Poštnina plačana v gotovinil izda}a Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6 imMOB M2- - ' i"i ured-ilSki jdbor - OdKovorn iredntk Ma.n Klerln i v-11. j i. i/saketta 1» v mesecu. - Zlrc račun ttvvtlK* S0lJ:t-5<> On» >.fi< din — Tiska tiskarn* .Tonetf TomSIOa« » l.lolillanl Leto IX. — Stev. 9 Domžale, 15. novembra 1970 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALF Začasni stabilizacijski ukrepi, gospodarska nujnost! Zaskrbljujoči ekonomski položaj, za katerega so značilni vodno večja infl.i-* '*» in nestabilnost, večji primanjkljaj v plačilni bilanci, problemi v delitvi in v zadnjem času pojemajoča rast industrijske proizvodnje, je zahteval hitre in neposredne ukrepe, ki naj bi zaustavili negativna gibanja na področju cen in življenjskih stroškov v državi. Gre za ukrepe, s katerimi želimo zaustaviti nenormalen razvoj, omogočiti ponovno vzpostavitev stabilnosti in utrditi izhodišča za uresničevanje že sprejetih reformnih no čel. Zvezni izvršni svet je 29. oktobra sprejel ukrepe, ki pomenijo začetek uresničevanja stabilizacijskega programa Na področju cen je sprejel dva odloka. O zamrznjen j U cen na dosežem ravni za industrijske izdelke in o maksimiranju cen za posamezne živilske izdelke in storitve Sprejete so bile tudi spremembe in dopolnitve uredbe o splošnih pogojih za odobravanje po tro.Jniških posojil. Posamezniku se lahko odobri maksimalni znesek 6.000 din potrošniškega posojila. Poleg tega pa se obveznost udeležbe gotovinskega pologa razširi tudi na potrošniška posojila, ki jih odobravajo delovne organizacije iz .sredstev poslovnega sklada Da bi se uvoz čimbolj uskladil z realnimi možnostmi, je bil uveden obvezni dinarski depozit za uvoženo blago v višini 50'/« njegove vrednosti. Depozit bo Narodna banka po preteku 90 dni vrnila delovni organizaciji Ukrep glede obveznega depozita se ne bo izvajal, če bo to narekoval intervencijski uvoz živil in drugega blaga, oziroma če gre za uvoz opreme in reprodukcijskega matenala za ohranitev kontinuitete domače proizvodnje. Obvezni depozit se tudi ne bo splačal v primeru pogodbenega uvoza opreme na kredit Sprejeti odloki Z1S so tekoči začasni ukrepi, ki bodo veljali do sprejetja drugih sistemskih ukrepov. Namen teh ukrepov bo, spraviti vse iblike porabe, predvsem pa investicijsko, splošno in proračunsko, v realna materialne okvire in tako zapreti inflacijske vire, ki vplivajo na rast cen in Sklep občinske skupščine, da bomo v naslednjih dveh letih z obsežnimi investicijami v Šolstvo iistviUli • m -itro'uim v občini enake pogoje za učenje in delo je najlepše darilo, ki smo ga mogli dati generaciji, ki prihaja in za katero delamo in živimo Kai prinaša Občinski poroievalec? Občinski poročevalec je list, ki izhaja na amaterski bazi. Časopis nima nobenega stalno zaposlenega, ne novinarja in ne urednika. Za urejanje v širšem smislu prejema honorar edino odgovorni urednik. Opravlja pa vse posle, ki so pri drugih listih sicer ločeni. .le novinar, kronist, je lektor, ureja časopis in opravlja vse druge tehnične posle, obenem pa še zastopa list kot odgovorni urednik. Člani uredniškega odbora, ki odločajo o objavi prispevkov in razpravljajo o konceptu lista ter o drugih zadevah s tem v zvezi, sodelujejo popolnoma prostovoljno. Za svoje delo ne prejemajo nobenega plačila. Seveda ne urejajo posameznih strani (kot pri nekaterih drugih listih), dajejo pa lahko pripombe in smernice k urejanju. Naše občinsko glasilo izhaja torej čisto na amaterski osnovi (prispevke seveda honoriramo). Kakšna pa je lahko politika takega časopisa? Pri občilih, ki imajo profesionalne urednike in novinarje, štab sodelavcev in ob ev.nf tehnične službe, je mogoče novinarje in urednike zadolžiti, o čem naj pišejo. Seveda so v okviru postavljenega koncepta še relativno samostojni in lahko oblikujejo prispevke. Prispevki so pri tem glasilu rezultat profesionalnega dela urednikov in novinarjev. Prednost takega lista je, da lahko