok pridelek krme, predvideno vsaj 50 centov na hektar, upoštevajoč slabe vremenske prilike spomladi.
Premalo sredstev za investicije
Investicije, ki sta jih predvideli obe kmetijski zadrugi, so v teku. Kmetijska zadruga Litija zaključuje že začete investicije, pri čemer pa nastaja spet problem s pičlo odmerjenimi sredstvi. Ena od največjih investicij pri KZ Litija je ureditev plantažnih nasadov na Kresniškem vrhu. Doslej je posajeno okrog 18 ha jablan, do konca leta je pa predvidena ureditev še nadaljnjih 22 ha jablan, da bo torej skupno zasajeno 40 ha jablan. Posajeno je tudi že okrog 4 ha plantažnih nasadov črnega ribeza, do jeseni bosta pa posajena 6 črnim ribezom še 2 ha. Investicijska sredstva za sadne plantaže dobiva KZ Litija iz splošnega investicijskega posojila, iz združenih investicijskih sredstev ter delno tudi iz lastnih sredstev.
Kmetijska zadruga Litija Je v zadnjem času pričela z adaptacijo obstoječih odprtih hlevov in bo na ta način na obratu Grmače povečala zmogljivost za nadaljnjih 10 glav velike živine. Zadruga opravlja ta dela z lastnimi sredstvi. Na Grmačah dokončujejo tudi z gradnjo stanovanjske hiše, za kar imajo na razpolago delno lastna sredstva, delno pa sredstva iz občinskega stanovanjskega sklada.
Na Slatini pri Šmartnem postopoma širijo že obstoječo vrtnarijo in bodo v kratkem
Litija odločila, da bo v pri- Strojni park kmetijske za- jablan na nadaljnjih 14 ha.nah tudi arondacije ter hidro- ko pogodbenega sodelovanja, hodnje odkupovala teleta do	druge je poleno izkoriščen. KZ	Pri delih nastajajo težave za-	in agromelioracija. Ta dela	Kmetijska zadruga ima do*
teže 90 kg po ©tari ceni, za	Litija ima zdaj 15 traktorjev,	nidi investicijskih sredstev,	so že v teku, izvaja pa jih	volj strokovnega in drugega
vsakih nadaljnjih 10 kg pa 1	V kolikor bi pa hotela KZ	Kmetijska zadruga Gabrovka-	11 delavcev, ki se jim bodo v	kadra za opravljanje vseh po-
w V^JTO1„	dinar več. Tako bo za vse	opravljati priložnostne usluge	Dole je namreč za letos do-	kratkem pridružili še novi.	večjih akcij pa kmetijska za-
hitro in kar najbolj	uvelja- y ^dnjih dveh mesecih so bolje, rejci bodo lahko več iz-	v mesecih, ko je največ del,	bila vsega 10 milijonov din	Zdaj urejujejo stranski od-	trebmh del Ob pričetku vseh
s	“
pričeli tudi z obnavljanjem in širjenjem rastlinjaka. V zadrugi pa že mislijo tudi na širjenje površin za poljsko vrtnarstvo, ki se bo verjetno
Večja proizvodnja kljub zmanjšanju števila živine
oskrbovala Zasavje in vzpo- v;ne. Kljub temu pa je bilo redno tudi lokalni trg s sve- doseženo zvišanje proizvod-žo zelenjavo.	nje. Številčno ee računa z
Da bo mogoča hitra in ce- zmanjšanjem števila krav od nena obdelava in v končni 175 na 15°’ Da 3e ta ukrep
Vse večja uporaba agrotehničnih
jnrn , ________ ukrepov
fazi spravilo0 sena, računa	U podoma smo omenili
kmetijska zadruga v Litiji z	k meti iška zadruea Li- uporabo agrotehničnih ukre-
izpopolnitvijo mehanizacije,	trna™ri mzdln^mleka P-v. Zlasti letos je vidna raz-
v glavnem za spravilo sena, J	v	rmn,onim < Tvwržmn-
določene težave: zaradi pre-
lika med gnojenimi površina-
iFiltsisfiis sižssszssR....
KZ Litija bo pa v kratkem g»	S«- »ihi »tMzv.Jmclh. Upo*«v.-
pričela tudi z adaptacijo yfl£ rošnikov mleka v Li. ~ doenoievanie ,e notrebova-
je dognojevanje je potrebova-
ljena, in sicer iz prispevka Vodne skupnosti Ljubljanica — Sava in iz sredstev zveznega natečaja.
KZ Gabrovka-Dole širi tudi svoje lastne površine, in to z nakupom ali zakupom kmetijskih zemljišč. Na tako prj-
slabo založen
obrata Ponoviče kjer nasta- £ gmartnem. Da bi pr<^ la KZ Litija na ha travniških jajo objektivne težave v sami .Jd	mieka ci. površin 1.000 kg umetnih gno-
proizvodnji, saj so proizvod-	IzkSh, ^ kupUl	Kljub neugodnim vre-
tjevasAtas sss ssz
sredstev zagotovljenih.	v maBlo. Omeniti velja, da na hektar- Ob upoštevanju
V odnosu z razpoložljivimi nastajajo pri proizvodnji mle- agrotehničnih mer pn-obd el ovalnimi površinami in	ka izgube, saj mora kmetij-	f€l eK seiJf Kvaliteten,	e je
staležem živine ima trenut-	ska zadruga v lastni režiji	*r?Ya v }>uJni J8®11-
no KZ Litija premalo povr-	oskrbovati potrošnika, se	L-jeka zadruga že prve	dni Jtl-
šin, vzporedno s tem pa je	pravi kriti stroške prevoza	ruja začela s košnjo, ki	jo si- vico neizkoriščenih. Ce pa gore premalo, saj bi
treba poudariti, da so obsto- mleka od proizvodnega cen- cer ov'ra slabo vreme, in za-	bodo v prihodnje kooperacij-	za Pečice rabili dodatno še	ni prevelikega zanimanja. Tu-	ko bodo arondirali pri KZ
_.................... *ela tudi * siuranjem Pravo-	ekj odnosi na relaciji proizva-	okrog 18 milijonov din, ker	di za KZ Gabrovka-Dole velja	Litija 66 ha na 5 kompleksih
.	^a«na košnja omogoča hitro	javec - kmetijska zadruga še	je investicijska vsota 600.000	ugotovitev, da so medsebojni	in pri KZ Gabrovka-Dole 60 ha
ras* <hnge košnje in s tem	močnejši, bo morala KZ raz-	din za hektar premajhna in	odnosi med zadružniki in	na 1 kompleksu. Na teh novo
tudi povečan pridelek.	rii obstoječi strojni park. bi bilo potrebno vsaj 800.000 kmetijsko zadrugo premalo pridobljenih površinah se bo