praktično piše o vsem (čeprav se to nikoli popolnoma ne uresniči in še vedno letijo pripombe). »Pokrije« lahko zelo obsežno področje tem. Zagotovljen mu je tudi stalen vir prispevkov. Ves ta štab novinarjev in sodelavcev pa je zelo drag in veliko stane. Profesionalni kader tudi delo največkrat opravlja brez lastne notranje potrebe zato da zadovolji zahteve »glavnega«, oziroma opravi svojo dolžnost (Vsa čast izjemam!) Tako imenovani amaterski tisk ima prednost da ga ustvarjajo občani sami. To je slika njihovih zmogljivosti in prizadevanj. Tem pišečim ne moremo predpisovati, o čem naj pišejo. Lahko jim samo svetu iemo Uredniški odbor nato opravi selekcijo in izloči tisto, kar spada v časopis oziroma če je preveč prispevkov kaj je treb;i najprej objaviti. Tega, kar je treba izločiti pa običajno skoraj ni. Po tej razlagi sta usa našega uredništva in pogojev, v laterih izhaja naš list lahko odsrovorim »udi na vprašanja, zaradi kate rih je ta prispevek tudi nastal. Uredniški odbor sliši vedno več pripomb na račun »usmeritve« lista. Kritike niso izražene javno ampak se samo »govori«, zato avtorjev ne morem imenovati. Kakšni so ukrepi za stabilizacijo cen in kako jih bomo izvajali Z 29. novembrom so pričeli veljati ukrepi ZIS, s katerimi so začasno pod neposredno družbeno kontrolo cene industrijskih izdelkov in cene za posamezne vrste živil. Spremembe so bile objavljene v uradnem listu SFRJ dne 29. 10. 1970, ki nam je prinesel: 1. Odlok o zamiznen.ju cen za industrijske izdelke na sedanji ravni, 2. Odlok o maksimiranju cen za posamezna živila in storitve, 3. Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o potrošniških kreditih. Odlok o zadrževanju cen za industrijske izdelke na sedanji ravni predpisuje, da se cene za industrijske izdelke, ki so se po veljavnih predpisih oblikovale po tržnih razmerah, stavljajo pod neposredno družbeno kontrolo cen in zadržujejo na ravni z dne 29, 10. 1970 Proizvajalne delovne organizacije ne smejo zviševati prodajnih cen za te izdelke, trgovske delovne organizacije pa ne zviševati svojih, marž. Cene za industrii^kr izdelke iz 1. točke odloka ter cene za druge industrijske izdelke, ki so že zajeti z neposredno družbeno kontrolo cen. se lahko spreminjajo na način, ki ga določa zakon o oblikovanju cen in družbeni kontroli cen. Odlok o maksimiranju cen za posamezna živila in storitve pa določa, dri se kot maksimalne cene priznavajo cene I dne 29. 10. 1970 za naslednje proizvode: 1 pšenično moko 2. sladkor v kristalu in kockah 3. jedilne maščobe (svinjska mast, olje in maslo) 4. riž. ttavno tako trgovske delovne organizacije ne smejo zviševati marž za te proizvode in morajo ostati na ravni z dne 29 10 1970. Občine bodo v skladu s tretjim odlokom 13. člena zakona o oblikovanju in NADALJEVANJE Ker se po neformalnih »kanalih« širi določeno mnenje o našem časopisu je treba •• i-i-nin nekatere zmote, Pripombe so v bistvu naslednje: 1, Časopis premalo piše o delu krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. 2 Obiavlja prispevke, ki dvigajo prah i občini in povzročajo razprtije Pripombe se torej nanašajo na koncept lista in na mIaMItM sposobnost članov uredniškega odbora. Zgoraj sem pokazal, kakšen status imajo uredniki, odgovorni urednik in sodelavci Komu je v teh pogojih namenjena kritika? Ali ni ta kritika bumerang? V pogojih, ko uredništvo dela na amaterk" obnovi de,hn*ko ni moč nikogar zadolžiti, da bi oisal o nekem problemu. Vc! nKoči «o «i ned"omno prizadevali pisati t> vsem. kar se jim le zdelo potrebno in kn- ao hU= nžni n*0l*%u Včasih so se celo dogovoril1 katero nalogo je še treba onraviti, rezultat pa je bil odvisen od naših spodobnosti Kako bi list lahko še izboljšali? — lahko bi nastavili profesionalnega novinarja ki bi pisal o vseh zadevah, o katerih menimo da hi bil.- še treba pisati — tisti ki na« uči i«- kal n;ii neemo. naj raje «ami napišejo posebno še če so na odgovornih položajih in zadeve dobro poznajo. družbeni kontroli cen predpisale, da ostanejo cene na ravni z dne 29. 