Litijska kmetijska zadre=	Ob vsem tem je pa treba din, upoštevajoč pri tem vzdr- Čvrsti in bi bilo treba zavo- proizvodnja obeh kmetijskih
razpolaga ze s plemenskim	tudi naglasiti, da bodo morali	ževalna dela v času rodnosti,	ljo krajevnih razmer tudi po-	zadrug pocenila. Zadrugi bo-
materialom, ki bo lahko na-	kmetijski tehniki na posa-	Istočasno bo pa KZ Gabrovka	trebno povečati višjo obli-	sta lahko razširili svojo pro-
dobljenih površinah sejejo v haja, da so proizvodne in glavnem krmne rastline. Ker ostale naloge socialističnega KZ trenutno nima več kot 70 sektorja kmetijstva v letoš-glav živine, in to v glavnem njem letu obsežne. Pri seda-Čitance, ustvarja višek krmne njem stanju zemljiške struk-baze, ki ga delno odprodaja ture, ki je zelo razdrobljena, tudi litijski kmetijski zadru- pa nastajajo v sami proizvod-gi. Poudariti je pa treba, da nji objektivne težave, na kaše na teh pridobljenih povr- tere smo že opozorili. S tem šinah KZ izvajajo maksimalni namenom je svet za kmetij-agrotehnični ukrepi.	sko in gozdarstvo pri 'občin-
Za izvajanje navedenih skem ljudskem odboru Litija ukrepov ima zadruga na raz- v februarju letos sprejel polago 2 traktorja, 1 unimog sklep o uvedbi postopka za in vrsto drugih strojev. Za- arondacijo zemljišč kmetij-druga sicer izvaja strojne skih zadrug Litija in Gabrov-samo usluge članom, vendar za to ka-Dole na 6 kompleksih. Ta-
Umetno osemenjevanje
Se nekaj o umetnem osemenjevanju. Zdaj poteka osemenjevanje na dveh relacijah izvodnjo prvenstveno na krm- — in sicer Litija ter Dole-ne rastline in bo na ta način Poišnik. Na področju Litije povečanje staleža živine ute- je 18 osemenjevalnih točk, na meljeno in rešen problem Dolah pa 3. Na teh relacijah krme. Vendar velja opozoriti mesečno osemenijo okrog ?30 na neutemeljene govorice, ki plemenic oziroma letno pov-jih je mogoče večkrat slišati, prečno do 2.300 plemenic. Pod češ da bo na novo pridoblje- prirodnim pripustom pa je nih površinah stagnirala pro- okrog 800 plemenic. Tako je izvodnja ali pa da bodo osta- po spomladanskem Iicencira-la zemljišča neobdelana. Na- nju na območju občine potr-sprotno: intenzivno gospodar- jenih 10 plemenskih bikov, jen je je mogoče izvajati le na Vendar1 meni svet za kmeti j-stmjenih kompleksih. Obsto- stvo in gozdarstvo pri občin-ječi strojni park z vsemi po- skem ljudskem odboru, da se trebnimi priključki pa žago- naj v prihodnje zmanjša šte-Iz navedenih podatkov iz- tavlja ob tem smotrno izko- vilo plemenskih bikov vsaj
Obsežne naloge socialističnega sektorja kmetijstva
Tečajnice z Vač
demestil živino, izločeno iz meznih proizvodnih obratih .Dole razširila tudi kompleks ■vnegavekega rn-'ona, ker se ustvariti tesnejši stik s proiz- ribezovega nasada v Kompo-že začenja z njeno zame- vajavci.	jjaj,
njavo.	J
Omeniti je treba da nud:	In že nekaj o finančnem V prvem planu del v Ga-
kmetijska zadruga Litija In-	Psovanju litijske kmetijske	brski gori je gradnja ceste,
dividualnim proizvajavcem	-rJrugo. s pianom so za le-	Predvideno bo stala ta cesta
vsestransko pomoč. Žal pa in-	tos predvideli 505 milijonov	12 milijonov din, za začetna
d:vidualmi kmetijski proizva-	d a realizacije, v prvem tro-	dela je pa potrebno vsaj 5
.,vci niso vedno deležni tiste	mesečju so pa dosegli že 145	milijonov din. KZ Gabrovka
omoči od KZ, ki si jo zamiš-	milijonov din realizacije. Ob	-Dole pa ne bo začela prej z
ijajo oziroma pričakujejo,	določanju plana pa niso upo-	deli, dokler ne bodo urejeni
saj so pogostokrat le-ti pr e-	^tevnli naknadnih ekonom-	lastninski odnosi s proizva-
malo vezani na sodelovanje	ukrepov, eai i« marža javci, zajetimi z odlokom o
s kmetijsko zadrugo na osno-	zda3 določena, cene lesa so v	obnovi sadovnjakov. Le-ti bo-
vi obojestranskih ekonomskih	Primerjavi z lanskim letom	do morali namreč predhodno
interesov. V glavnem se to	nižje, reprodukcijski material	skleniti pogodbe o sodelova-
odraža pri kooperaciji, kjer	66 ie podražil za 40%, cene	nju oziroma dolgoročne po-
prevladuje v večini primerov	kmetijskih pridelkov 60 pa	godbe o najemnini zemljišč s
ječe površine	še	razkosane	in	tra	do	potrošnik« o«,	do mle-	enostavna oblika, prizadevati	ostale na dosedanji ravni. Za-	kmetijsko zadrugo, šele po-
oddaljene	od	proizvodnih	kame.	Dejanska	prodajna	ce-	si bo pa treba za dosego čim	ra<3‘ tega nastaja vprašanje	tem bo pa začela KZ z deli.
obratov.	Nedograjeni	objekti,	na	za	liter	je	38	din, polna	več specializiranih pogodbe-	nadaljnjih sredstev za razšlr-	gjcer je pa cesta že strasira-
razdrobljenost parcel	in	od-	lastna	cena	za	liter	mleka	pa	nih odnosov.	Jono reprodukcijo. Za izvaja-	na jn zakoličena,
daljenost — vse to ima za po- mnogo višja.	Pogosto se zadružniki pri- ni® nalog, ki si jih je po-	r .	, n ,	.
sledico povečanje proizvodnih Prodaja goveje živine pote- tožujejo nad precejšnjo viši- stavila KZ Litija, je po šte-	,	..	" . .	. , ’
stroškov mleka. Da bi se pri- ka letos zadovoljivo, ker so no cen za storjene usluge KZ. vi3u na voljo dovolj delovne J	.. J.. .