10. 1970, kot ukrep neposredne družbene kontrole cen in sicer: 1. za kruh, razen za pecivo 2. za sveže meso: svinjsko in goveje, perutninsko meso in sveže ribe. 3. za sveže kravje mleko 4. za stanarine 5. za komunalne storitve 6. za prevoz potnikov v mestnem prometu. Vsi opisani ukrepi so začasnega značaja in imajo edini namen, ustaliti ceno indu (trijakim izdelkom in osnovnim prehrambenim predmetom na določeni ravni ter preprečiti njihovo nadaljnjo hitro in neupravičeno rast. Pričakujemo, da bodo ti ukrepi dalj časa v veljavi, vsekakor pa toliko časa. da ho podana garancija sta bilnosti na področju cen in gospodarstva Skupščina občine Domžale je prek sve ta za blagovni promet že sprejela ustrez ne od,-edbe. za katere jo pooblašča zakon Dajemo vso nodoorn ukrepom za stabilizacijo cen, kajti le ob podpori, razumeva- Prva konferenca ZKJ bo parv gotovi imela v zgodovini ZK.I vidno mesto Vsi poznamo mejnike v zgodovini Zveze komunistov. Vemo. da je vsak po svoje doprinese! nekaj novega, revolucionarnega. Mogoče samo deveti kongres ni prinesel tistega, kar bi pričakovali in je v bistvu le ponovi) osmega. Prva konferenca je dala tisto, kar smo pričakovali, to je, oceno osmega kongresa in reforme, in kaj se je v bistvu z reformo zgodilo. Zakaj tak poskus ocenjevanja in S PRVE STRANI K drugi pripombi pa samo tole: uredniški odbor sestavljajo aktivni družbenopolitični delavci, predstavniki občine in še nekateri zunanji sodelavci. V bistvu so se morali vsi uveljavljati s svojim družbenopolitičnim delom in pisanjem. Uredniški odbor je torej sestavljen na osnovi delovnega principa. Nezaupanje uredniškemu odboru pomeni nezaupanje tem našim predstavnikom. Razumljivo pa je. da mora Občinski poročevalec kritično pristopiti do vseh dogodkov, ob tem pa seveda pri posameznikih včasih povzroči tudi jezo in očitke. Tone Pačnik življenjskih stroškov ter povzročajo probleme v delitvi in zmanjšujejo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Ob nadaljnjem stabilizacijskem programu in sistemskih rešitvah, za katere so neposredno odgovorni organi federacije, ni mogoče samo čakati, ampak se je treba v republikah in občinah ter delovnih organizacijah, kot. to poudarja CK, ZKS, tvorno vključiti v iskanje ustreznih rešitev. A. Lah nju in trudu vseh prizadetih bomo dosegli sastavljene cilje. Vse sprejete odloke in uredbe bomo morali vestno in nekompromisno izvajati ter že v kali zatreti vse poskuse nepravilnosti in špekulacij. Možno je, da bodo v začetni fazi nastopile tu In tam določene gospodarske težave. Zamrznitev cen bo prizadela nekatere gospodarske organizacije, ki so imele v programu uveljavljati višje cene za svoje artikle, pa jih je ukrep ZIS prehitel. Tako uveljavljanje je še vedno mogoče, vendar v skladu z zakonom, ki predvideva točno loločen postopek in izključuje vsako neopravičeno navijanje cen. Prepričani smo, da bodo vsi ti ukrepi rinesli ustalitev na področja gibanja cen, la bodo zagotovili trdnejšo osnovo gospodarskim dejavnostim in veljavnosti našega rilačilnega sredstva na splošno. Zato vsi »odpiramo ukrepe ZIS ter pričakujemo •la se bodo na vseh področjih brezpogojno izvajali. Kajti samo pod temi pogoji bomo iahko dosegli zrv-fnvljcne cilje, t. j. vsesplošno stabilizacijo našega gospodarstva Ing. Ivan Bregar leta vzporejanja konference z nekaterimi kongresi? Prvo sem povedal že v uvodu. Druga pa le misel, da sta oba kratka govora tovariša Tita (otvoritveni in zaključni) izredno pomembna in usodna za naš nadaljnji razvoj. Govoril ie o gospodarski situaciji države, Dejal je, da je situacija zelo resna Moramo priznal i, da vsi vedno z veseljem čakamo Titove govore Priznati pa moramo tudi, da so naši komentarji po takih govorih vedno enaki: dobro je povedal Stari, samo če bo kaj iz tega; je že v Splitu rekel itd., itd. Vsi ml. delegati, smo bili pod pritiskom, tako Ribičičcvega