bližali realnim proizvodnim razmere na tržišču urejene. Analize kažejo, da KZ žara- si3e, vendar se bo pa morala	j.iS p * ,
stroškom — tako proizvodnje Vendar pa je zaradi že na- čuva zadružnikom le dejan- povečati kvalifikacija s pro-	’. P ~
mleka ali mesa, je potrebno,	vedenih faktorjev rentabil-	ske stroške, brez vsakršnih	duktivnostjo na zaposlenega.	IO“ner" elaboratu je potreb-
da se kmetijske površine nost reje goveje, živine pro- pribitkov. Res pa je, da so	.?	n eV mi,IJ°no.v
arondira, s tem pa tudi ute- blematičma.	mnogokrat usluge drage, ker Večje investicije	f. J™® “
melji predviden porast gove- Posebne težave nastopajo ni malo primerov, da mora vz-_„+si„l,* __	• le”a. nacr|a ,a razpolago iu,o
je živine in smotrno izkori-	pri odkupu telet. Večina te-	traktorist s traktorjem ali za-	V Kmetijskl zadrugi	milijona din iz splošnega zvez-
šča obstoječa in predvidena	let, ki jih določijo za pitali-	družna ekipa po nekaj dni	GabfOvka - Dole	i*nfa "?Y. IclJs*ega posojila,
mehanizacija. Ob tem je pa	šča, je slabe kondicije, za	zajx>red v neko vas, ker uslu-	H,5 milijona din pa lastnih
treba tudi omeniti, da je last- kar je iskati vzrok v slabi ge niso bile pravočasno naro- Kmetijska zadruga	- sredstev. Ker so se pa od iona proizvodnja KZ Litija utr- hlevski reji pri privatnikih, čene pri KZ. Stroški se pa	.1IDa v Primerjav i čili za izboljšani sistem grad-
pela spomladi letos škodo,	Pri individualnih kmetijskih	povečujejo tudi zaradi raz-	KZ Litija v načrtu v le o -	nje, bi potrebovali se nadalj-
saj je bil pridelek najmanj	proizvajavcih je namreč opa-	drobljenosti parcel, saj je	njem letu večja investicijs a	njih 6 milijonov din. Pri tem
za 10 % manjši, da pri tem	žiti težnje po povečanju sta-	ugotovljeno, da ima eno kme-	dela za izgradnjo raznih ob-	pa niso upoštevani ostali ob-
ne omenjamo še enkrat stro-	leža živine, in sicer ne glede	tijsko gospodarstvo po eno	jektov. Največje investicije	jekti, kot silosi, razne šupe
škov zaradi že navedenih	na razpoložljivo krmskobazo.	kulturo na več parcelah	predvidevajo v sadjarstvu,	ip. Potreben les za to grad-
vzrokov (razdrobljenost par-	Zaradi tega izkazujejo teleta	(krompir konkretno na štirih	Doslej je v Pečicah že zasaje-	njo so že pripravili. Vzpo-
cel, večji stroški mehanizaci-	v nadaljnji reji slab prirast,	parcelah), kar vsekakor po-	no 16 ha jablan, do konca le-	redno z gradnjo hlevov pa poje itd.).	Zato se je kmetijska zadrugadražuje usluge.	ta pa je v načrtu še zasaditev teka na tamkajšnjih površi-

riščanje teh površin, da je za polovico. Ta ukrep naj bi tako bojazen slabega gospo- bil potreben zaradi tega, ker darjenja povsem odveč.	se pojav’ ja pri naravnem pri-
„	. ..	...	. pustu rada bolezen trihomo-
Kom,slja za arondacije pn njaze jn so potem plemenice
_ J jj™ nesposobne za pripust po več mesecev ali pa sploh ne morejo sprejeti več semena in
bo začela z delom prve dni julija. Občane bi radi opozo-
rili da se po zakonitih dolo- p~0stanej0 ja!ove. Pri umet_ čihh o arond^ijskem postop- nern osemenjevanju do tena ku štejejo za kmetovavce, ki ne more priti ker temelji teh-se izrecno ukvarjajo s kmetij- njka osemenlevanja na strogi
stvom, za nekmetovavce pa vsi oni, ki sicer imajo zemljo, a jim zemlja ni glavni vir dohodkov. Kmetovavcem se bodo v arondacijskem po-
steriinosti. Vendar pa je treba poudariti, da prednost umetnega osemenjevanja ni samo borba proti okužitvi plemenic, pač pa nam omogo-
stopku^ zagotovila ustrezna to£no spoznavanje porek-zemljišca v zamenjavo, drugi ja bikov, ker je zelo važen pa bodo zemljišča lah<o pro- moment za podrn!adek in da-dah ali pa dah v najem.
^Pogodbeno sodelovanje
je ekonomsko korist rejcem in družbi.
Pred kratkim je začel občinski ljudski odbor razpravljati o reorganizaciji veteri-Pogodbeno sodelovanje med narske službe. Tako je na kmetijskima zadrugama in in- predlog sveta za kmetijstvo dividualnimi kmetovavci po- in gozdarstvo občinski ljud-teka zadovoljivo. Plan 1-217 ski odbor na eni od zadnjih hektarov je bil izpolnjen v sej sklenil, da se Veterinar-maju z 864 hektari ali 71 od- ska postaja Litija s 1. juli-stotno. Želeti bi pa bilo, da jem 1962 ukine. Ukinitev vete-bi kmetijski zadrugi razširili rinarske postaje je pogojena pogodbeno proizvodnjo na z nastalimi finančnimi teža-specializirano proizvodnjo — vami v zadnjem letu. Sklep zlasti na krmo in dopitanje je umesten, v prihodnje bo živine. Sedanja oblika pogod- pa prešla veterinarska služba benega sodelovanja — kakor v okvir kmetijskih zadrug kot smo že omenili — preslabo samostojne ekonomske enote, veže kmetovavca s kmetijsko Ta ukrep bo še posebej po-zadrugo.
Zamenjava pasme živine
Razglednica iz litijske okolic«
memben za živinorejce s področja kmetijske zadruge Gabrovka-Dole, ki bodo imeli odslej stalno pri roki veterinarja, odpadli pa bodo tudi visoki prevozni stroški vete-Glede aktualnosti bi opozo- rinarjev na relaciji Litija— rili tudi na odlok o zamenja- Dole, kar mnogokrat stane vi in preusmeritvi pinegavske več kot pa samo zdravljenje, pasme goveje živine na ob- Veterinar bo pri kmetijski močju litijske občine. Ugo- zadrugi opravljal vso kura-tovljeno je, da rejci te pasme tivno službo, na Dolah pa tu-iz področja ponegavske živi- di umetno osemenjevanje; ne akcijo premalo upoštevajo preventivne akcije bodo pa in zato tudi opozarjamo, da veterinarji še naprej izvajali morajo prizadeti oddati vsa po nalogah občinske veteri-ženska teleta, rojena po 1. narske inšpekcije, marcu 1962, čimprej v zakol. Akcija cepljenja prašičev Kmetijska zadruga Litija ima proti rdečici je v polnem te-v svojih obratih dovolj živi- ku in jo je treba opraviti sa-ne in je pripravljena rejcem mo še v 10 vaseh. Do konca preskrbeti potrebno število junija b» pa tudi ta akcija ženskih živali sivorjave pas- v celoti opravljena. Potem me. Zastopniki KZ bodo obi- bodo pa začeli s tuberkulini-skali vse rejce, kolikor se le- zacijo goveje živine, stare nad ti ne bodo sami zglasili v KZ, 1 mesec. Akcija mora biti in zbirali naročila. Kmetovav- končana do konca letošnjega ci — smelo naprej v tej akciji leta. Vzporedno s to akcijo zamenjave živine!	se bo tudi oštevilčil« vsa ži-
vina. To oštevilčenje bo omogočilo kontrolo nadzornega organa na sejmiščih o dokazu izvršene tuberkulinizacije, na ta način bo pa omogočena tudi točna evidenca prijavljenih plemenic za pavšalno skočnino. Od 1. januarja 1963. naprej je pa predvidena prta poved izdajanja potnih listo^ za goveda, ki niso bila cep< Ijena proti TB. Ob cepljenju bodo izdajali potrdila za posamezne hleve, da so prosd TB. Le s takimi ukrepi bo mogoče končno lahko zatreti tuberkulozo pri živalih in s tem napredovati v živinoreji;
I
Važna naloga — zatiranja škodljivcev
Pred začetkom je tudi ena najobsežnejših akcij v poljedelstvu — zatiranje koloracb skega hrošča. Menimo, da ja' odveč znova poudarjati važnost te akcije v korist skupnosti in posameznih proizva* javcev. Zato je potrebno, dai se kmetovavci čimprej povežejo s kmetijsko zadrugo iit zahtevajo sistematično zatira* nje tega škodljivca. Opustiti ie treba posamično zatiranje, ki ne prinese uspehov. Koliko časa in zaščitnih sredstev grei po nepotrebnem v izgubo, če sami kmetovavci zatirajo koloradskega hrošča na površinah, zasajenih s krompir* jem. Zahtevati je treba organizirano pomoč kmetijske zadruge, ki je to pomoč dolžna tudi nuditi. Pri skupnem zatiranju bodo manjši tudi stroški, akcija pa bo hitreje in temeljiteje opravljena.