govora, sprememb političnega sistema, uvedbe predsedstva SFRJ ter Titove osebnosti. Ni lahko prenesti očitajoč glas: »Cas ne dela za nas«, pa čeprav gre »samo« za gospodarstvo. Ko vse to ocenjujemo in gledamo <7. razdalje 10 metrov) ter poslušamo očitke, da so vodstva vseh sfer v Jugoslaviji sestavljena iz 80 *h članov ZK, ni kaj oporekati. Resnost se je odražala v vsaki besedi. Čeprav mu danes ne ploskamo več kot pred leti, smo delegati sprejeli napotke z vso odgovornostjo, resnostjo in odločnostjo, da jih bomo prenesli med članstvo ter se borili za njib izvajanje. Tovariš Tito je tudi primerjal prvo konferenco s peto partijsko konferenco iz leta 1940. ki je bila v Zagrebu. Vsi poznamo pomen te konference na vlogo in odločitve partije med vojno in po vojni Med delom konference sta zasedali komisiji za zaključke. Predstavniki Slovenije so ravnali oametno in vztrajno »sedeli« na teh sejah, tako da rezultati niso izostali Skoraj vsi slovenski predlogi, eni in drugi, so zato našli svoje mesto v zaključku konference. Večina razprav je potekala (v prvem delu) o nujnosti stabilizacije gospodarstva. Vsi diskutantje so pokazali veliko mero popustljivosti in spravljivosli Močno se je med delega*-' "dražal govor tovariša Tita, predsednik- rR, ki je napovedal že nekaj ukrepov. Vsi, ki so govorili za njim, so da- Prva konferenca ZKJ -najpomembnejši dogodek jali odkrilo podporo ZIS in ukrepe sprejeli z olajšanjem. Tako so govorili delegati od Makedonije do Slovenije. Večina govornikov je bila za dosledno izvajanje razvoja gospodarstva in samoupravljanju na strateških ciljih reforme. Enotni so si bili, da so solidni mednacionalni odnosi (t—'nt za socialistično Jugoslavijo. . . iznati moramo, da je bilo v zadnjem času na vrhu toliko storjenega in spremljanega s konkretnimi akcijami, da bomo morali prenehati z očitki, češ, da riba pri glavi smrdi Vrsta je sedaj na nas! Prvič sem sodeloval kot delegat na takem zasedanju, pa sem bil zato precej omejen v svojem delu in zasledovanju konference. Pričakoval sem, da se bo »delegacija« kdaj sestala Tu ne mislim, se- stajanja kar tako, ali pa da bi kovali kakšno zaroto, daleč od tega. Mislim, da je danes že težko enemu samemu zasledovati pisano paleto govorov, razprav in diskusij Zato mislim, da bi bilo dobro, če bi delegacija vsakodnevno delo in materiale seje konference timsku oreglednla. Ugotovim lahko, da nas je bilo Slovencev tam doli bolj malo. Ne bi smeli dopustiti, da so se sile drobile. Podobno pripombe bi lahko imeli tudi na same priprave na konferenco. Vsega dva dni pred odhodom smo imeli kratek posvet. Samo razpoloženju ostalih republik za sprejetje ostrih ukrepov gre zahvala, da so se zadeve dobro končale, kljub prej omenjeni dobri taktiki Konferenca ZKJ je telo, ki se je formirala na devetem kongresu ZKJ po pred- Program gradnje šol v občin sprejet Ves čas do sprejetja samoprispevka je bila v občini glavna tema razprav in razgovorov na vseh nivojih gradnja šol in zboljšanje šolskega prostora povsod tam, kjer so razmere zaradi vedno večjega števila otrok postajale že nevzdržne. Posebno v zadnjem obdobju se je predlog načrta gradnje osnovnošolske mreže izoblikoval do stopnje, da ga je sklad lahko že sprejel v njegovi končni obliki in obsegu, ter ga predi- il občinski skupščini v razpravo in potrditev. Za pričetek vseh gradenj hkrati, kakor je bilo sklenjeno, pa Je potrebna takšna finančna koncentracija, ki bo zagotavljala sredstva za celotno investicijo. Za tak predlo« in za tako rešitev so se zavzemale tudi vse družbeno-politične organizacije, ki so razpravljale o delu sklada za gradnjo osnovnošolske mreže v občini. Predlog programa gradnje upošteva polen realizacije vseh gradenj o katerih so obrani glasovali na referendumu o samoprispevku tudi predloge, kj so jih posredovale v obdobju no izglasovanem samo-p''-pevko d--u?be>"! politične organizacijo občinska skupščina, krajevne skupnosti temeljna Izob-aževalna skupnost, strokovne službe in druga samoupravna telesa Zato je načrt mnogo večji, ne more pa preseči meja, do katerih smo ga sposobni realno uresničiti: obsega pa nr.slednje gradnje: 1. BLAGOVICA — šola z dvema učilnicama in dodatnimi prostori 2. ROJE — popolna osemletka s telovadnico 3. DOMŽALE — popolna osemletka s telovadnico 4. MENGEŠ — popolna osemletka s telovadnico I MORAVČE — telovadnica 6 BRDO LUKOVIC* — telovadnica 7 RADOMLJE — telovadnica 1 ?- učilnici 8. DOB — telovadnica * 2 učilnici prostori za prehrano kotlarna 9. Osn. š. V. Perko DOMŽALE — telovadnica • 4 učilnice KAKO PA BOMO ZBRALI SREDSTVA ZA TAKO VELIKO INVESTICIJO, KI DOSEGA SKORT 4 MILIJARDE STARIH DIN ARTEV? 12 SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMO-PRISPE6VKA IN S SREDSTVI PRORAČUNA. Po odloku o samoprispevku plačujejo občani krajevni samoprispevek od 1. maja 1969 do 30. aprila 1974. V tej dobi bi se po sedanjih predvidevanjih zbralo na tej osnovi sredstev v višini 10.29Ti.143. N din. Da bi oplemenitili sredstva krajevnega samoprispevka, je upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže sklenil, da se vsa ta sredstva vežejo pri Ljubljanski banki. Tako je že sklonjena nng-dba o vezav« 1.700.000 N din Sredstva so vezana do 31 12. 1981. Vse novo dotečenc dogodke bo sklad vezal po posebni pogodbi z Ljubljanske banko. R tem bo banka prispevala V domžalski I. osnovni šoli se v devetih normalnih učilnicah v dveh izmenah stiska letos 744 učencev. Vendar tako učitelji kot učenci vse te težave sedaj velike lažje prenašajo, saj vedo, da se bliža čas, ko se bodo preselili v nove, sodobno urejene šolske prostore, kjer bo tudi organizacija pouka sodobnejša in kjer se bo mogla razviti vsa tista izvenšolska dejavnost, ki jo ob sedanjih pogojih najbolj pogrešamo lastna sredstva v obliki kreditov v višini 75 •/« od vloženega zneska. Ce torej upoštevamo znesek 10.283.143 N din MredStBV krajevnega samoprispevka in na ta znesek 78Vf bančnih kreditov, bi 30 4. 1974 razpolagali s 17,995.498 N din. Poleg teh sredstev pa naj bi tudi občinska skupščina iz proračunskih sredstev zagotovila del sredstev za financiranje tega projekta in sicer po naslednjem programu. hodni večletni razpravi o organizaciji Zveze komunistov Namen konference je, da obravnava delo Zveze komunistov med kongresoma, preučuje in določa sprotno politiko glede potrebe in prakse, in te skladno s smernicami kongresa; razpravlja o najpomembnejših vprašanjih z različnih področij družbenega življenja in mednarodnih odnosov, o katerih mora Zveza komunistov oblikovati politično osnovo; presoja delo predsedstva itd Sestati se mora enkrat na leto Itd. To pomeni, da nai bo konferenca temat ska, da bo obravnavala le enega ali največ dva problema, ki sta trenutno najboli pereča Deveti kongres je zadolžil predsedstvi ZKJ, da obravnava med prvimi problemi situacijo kmetijstva in naloge komunistov, ki izhajajo iz tega Sama konferenca pa je imela sledeči dnevni red: — razpravljala je o aktualni politični situaciji in nalogah Zveze komunistov Jugoslavije. — o agrarni politiki in nalogah Zveze komunistov Jugoslavije, ter — o poročilih o delu organov ZKJ ter verifikacije sprememb v sestavi ZKJ. Tak dnevni red je dal sami konferenci ";irši pomen Prva točka je bila skoraj vse obsegajoča. Sklepi o aktualnih družbenopolitični situaciji in nalogah Zveze komunistov Jugoslavije so tako prerasle okvire konference. Aleksander Skok 1971 1972 1973 Skupaj Sredstva za gradnjo šolske mreže 2.300.000 2,950.000 3,950.000 9,200.000 Sredstva za druge Investicije 400 000 550.900 1,050 000 2.000 000 Poudariti je treba, da je ta izračun aproksimativon. Izhaja namreč h predvidevanj, da bo gospodarski sistem in sistem financiranja driižbeno-političnih skupnosti enak kot v letu 1970, ker nam instrumenti za prihodnja leta niso znani. Stroški celotne izgradnje osnovnošolske mreže znesejo skupaj 32,600 000 N din. drugi stroški pa 4,500.000 N din. Tako znašajo celotna