Vzporedno z zatiranjem koloradskega hrošča bodo kmetijske zadruge izvajale tudi letno škropljenje sadnega drevja na območjih že obstoječih strnjenih sadnih plantaž. To so območja Smartna, Slatine, Kresnic, Kresniških poljan in Pečic pri Gabrovki, Prav tako je pa obvezno tudi letno škropljenje vseh ribezovih nasadov.
Opozoriti pa velja tudi na sklep sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru Litija, da so kmetijske zadruge dolžne poškropiti ob pojavu oziroma v kritičnem času za pojav krom* pirišča proti fitiftori — krom* pirjevi plesni, in sicer takoj, ko so dani pogoji za to. Kmetijski zadrugi bosta v tem primeru vključili v delo kar največ možno število delavcev, da bi bila tako vsa krom* pirišča kar najhitreje poškropljena, in sicer v 3 dneh; Le na ta način bo borba o roti krompirjevi plesni uspešna.
Iz izvajanj izhaja, da stojijo pred kmetijskimi zadrugami obsežne naloge, katere delno že izvajajo. Kazno pa ie, da bodo morali tudi individualni proizvajavci v prihodn:e še tesneje sodelovati s kmetijskimi zadrugami in v svojo korist upoštevati razne uk-re* pe, ki jih predpisujejo odlo-ki, odredbe in druga določila*
Tudi v gozdarstvu pogumno naprej
Leto 1961 lahko ocenjujemo Lot posebno uspešno pri urejanju socialističnih odnosov v gozdarstvu. Sprejet je bil temeljni zakon in nato zakon o gozdovih, ki urejata gospodarjenje z gozdovi. Z novimi zakonskimi določili prehajamo v novo ero odnosov v tej panogi. Gozdovi so naše narodno bogastvo, saj pokrivajo preko polovice naših površin. Do sedaj se je gospodarjenje vse preveč prepuščalo trenutnim potrebam. Medtem ko z družbenimi gozdovi že dalj časa uspešno gospodarijo gozdna gospodarstva, so z zasebnimi gozdovi gospodarile zadružne organizacije, kolikor so pa gospodarile kmetijske zadruge, je bil tam gozd le nujen vir dohodkov. V tem gozd le nujen vir dohodkov. V ki so jih ustvarile KZ, pač pa le sredstva gozdnega sklada, kar pa ni zadostovalo za izboljšanje gozdov. Nujna posledica tega je, da danes ugotavljamo, da so povprečne zalo-v SLP 173 kubičnih metrov na 1 hektar, v zasebnem pa 144 kubičnih metrov na hektar. Prirastek v gozdovih SLP je 4,2 kubičnega metra na hektar, v zasebnih pa 3,3 kubičnega metra.
Navedem podatki veljajo za OLO Ljubljana. Posledica tega stanja ni samo enostranski odnos do gozdov, pač pa tudi stalne organizacijske spremembe v zadružnem sektorju.
Temeljni zakon pravilno predpisuje, da organizacija, ki se ukvarja z gospodarjenjem z gozdovi, organizira samostojen obrat z obračunom, če se ukvarja tudi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Naše KZ imajo sicer samostojne ekonomske enote, vendar se sredstva še vedno pretakajo v druge dejavnosti, medtem ko gozdarska enota dobi le sredstva za eno ali dve motorni žagi.
Preden preidemo na izvajanje novih nalog v okviru socializacije gozdne proizvodnje, je treba utrditi in okrepiti samostojne obrate pri KZ, da bodo skupno z gozdnim obratom kos bodočim nalogam.
Podružbljenje gozdne proizvodnje
Naša dežela je socialistična, zato mora tu napraviti korak naprej, če hočemo povečati donos gozdov, povečati prirastek in napraviti red na lesnem tržišču. Sami administrativni ukrepi ne zadostujejo, temveč moramo preiti na podružabljenje gozdne proizvodnje. Vse bolj jasno postaja, da je izboljšanje gozdnega gospodarjenja odvisno od močnih gozdnogospodarskih organizacij ob sodelovanju gozdnih posestnikov. S pravilnim sodelovanjem bomo dosegli glavni namen, to je povečano proizvodnjo, za gozdnega posestnika je pa to edina pot, da bo z manjšim naporom dosegel višji življenjski siandard.
Oblika sodelovanja med KZ in GG ter gozdnim posestnikom je lahko različna. Za obe strani pa bo vsekakor najbolj ugodna oblika dolgoročnega zakupa, kar omogoča organizaciji, da pride na kompleksno gospodarjenje. Pri tem ima gozdni posestnik vsako leto že vnaprej predviden dohodek. Posestniku se zagotovi najmanj 50 odstotkov vrednosti lesa na panju, nadalje ves les za domačo uporabo, pravica do izkoriščanja postranskih gozdnih proizvodov in pravica do zaposlitve. Če je tu gozd posestniku glavni vir dohodkov, sc mu zagotovi stalna za-
poslitev, 'sicer pa začasna v olčviru dogovora.
Ako upoštevamo, da je bilo pri ObLO Litija izdanih preko 2100 sečnih dovoljenj, in da je potem na tem področju tudi najmanj toliko sečišč, lahko primerjamo, kakšno vrednost bi imelo kompleksno gospodarjenje z gozdovi.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri LO je imenoval strokovno komisijo, ki bo podrobno proučila vsa vprašanja s - tega področja.
Gospodarjenje z lesom
V celotni akciji gozdnega in lesnega gospodarjenja za povečan plan izvoza žaganega lesa iglavcev so se vključili vsi gozdarji na območju občine. Sprejete so bile obveze za dostavo hlodovine iglavcev Lesni industriji v Litiji, in sicer bo poslala KZ Litija 2.800 kubičnih metrov, KZ Gabrovka-Dole 700 kubičnih metrov, GG Ljubljana, obrat Litija, pa 1.000 kubičnih metrov. Plan dobave se izvaja, je pa nekaj zastoja zaradi odprave hlodovine listavcev. *
Po sedanjih podatkih je KZ Litija poslala 61 odstotkov, KZ Gabrovka -Dole 10 odstotkov in gozdni obrat v Litiji 38 odstotkov hlodovine. KZ Gabrovka-Dole ima ob kamionski cesti 594 kubičnih metrov lesa, ki ga bo sedaj odooslala Lesni industriji v Litiji. Odpošiljanje hlodovine ostalim koristnikom izven naše občine poteka tudi v okviru sklenjenih dogovorov.
Razrez lesa zasebnikom
Za izpolnitev sprejetih obvez za izvoz so bili potrebni nekateri koraki, zaradi katerih je pa nastalo na terenu precej nevolje. Med glavnimi ukrepi je prepoved žaganja lesa na venecijankah. Zakon o gozdovih predvideva izdajo posebnih navodil z določenimi pogoji za Obratovanje žag, ki bodo lahko predelovale hlodovino. Pravilnik, ki je izšel v 10. številki republiškega Uradnega Lista, predvideva določene pogoje za obratovanje žag. Predvsem se zahteva popolna tehnična oprema žage. žago lahko upravlja samo žagar, ki ima za to delo strokovno kvalifikacijo. Določeno je tudi, da so listi žag lahko debeli do 2 milimetra, medtem ko so do sedaj skoraj vse venecljaoke uporabljale debelejše liste. Cesto se je dogajalo, da so bile deske neenakomerno razrezane. Na eni <leski je bilo mogoče ugotoviti do 5 različnih dimenzij. Navedeni pravilnik zahteva, da se obrat, ki še ukvarja s predelavo lesa, popolnoma uredi, šele potem lahko obratuje.