potrebna sredstva 37,100.000 N din. Ce upoštevamo, da bo možno razpolagati s sredstvi krajevnega samoprispevka skupno z bančnimi sredstvi v višini 17.990.00(1 N din in s sredstvi proračuna, skupno z bančnimi sredstvi v višini 16.100.000 N din. bo možno skupno zagotoviti predvidoma :',4.000.000 N din. K temu znesku je treba prišteti še 4,5O0.WM) N din kreditov, ki naj bi jih z\ gradnjo šolsko mreže v občin; Dornžole zago'ovlla Repu bliska izohraievalna rjiar-nont. Odločitev za tako ve'il-o investicijo je odgovorna naloga! Za wc~n'"-*cv bo morala aKtnata akapSftlaa m*"*'**! doio'-cne iikrcre ii> smerrTce p-ori'unr.ke ro:'!i!r za naslednja leta in nve-ti s:ir'\1no š'erlni-s proračunskim" sred-fvi. \a'"V *udi * sredstvi, s katerimi bo razpolagala TIP občine Domžale. C. J. Pereči problemi šolskega prostora v krajevni skupnosti Domža.e V krajevni skupnosti Domžale so že večkrat razpravljali o izredno težkih razmerah za izvajanje pouka v L m II. osnovni šoli Domžale — saj grozi celo tretja izmena, da ne govorimo o novih oblikah učenja s kabinetnim poukom in o prepotreb-nem celodnevnem bivanju otrok v šolah. Na KS Dom/.ale so ugotavljali, da je Skupščina občine Domžale doslej uspešno reševala iz svojih proračunskih sredstev problem šolskega prostora na radomeljskem, lukov-škem in moravškem območju, medtem ko v zadnjih letih ni bilo vloženega niti dinarja za povečanje šolskega prostora v samih Domžalah. Zaradi tega je svet krajevne skupnosti imenoval posebno komisijo, vodi jo Franc Habjan, ki naj bi pripravila predloge za izgradnjo novega šolskega prostora v Dom Žalah. Komisija je na svojih sejah proučila gradivo, s katerim sta I. in II. osnovna šola utemeljevali svoje potrebe. Ugotovila je izredno naglo naraščanje števila šoloobveznih otrok, kar je posledica močnega priseljevanja. Po statisličnih podatkih je trenutno v obeh domžalskih šolah kar 34.77 °/n vseh šoloobveznih otrok v občini. Podatki kažejo, da je bilo v šolskem letu 1970/71 vpisanih v prvi razred obeh domžalskih šol 145 učencev (s podružničnimi šolami pa kar 216 učencev) od 585 učencev, ki so se vpisali v prvi razred na vseh šolah v občini. Ti podatki tudi kažejo, da bo v prihodnje koncentracija učencev na območju I. in II. osnovne šole še večja. Nekateri člani komisije so si ogledali obe osnovni šoli in ugotovili, da je stanje za normalni pouk postalo že nevzdržno. I. osnovna šola ima v 10 učilnicah 744 učencev, stavba je bila dvakrat nadzidana in je potrebna obsežnih adaptacij in sanacijskih del, če jo hočemo v prihodnje uporabljati v šolske oziroma varstvene namene. O funkcionalnosti stavbe za sodobni pouk ne more biti govora, saj ima en sam kabinet, nobenih pomožnih prostorov, brez stanovanja za hišnika in najnujnejših prostorov za iz-venšolsko dejavnost. Kljub temu se v njej vrstijo številne dejavnosti, ki presegajo okvir dela šole, to so gospodinjski tečaji, večerna osnovna šola za odrasle, splošna vadba TVD Partizan itd. Tudi II. osnovna šola je bila že zasilno adaptirana, da bi lahko sprejemala vedno večje število učencev svojega področja. Šola, zgrajena za 280 učencev, jih ima danes v 9 učilnicah 531. V stavbi ni kabi- netov, nobenih pomožnih prostorov, nobenih igrišč itd. Za interesne dejavnosti, lzvenšol-sko delo in malo solo uporablja kletni prostor v Glasbeni šoli. Ker obsega njen šolski okoli;-; center Domžal, ki bo šel v naslednjih letih v intenzivno blo kovno gradnjo, se bo število šoloobveznih otrok v bodoče najbolj povećalo. V obstoječih prostorih pa ni več mogoče formirati novih oddelkov. Ob' šoli skupaj imata za 1275 učen cev 19 učilnic (od tega ena za silna), v katerih se vrši reden pouk v polnih dveh izmenah, mala šola in dopolnilne šolske: dejavnosti pa že v tretji izmeni. V bodoče je povečanje števila oddelkov nemogoče. Komisija je preučila predlog za gradnjo novih šol, ki ie bil izdelan ob razpisu samo prispevka in novi načrt, skla da za izgradnjo šolske mrež* Ugotovila