Da se zagotovi čimboljši izkoristek lesa, je v naši občini (Litija) določeno, da bo uslužnostni razrez za gozdne posestnike opravila Lesna industrija iz Litije na svojem obratu v Zagorici. Za razrez bo še vedno potrebno potrdilo odseka za gozdarstvo pri ObLO. Po dogovoru bo to podj et je ta potrdila zbiralo, nato pa v določenih dneh optavilo razrez lesa. Posestniki, ki imajo potrdila, bodo tisti dan pripeljali hlodovino in tudi iahko takoj odpeljali razrezan les. S tem, ker je Lesna industrija iz Litije prevzela obveze, da bo opravljala razrez lesa za vse gozdne posestnike, je odpadla potreba po obratovanju žag, ki so v bližini polnojarmenika.
Da bi pa tudi oddaljeni posestniki lahko razrezali hlodovino za svoje potrebe in da ne bi imeli prevelike stroške s prevozom lesa, je predvideno, da bo obratovala še ena žaga
v Sopoti za skupne potrebe občin Hrastnik, Zagorje in Litija, nadalje žaga v Bistrici pri Dolah, v Potoku ter v Jevnici. Pogoj pa je, da bodo lastniki žage uredili. Žafp v Jevnici in Potoku tudi še nimata dovoljenja za obratovanje od Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
Nedovoljena trgovina z rezanim lesom
Znano je tudi, da se je v zadnjih časih zelo razpasla nedovoljena trgovina z rezanim lesom. Na vseh žagah se je predelovala hlodovina, medtem ko se je rezan les že z žage prodajal raznim kupcem, največ pa preko KZ. Pri razrezu je takšnim ljudem vedno uspelo, da so prvi prišli na vrsto, potrdila so pa dobivali z izgovori, da les potrebujejo za dom. Pri tem so bili na najslabšem tisti, ki so potrebovali manjše količine lesa za domačo uporabo, in so jih žagarji iz določenih vzrokov — odrivali. To se je prav dobro pokazalo pri zapori žag.
Dg se zavarujejo koristi posestnikov in da se prepreči nedovoljena trgovina, so bili sprejeti razni ukrepi; izdana je bila prepoved odkupa in prodaje rezanega lesa KZ, potrdila se bodo izdajala praviloma le gozdnim posestnikom, uvedena je ostra kontrola prometa z rezanim lesom in uveden je poseben občinski davek.
Do sedaj je bilo treba plačati 15 odstotkov zveznega davka na rezani les, od 30.000 din, kar znese 4.500 din za 1 kubični .meter desk. Z občinskim odlokom je pa uveden dodatni občinski davek 25 odstotkov ali 7.500 din na 1 kubični meter desk. Po tem odloku lahko svet za finance pri LO oprosti posestnika plačila občinskega davka, če se izkaže, da je rezani les rabil doma.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri LO je na zadnji seji razpravljal o tej problematiki ter sprejel sklepe in priporočila, kot je to navedeno. S tem sodi, da bo v celoti zadoščeno potrebam razreza hlodovine, zlasti še, ker se ne bodo še vnaprej pojavljali razni ljudje, ki so les zrezali le za prodajo. Lesna industrija v Litiji pa mora storiti vse, da bo sposobna opraviti vse usluge.
ker je predvideno, da vse venecijan-kc v določenem času prenehajo z delom.
Urejanje gozdov
Na podlagi določil zakona o gozdovih so organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, obvezane, da izdelujejo vse gozdno-gospodarske načrte v treh letih. Na podlagi tega je bil sestavljen plan, da se za gozdove zasebnega sektorja v letih 1962 63 izdela načrt za 6200 hektarov, in sicer za katastrske dfečinc Konj (del), Jablanca, Polšnik, Konjšiea, Kresnice, Kresniški vrh, Litija, Sv. Anton, Šmartno, Trebeljevo, Vintarje-vec in Volavlje. V poletnih mesecih bodo gozdovi izmerjeni, preko zime pa se sestavi načrt.
Načrt za gozdove na levi strani Save (Vavče) je izdelan in je predložen v potrditev. Prav tako je izdelan načrt za k. o. Dole in šetit-lovrenc. V letih 1963/64 je pa predvidena izdelava načrta za področje Gabrovka in Primskovega. S tem bi bili načrti napravljeni za vse gozdo-
ve. Načrt za gozdove, s katerimi gospodari GG, pa je bil že izdelan pred leti.
Z načrtom se ugotovi zaloga lesa za vsako posamezno parcelo, prim-stek, in na podlagi tega letni posek lesa. Ugotovi se nadalje, kakšna gojitvena dela so potrebna ter se potem tudi določi način in čas teli del. Načrt se sestavi za deset let.
Za izvrševanje gozdarskih nalog je je važno tudi, da načrt predvideva kompleksno gospodarjenje, kot npr. gradnjo cest, premene sestojev in drugo. Načrt predvideva posek v višini 80 odstotkov prirastka, tako pa tudi izboljšanje strukture in povečanje zaloge lesa.
Mnogo je problemov, ki jih bo treba še rešiti. S skupnimi napori vseh gozdarjev, ob razumevaniu gozdnih posestnikov in ob pomoči množičnih organizacij lahko računamo na uspeh. Naša naloga je, da v korak z drugimi panogami povečujemo proizvodnjo, in to v količini in asortimentu lesa. Gozda jra ne smemo pojmovati kot neizčrpen vi? dohodkov. Če hočemo zagotoviti trajno proizvodnjo, moramo gozd tudi obnavlj*ati, tega pa se moramo zavedati vsi.
iiutitiRViuitsiiiPUiiitiittituoinimitiitiitiimtuiiHiitHimKilumflitmmtttmincn	.•»
Za letošnji prvi maj je v Litiji začel spet poslovati Kino ®HnaaBiwiiiiiimiBUiuniW'......................................................................-.... ■"'•aji
Komisija bo poročala zboru
proizvajavcev
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija bo na svoj! seji, ki bo v četrtek, 21. junija, razpravljal o poročilu občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov.
Občinska komisija v Litiji se je doslej sestala sedemkrat, pripravila pa je tudi sestanek s predstavniki delavskega in družbenega upravljanja iz vseh gospodarskih organizacij in zavodov, na katerem so bila podana navodila za izvajanje predpisov in merila o delitvi čistega dohodka.
Komisija je doslej obiskala Lesno Industrijo, Kresniško industrijo apna, Industrijo usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem, Predilnico, Kmetijsko zadrugo Litija, Kmetijsko zadrugo Gabrovka -Dole in vsa obrtna podjetja — osem po številu — na področju občine. Dokumentacijo k zaključnim računom gospodarskih organizacij za leto 1961 je komisija pregledala in jo vskladila skupaj s predstavniki organov samoupravljanja na zasedanjih v Lesni industriji, Krcsniški industriji apna. Predilnici in Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve.
Da neposredne proizvajavce in ostale občane kar najbolj seznanimo s ponovno obravnavo zaključnih računov industrijskih gospodarskih organizacij, bomo posredovali nekatere najbistvenejše ugotovitve, ki izhajajo iz analiz in izračunov k Zaključnim računom za leto 1961.
i Več sredstev za hitrejšo
i krepitev proizvodnje ‘ LESNA INDUSTRIJA LITIJA ie doseria lani 488,361.088 din realizacije (plan 394,753.000 din) ali 24 odstotkov več, kakor je bilo predvideno z načrtom. Podjette je lani dci o posoodarilo, saj je odvedlo na sMode kar 93 milijonov din ali 212 e''stoikov več kakor leta 1963. Res fe, da so na ta povečan dohodek vplivali tudi novi instrumenti
v	delitvi med gospodarskimi or-ganizse:j?.nu in družbe. V č el: t-
vi	čistega dohodka na ocebne dohodke in sklade je bilo doseženo ugodno razmerje, saj je bi!o za osebne dohodke namenjeno 52 odstotkov čistega dohodka, za sklade pa 48 odstotkov. Ob tem je treba irr 'ositi tudi, da so v Lesni industriji znižali materialne stroške za IS odstotkov in povečali proizvodnjo za 20 odstotkov. FAKTOR »K« ZNAŠA V TEM PODJETJU KAR 2,t. Iz vseh podatkov izhaja, da je podjetje pri delitvi upoštevalo načelo, da je krepilo sklade, s čimer se je zagotavljala hitrejša krepitev proizvodnje in tudi boljša življenjska raven. Vlaganje na sklade je važno zaredi tega, ker je strojni park in poslovni prostori mizarskega obrata v Šmartnem in žam v Zagorici zelo zastareli in narekujejo kolektivu, do. začne čimprej z rekonstrukcijo obratov, ker jih bodo sicer na tržiščih izrinila industrijsko bolj razvita podjetja, ki imajo boljšo tehnično opremo in ugodnejše pogoje dela. Kolektiv se tega zaveda in je na zadnjem zasedanju delavskega sveta sklenil, da nameni 7 milijonov din, neizplačane osebne dohodke iz leta 1961, ki so na rezervnem skladu osebnih dohodkov prenese v druge sklade.
Seznaniti z nalogami vse člane kolektiva
V	KHLESNIŠKI INDUSTRIJI APNA je komisija izvedla dva sestanka s člani delavskega sveta, političnih organizacij in upravo dva sestanka, tretjega pa s celotnim delavskim svetom in upravnim odborom. Pri tem so ugotovili, da so delovni pogoji v tem podjetju na področju litijske občine najtežji zaradi specifičnosti dela in delovnih pogojev.
Podjetje je po zaključnem računu razdelilo za 14 odstotkov več sredstev za osebne dohodke kot v letu 1960, poslovanje pa je bilo glede na prečiščeni neto produkt le za 33 odstotka boljše. Faktor »k« znaša 43, delitev čistega dohodka je pa bika izvršena v temle »->razmerju: 35 odstotkov za sklade in 65 odstotkov za osebne dohodke.
Ugotovljeno je, da onemogoča Krt-:; lij ki industriji apna večje uspehe zakasnela rekonstrukcija kamnoloma. Po načrtu bi morala biti ta rekonstrukcija končana že v začetku 1961. leta, vendar pa še zdaj ni končana. Po končani rekonstrukciji bo pa treba misliti na rešitev tesnega grla — obrata apnenice. Treba bo pa krepiti tudi delavsko samoupravljanje in doseči, da bodo vsi člani kolektiva spoznani z nalogami, ki stojijo pred kolektivom.
Oduraviti tudi lastne slabosti
V INDUSTRIJI USNJA, KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE
V	ŠMARTNEM je morala komisija prvotno dokumentacijo zavrniti, ker ni vsebovala vseh potrebnih elementov. Pozneje je bilo ugotovljeno, da v tej gospodarski organizaciji faktor »k« ne dosega I, se pravi, faktorja, ti ga je predvidel zakonoda-javec kot merilo rentabilnosti posamezne gospodarske organizacije.
Primerjalni indeks višine povprečnih poslovnih sredstev izkazuje v lanskem letu povečanje za 12,7 odstotka ali 122,188.030 din. Ta porast je pogojen s spremembami in preusmeritvami proizvodnje, in sicer na način, da se je zmanjšal obseg proizvodnje spodnjega usnja, povečala pa proizvodnja uvajajočega zgornjega usnja. Zarodi tega je porast povprečnih osnovnih sredstev utemeljen za povečanje osnovnih sredstev, strojnih naprav in strojne opreme.
Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem potrebuje po izračunu za obseg proizvodnje 885 milijonov din stalnih obratnih sredstev, ima jih pa le 608 milijonov din. Razpoložljivo stanje obratnih sredstev je podjetje občasno dopolnjevalo z najemanjem kratkoročnih namenskih kreditov, s tem je pa znatno večalo stroške. Težave v podjetju nastopajo zaradi načina oskrbovanja surovin in žara® sezonskega značaja 35 odstotkov celotne proizvodnje.
Podjetje je lani d-serio 1 milijardo 537 milijonov 993.495 din celotnega dohodka ali 7,7 odstotka teč kot v letu 1968 ob skalo nespremenjenem. fizičnem cbsean in pri nespremenjenih prodajnih cenah.
Pri delitvi sredstev za osebni do-
hodke se je podjetje ravnalo po razmerjih, določenih s pravilnikom o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. S pravilnikom je bilo določeno delitveno razmaje 85:13, vendar ie pa po zaključnem računu razmerje 85.5:143 v korist osebnih dohodkov. Skupno izplačani osebni dohodki zaašajo lani na osnovi rea&zirane proizvodnje 171 milijonov 739.85® din, kar pomeni povečanje za 243 odstotka.
Lani so v podjetju povprečno zaposlovali 404 osebe, relativni porast števila zaposlenih v letih 1961 in 1962 pa je K oseb, kar je nimvrije-no glede s povečano zaposlitvijo v enoti lahke obutve, ki je tani začela s proizvodnjo no industrijski način, v ostalih enotah pa zaposlujejo manj oseb.
Iz analitičnega prikaza posameznih postavk dokumentacij k zaključnim računom za leto 1960 in 1961 izhaja, da Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve zaradi raznih od podjetja neodvisnih okoliščin ni mogla svojih nalog izpolniti tako, kot hi jih sicer pod sicer nespremenjenimi pogoji. Kot posle-cJSca sprememb — predvsem zaradi sprememb zunaj gospodarske organizacije — je tudi faktor »k«. Tudi letos so objektivni pogoji v primerjavi z zadnjima dvema letoma niso spremenili.
Komisi.:« za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov v Litiji,
ki je sodelovala prf ugotavljanju bi komentiranju podatkov gospodarske organizacije, pa ugotavlja, da so sicer na dosežene poslovanje vplivale objektivne težave, precej težav pa je tudi subjektivnega značaja. Ugotovljeno je, da je vse preveč izdelkov slabše kvalitete, premalo varčujejo pri osnovnih surovinah ia pri drugem reprodukcijskem materialu, slabo je pa izrabljen tudi delovni čas. Verjetno je dokaj točna ugotovitev delavskega sveta na zasedanju tJ. junija. V razpravi je bilo namreč poudarjeno, da leži del krivde tudi na proizvodno tehničnem osobju tovarne. Behnrski svet je začel tako tudi temel jito obravnavati lastne pomanjkljivosti in sprejel več sklepov, da se čimprej odpravijo. Posledice dokaj neodgovornega dela so povsem vidne: kopičijo se zasoge zgotovijenih izdeb kov sTabše kvafitete, saj so dosegle kar 500 milijonov din, to pa veže obratna sredstva. Podjetje je primorano iskati dodatna posojila, za nje obresti. Vse kaže, d» bo treba katera pa mora plačevati precejš-precej prizadevanj, da »e odpravijo lastne slabosti in izkoristijo vse notranje rezerve ter dvigne storilnost in izboljša kvaliteto izdelkov. Le tako bodo lahko, uspešno nastopa'! na domačem in inozemskem tržišču, ker so pa sicer dani vsi pogoji za še- večji razmah Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem.
neresnost v manjših gospodarskih
ORGANIZACIJAH
Občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov v Litiji je pregledala tudi že predloženo dokumentacijo kmetijskih zadrug Litija in Gabrovka -Dole, vendar jo mora še proučiti z organi samoupravljanja.