je. da zadnji nači. sklada, ki predvideva i na ob-f moč.ju krajevne skujinosti Domžale gradnjo nove šole in dozidavo štirih učilnic s telovadnico pri II. osnovni šoli. rešuje sedanje pereče probleme šolskega prostora na področju KS Domžale. Ob tem je ugotovila, da je za rešitev domžalskih problemov nujna tudi gradnja popolne osnovne šole na Rojah. Z izgradnjo teh šol bo na šir- šem šolskem okolišu Domžal omogočen vsem učencem pouk v 1,5 izmeni, tako da bodo imeli učenci nižjih razredov še vedno pouk v turnusih. višji razredi pa kabinetni pouk samo v dopoldanskem času. Sele z izgradnjo obeh novih šol in adaptacijo II. osnovne šole se bodo pogoji šolanja domžalskih otrok približno izenačili s pogoji otrok ostalih šol v občini. Po mnenju komisije mora biti to tudi, osnovni cilj II. faze izgradnje šol s:;ega prostora v občini. Pkrati je komisija tudi posebej p,udarila, da je načelo sočasne izgradnje, ki jo predlaga tudi sklad za vgradnjo šolske mreže, najbolj pravična in ekonomsko najboli utemeljena oblika rešitve tega problema, ki tudi vnaprej onemogoča kakršnekoli spore m neutemeljene pritiske. O stališčih komisije je razpravljal tudi svei krajevne skupnosti, kj odločno podpira naert. sklada za izgradnjo mreže in mu izreka priznanje strokovne rešitve tega perečega problema m za iskanje' ustrez-" »p finančnega programa. Svet e mnenja, da pomeni II. .. izgradnje šolske mreže v ibčini Domžrtle doslej največjo prelomnico v izboljšanju pogojev za šolanje naših otrok Zlasti pa to velja za sami Domžale, kjer je bilo stan e najslabše. Občjnska skupščina se je s tem lotila izredno pomembne akc;v za katero zasluži podporo vsr-občanov s tem bo opravičila zaupanje vseh. ki so na refe rcndiimu obkrožili »DA« za no- Ve J. L. Pri načrtovanju in uresničevanju izgradnje šolske mreže v naši občini je bilo sem in tja veliko neutemeljenega govorjenja, nesporazumov, neosnovanih dokazovanj, ki so jim botrovali na razne načine dobljeni podatki. Osnovno vodilo pri reševanju izgradnje šolskih prostorov nam naj bi bile odločitve strokovnjakov, ki svoje analize grade na resničnih in točnih podatkih — tako smo se dogovorili! Sedaj, ko je program izgradnje šolske mreže sprejet in ko bomo začeli uresničevati to veliko in pomembno nalogo domžalske občine, so bili tudi na TIS zbrani podatki o gibanju števila učencev v letih 1966 do 1971 Podatki so zbrani iz statističnih poročil šol in so zajete vse centralne in podružnične šole. V minulih petih letih jasno vidimo močno priseljevanje na območje Domžal. V I. osnovni šoli je indeks 1966/67—1970'71 113. pri II. osnovni šoli pa 110; porast vidimo le še v Radomljah (indeks 111) in Mengšu (indeks 101). Šolski okoliši vseh ostalih šol so po številu učencev v večjem ali manjšem upadanju na račun povečanja v nižinskem predelu. Gibanje števila učencev v obdobju 1966 -1971 Osnovna šola Brdo ........ Blagovica ■..... Cešnjice ....... Krašnja ....... Sentožbolt ...... Zlato polje .<.... Skupaj . 4 . . . . . Dob ....:»».. Krtina........ Skupaj ....... I. osnovna šola Domžale . Ihan ........ Jarše........ Skupaj ....... II. osnovna šola Domžale Dragomelj...... Skupaj ....... Mengeš ....... Trzin........ Skupaj . . ..... Moravče....... Peče ........ vrhpolje....... Skupaj ....... Radomlje....... Rova........ Skupaj ....... Posebna šola Homec . . IndeMi Vpis "k od 1966/07 1967/08 1908/69 1969170 1970/71 06/67- V 1. razrerl cel. St. uc. 70/71 70/71 70/71 439 378 405 422 431 98 41 ^_ 59 65 66 61 57 97 10 — 41 38 22 22 14 34 _ _ 70 70 74 62 50 ' 71 13 _ 22 20 24 11 19 86 n _ 29 30 17 18 18 62 _ _' 660 601 608 596 589 89 75 13,37 436 437 443 423 431 99 51 _ 38 40 35 33 36 95 13 474 477 478 456 467 98 64 10.60 659 683 697 73?. 744 113 80 _ 86 86 98 95 99 115 28 — 64 67 85 »0 95 148 .27 — 809 836 880 917 938 116 135 21,30 482 510 510 517 531 110 65 74 67 67 68 62 84 16 _ 556 577 577 585 593 107 81 13,47 604 599 589 595 101 72 ■ "il; 89 87 86 91 84 94 21 •»- "Ji;'>**< 678 691 685 680 679 100 93 15.42 492 474 469 442 429 87 45 * 39 39 43 45 24 62 — — 43 41 43 42 42 98 8 — 554 555 520 495 86 531 11,21 436 471 468 473 486 111 60 15 13 10 9 17 113 12 451 484 478 482 503 112 72 11.4? 