Sicer pa komisija ugotavlja, da obrtne, trgovske in gostinske organizacije še niso resno začele z izdelavo analiz k zaključnim računom za leto 1961, ker so konec prejšnjega tedna le nekatera podjetja predložila potrebno dokumentacijo, čeprav je rok za predložitev dokumentacije že davno potekel.
Občinska komisija v Litiji pa ugotavlja, da je delavsko samoupravljanje sicer zaživelo v več‘ih gospodarskih organizacijah in da je postala vloga delavskih svetov in upravnih odborov že vidnejša, vendar pa bi bilo treba pomen in vlogo organov samoupravljanja še krepiti. Vso pozornost bi pa kazalo posvetiti informiranju vseh članov kolektivov z vsemi elementi gospodarjenja. Opaziti je, da je tam, kjer je celoten kolektiv seznanjen s stanjem in perspektivami podjetja, tudi storilnost večja, kakor ^>a tam, kjer so s stanjem podjetij in njihovimi perspektivami seznanjeni le upravni uslužbenci. Dejstvo je, da s» člani kolektivov tam, kjer so seznanjeni s programom in razvojem, pripravljeni vlagati tudi znatnejša sredstva za izboljšanje pogojev dela, ker vedo, da bodo na ta način prispevali k povečanju storilnosti in k ustvaritvi več sredstev, tako za razširjeno reprodukcijo, pa tudi za višanje standarda.
Promet na naših cestah
Zaradi vse bolj naraščajočega prometa na cestah ter številnejših prometnih nesreč so bile pri občinskih ljudskih odborih ustanovljene komisije za vzgojo, propagando in varnost prometa. V Litiji je bila laka komisija ustanovljena 1960. leta.
Lansko leto je bilo delo komisije za prometno vzgojo, varnost prometa in propagando uspešno. Med drugim je pripravila po podjetjih in šolah 18 predavanj, in to o cestno prometnih predpisih, opremi motornih in ostalih vozil ter o ne-varnosti alkohola. Skupaj s svetom za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru je bilo tudi sklenjeno, da se uvede na osnovnih šolah redni pouk o prometni vzgoji. Ta 6e je na šolah izvajal načrtno in sistematično. Lansko leto so pripravili skoraj na vseh šolah tudi Izpite za kolesarje — šolarje. Uspešno je opravilo izpite 482 šoloobveznih otrok. Komisija nadaljuje s to akcijo tudi letos, pred dnevi so pa bili zaključeni tudi letošiiji izpiti za kolesarje — šoloobvezne otroke.
Tako bo lahko delo komisije še uspešnejše.
Kljub vsem prizadevanjem pa je bilo lani na področju litijske občine 78 prometnih nesreč, ki so terjale večmilijonsko materialno škodo. Lani je bilo izrečeno tudi 248 mandatnih kazni v skupnem znesku 128.800 din. Zaradi kršenja predpisov je bilo prijavljeno sodniku za prekrške 236 oseb. Omeniti velja, da je na področju litijske občine 421 motornih vozil brez mopedov.
Ugotovljeno je, da še veliko občanov ne spoštuje osnovnih cestnoprometnih predpisov, in menijo, da je to kar v redu, čeprav bi bila njihova dolžnost, da tako mnenje spremenijo. V6ak naj bi se namreč zavedal, da z neupoštevanjem cest-no-prometnih predpisov oroža varnost souporabnikov cest. Premalo se upošteva tudi uredba o vzdrževanju javnih cest Skoro vsak dan je mogoče ugotavljati, da puščajo
kmetijske zadruge in privatniki les v neposredni bližini javne ceste ali celo v odtočnih kanalih. Posebno nevarnost pa povzročajo neodgovorni ljudje, ki spuščajo les iz gozdov po drčah na javno ceso. ki jo pri tem ne zavarujejo. Tako ee je dogodilo, da so v Podšentjurju spuščali les na cesto Litija-Ljubljana. Med spuščanjem je privozil po cesti osebni avomobil, na cesto pa je tik pred avtomobil s precejšnjo hitrostjo pridrčal hlod. Lahko bi se dogodilo najhujše ,če bi deblo zadelo osebni avtomobil, v katerem so bili 4 potniki.
Komisija za vzgojo, propagando in varncst prometa tudi ugotavlja, da lastniki zemljišč ob javnih cestah ne upoštevajo zakonskih predpisov, ki prepovedujejo oranje na javno cesto in sajenje visokih kultur ob javnih cestah, posebno pa še na zavojih. Prav tako ne sme stati noben objekt bliže kot 3 me-
tre od cestišča. Je pa precej primerov, da ta predpis ne upoštevajo. Primer je tesno grlo na Valvazorjevem trgu v Litiji, kjer je oddaljena hiša od ceste le 1,5 m. Ta zoženost pomeni precejšnjo nevarnost za promet. V Šmartnem pa visi na hiši štev. 54 na cesto že dotrajani in prepereli balkon le 3 metre nad cestiščem. Takih primerov je še več in bi bilo treba, da se čimprej odpravijo. Občinska komisija je že večkrat opozorila bivšo cestno upravo, da naj izda predlog za odstranitev .takšnih nevarnosti.
Kljub vsem prizadevanjem je pa še zmeraj opaziti, da vozijo vozniki vprežnih vozil ponoči še vedno brez luči, vozniki motornih vozil brez vozniških dovoljenj, mopedisti pa brez potrdil o znanju cestno-pro-metnih predpisov. Vse kaže, da bo moral zadnjo besedo pri vseh teh izreči sodnik za prekrške.
F. M. j
Za 1,510.700 din izrečenih
Svojo propagandno dejavnost so pa usmerili tudi preko kina in pripravili nekaj razstav v izložbah o nesrečah. Precejšnjo pozornost so v Litiji posvetili vzdrževanju javnih cest, prometnim znakom in odpravi drugih nepravilnosti, ki ogrožajo javni promet. Zavzeli so se pa tudi za tesnejše sodelovanje z Avto-moto društvom Litija. V Litiji pa je bila na pobudo komisije ustanovljena tudi podružnica Združenja šoferjev in avtomehanik#’.
kazni
Lani je prejel občinski sodnik za prekrške v Litiji v obravnavo 954 zadev, po zaprosilih drugih organov 46 zadev, 92 zadev pa je ostalo nerešenih še iz leta 1960. V primerjavi z letom 1960 se je število zadev povečalo za 10 odstotkov. Prevladovale so kršitve cestno prometnih predpisov, predpisov o javnem redu in
Turistična dejavnost
Litija ima z okolico prav lepe pogoje za razvoj turizma, čeprav turizem še ni tako razvit, kot bi bilo zaželeno. Vzrok za to je iskati predvsem v slabih cestah, saj so zveze po železnici razmeroma dobre. Med vzroke za nezadosten razvoj turizma je mogoče prišteti tudi slabe prenočitvene kapacitete, saj je za zdaj mogoče prenočevati le v Restavraciji v Litiji in v gostišču Celestina v Sopoti. Seveda pa je v okoliških planinskih postojankah na razpolago dovolj prenočišč.
Potrebno bi pa tudi bilo, da se v 6ami Litiji razširijo prenočitvene kapacitete, saj Restavracija lahko komaj krije potrebe poslovnih turistov, ki prihajajo v razna litijska in okoliška podjetja. Računati je pa treba tudi s povečanim prometom po dograditvi nove Zasavske ceste in bo treba tudi zavoljo tega povečati prenočninske kapacitete.
Litijo poznajo turisti zelo dobro, zlasti zaradi lepe okolice in planinskih postojank Janče in drugih. Znana sta pa tudi gradova Bogen-šperg in Ponoviče. Tujce pa privabljata zlasti še lov in ribolov. Prav posebno je pa poznana Litija po tradicionalnih pustnih karnevalih, ki privabljajo vsako leto na tisoče obiskovavcev.
Da bi se pa turistična dejavnost v prihodnje bolj razvila in da bi se naloge v turizmu kar najbolj uspešno izvrševale, bo treba vložiti v turizem precej sredstev in truda. Prvenstveno bi bilo treJsr urediti turistično pisarno, ki jih že imajo
v ostalih zasavskih občinah. Potrebna bo pa tudi večja sodelava in povezava med občinskim ljudskim odborom, turističnim društvom ih drugimi organizacijami in društvi.
Tudi letos je bil izveden na podlagi sklepa sveta za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru komisijski pregled vseh gostišč na področju litijske občine. Skupno je bilo pregledano 28 gostišč, od tega 25 privatnih. V komisiji so bili predstavniki litijskega občinskega ljudskega odbora, sanitarni inšpektor, zastopnik okrajne Gostinske zbornice iz Ljubljane in zastopnik litijskega turističnega društva. Po opravljenem pregledu so bile izdane odločbe o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti- Lastniki gostišč morajo po poteku rokov za odpravo pomanjkljivosti obvestiti oddelek za gospodarstvo, komunalne in gradbene zadeve pri občinskem ljudskem odboru, da so odpravili pomanjkljivosti, ker jim bo sicer prepovedano nadaljnje poslovanje.
Ob pregledih je bilo ugotovljeno, da se stanje gostišč iz leta v leto izboljšuje. Skoro vsa gostišča zdaj razpolagajo tudi že s hladilniki primerne zmogljivosti. Opaziti je pa bilo, da nekatera gostišča na podeželju niso opremljena z lično in enako gostinsko opremo, kar bi pa bilo glede na nadaljnji razvoj turizma vsekakor zaželjeno. Ker pa zasebni lastniki gostišč trenutno ne razpolagajo e potrebnimi finančnimi sredstvi, bodo lahko le postopoma zamenjali dosedanjo gostinsko opremo z novo.	A. A.
miru ter predpisov o gozdovih, pa čeprav se je v zadnjem času kaznovalna politika precej zaostrila.
Poseben problem so kršitve cest-no-prometnih predpisov. Nastajajo zaradi nepazljivosti, nezbranosti, neupoštevanja predpisov, zaužitega alkohola, neprimerne hitrosti, prehitevanja, neprimernih luči; delno so pa za prekrške krive tudi slabe ceste. Poudariti je treba, da je vinjenim voznikom v vseh primerih izrečena kazen od 8000 do 10.000 din in varstveni ukrep — odvzem vozniškega dovoljenja oziroma potrdila o znanju prometnih predpisov za dobo 3 mesecev. Tako je bilo lani odvzeto 8 vozniških dovoljenj in 5 potrdil o znan iu -vn»n-.etnih ure-*-pisov.
Preseneča, da so inšpekcije vIožTe sorazmerno malo prijav sodniku za prekrške, vendar je res, da v mnogih primerih Izrekajo inšpektorji sami mandatne kazni. Tržna inšpekcija je vložila 15 prijav, sanitarna 2, kmetijska 5, gozdarska 52, veterinarska 9 in delovna 5.
V upravno kazenski postopek je bilo predlagano tudi 45 mladoletnikov, od tega 33 v starosti od 16 do 18 let. Največ prijav je bilo zaradi pretepov in nespodobnega vedenja na javnih mestih, kršitve predpisov o osebnih izkaznicah, zaradi kršitve predpisov o javnem cestnem prometu itd. Proti 10 mladoletnikom je bil postopek pozneje ustavljen.
Med prometnimi prekrški preseneča podatek, da s« občani v vinjenem stanju storili 22 prometnih prekrškov.
Zaradi gozdnih prekrškov je bilo kaznovano 42 storivcev, največ zaradi sečnje na »črno«, za predelavo in prodajo zaradi pridobitve premoženjske koristi. Na »črno« je bilo posekano okrog 320 kub. metrov lesa.
Obrtnih prekrškov je bilo prijavljeno le šest, in to zaradi opravljanja obrti brez dovoljenja oziroma registracije. Verjetno je pa primerov šušmarstva še več, a jih niso prijavljali.
Lani so bili prijavljeni tudi 3 gostinski prekrški, in to zaradi točenja alkoholnih pijač na drobno brez dovoljenja.	.
Dogodila pa sta se tudi dva davčna prekrška, in to zaradi nedovoljene žganjekuhe in zaradi vkletenja lina v tujo klet brez prijave.
Zaradi kršitve določb o javnem redu in miru je bilo kaznovano 252 oseb, največ zaradi pretepov, drznega in nespodobnega vedenja na javnih mestih, vendar je treba dodati, da je bilo največ teh prekrškov storjeno v vinjenosti.
I
Nadomestne volitve v volivni enoti Štangar-ske poljane
Občinski ljudski odbor Litija je sidenii razpisati nadomestne volitve v občinski zbor občinskega LO Litija v 26. volivni enoti STANGER-SKE POLJANE, ki obsegajo naselja Stangcrske poljane, Reko-Gozd, Ja-strebnik, Volčjo jamo in ščit. Volitve bodo v nedeljo, 29. julija 1962.
Kaj pa marže?
Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v I.itiji je bilo podano tudi informr 'vno poročilo o vsklajevanju cen in določanju marž. Ugotovljeno jo. da so bile marže na področju litijske občine najnižje na področju ljubljanskega okraja, saj so znašale pri trg. podjetju Litija lani 14,1 odstotka, pri trg. podjetju Gabrovka pa 13.2 odstotka. Za pretežni del trgovske mreže bo zdaj določal maržo občin- * ski LO Ljubljana Vič-Rudnik, kec ima Mercator sedež na področju tega občinskega LO, pri tem delu boy pa sodeloval tudi občinski LO LCfei tija. — Občinski LO bo pa določaf marže le za trg. podjetje Gabrovk*. . Naša knjiga, za Pekarijo, Mesarijo-' in Prekajevalnico ter za Lekarno, Za Lekarno je marža že določena, in sicer v višini 22 odstotkov, lani ]• pa bila v višini 35 odstotkov.
S pripravami okrog določanja novih marž so že začeli. Dejstvo pa je. da v povprečju marže doslej niso bile visoke, osebni dohodki W bili pa na povprečni ravni, i&g