62 88 111 131 140 226 12 3.18 4264 4308 4372 4376 4404 103 585 100,00 Zanimivo srečanje predstavnikov krajevnih skupnosti Svet krajevne .skupnosti Men- pristopa pri reševanju teh zadev: šle so na sumopi ispevek občanov in to s čisto določeno nalogo. Tako so npr. v Skofji Loki pobrali prispevek za mestno zemljišče v posameznih predelih in to na podlagi pogodb za vrsto let vnaprej, da so lahko sanirali obstoječi problem. Drugo, kar se pojavlja pri tem, pa bo brez dvoma potreba po razmejitvi pristojnosti med krajevno skupnostjo, komunalnimi podjetji in stanovanjskimi podjetji, posebno kar zadeva komunalne objekte. Prav odnosi s stanovanjskimi podjetji so povsod poglavje zase in nemalokrat kažejo, da bo treba te odnose urediti z zakonom. Ce za Skofjo Loko lahko ugotavljamo, da na podlagi javnega razpisa poteka oddaja — prodaja zemljišč, tako da je zemljišče že predhodno komunalno geš je pred dnevi povabil na razgovore predstavnike krajevnih skupnosti iz Škofje Loke in iz Domžal. Na razgovoru je bila razprava o naslednjih vprašanjih: — odnos: občinska skupščina — krajevna skupnost, — pristojnosti in naloge krajevnih skupnosti, — financiranje krajevnih skupnosti, — sodelovanje občanov in delovnih ter družbeno-političnih organizacij s krajevno skupnostjo. Po uvodnih besedah predsednika Blejca, ki je nakazal smer razprave, je bilo največ govora o odnosih na relaciji občinska skupščina in krajevna skupnost in to o bistvenem vprašanju: — prenos pooblastil in ustreznejše financiranje. Za vse tri krajevne skupnosti lahko ugotavljamo, da so odnosi med njenimi organi in skupščino dokaj urejeni, da pa ta urejenost ne prihaja do popolnega izraza zaradi načina financiranja in oblikovanja dohodka krajevne skupnosti. Vsi programi krajevnih skupnosti izhajajo iz dejanskih potreb in so pred občani tudi tako ovrednoteni, vendar največkrat ne morejo priti do realizacije, ker sredstva, namenjena krajevnim skupnostim, ne rastejo vzporedno z družbenim proizvodom. Osnovni problem, ki je vseskozi tudi prisoten, je prenašanje pristojnosti na krajevne skupnosti brez materialne osnove. Pri tem nastajajo mnogi problemi, ker vidijo občani le še krajevno skupnost in pozabljajo na skupščino in svoje odbornike, ki bi morali zastopati v skupščini v bistvu tiste interese, ki jih občani na terenu prikazujejo kot svoje. Največjo aktivnost kažejo krajevne skupnosti na področju komunalnega gospodarstva, kjer se pojavljajo problemi vzdrževanja in modernizacije cest. vodovoda, kanalizacije oskrbovanja nasadov, zelenic itd. Zanimivo je, da se vse tri krajevne skupnosti poslužujejo istega Po teh podatkih je bila orientacija sklada za izgradnjo šolske mreže in odločitev občinske skupščine pravilna, pravilna tudi s pogledom v bodočnost. Prednja tabela prikazuje število učencev minulih petih let. v eni naslednjih številk Občinskega poročevalca bomo prikazali tudi podatke za bodočih B let, da bodo računi čisti in jasni in da bodo odpadli kakršnikoli dvomi o pravilnosti sprejetih odločitev pri gradnji novih šolskih prostorov v okviru sedanjih možnosti. urejeno, pa tega nikakor ne moremo trditi za Mengeš in Domžale. Udeleženci so poudarili, da bi morali pri teh vprašanjih nujno razčistiti pojem, kaj je komunalno urejeno zemljišče, kaj je predpravica do zemljišča in kakšne so bonitete tistih, ki zemljišče posedujejo. (V Skofji Loki dobi lastnik 1500 S din za m1' zemlje, potem gre kot enakopravni partner na licitacijo za komunalno že urejeno zemljišče, katerega cena je od 4—5 milijonov starih dinarjev.) Posebno vprašanje predstavljajo brez dvoma za krajevne skupnosti problemi, kot so otroško varstvo, šolsko varstvo, sodelovanje s posameznimi komisijami pri skupščini občine ter neposredno sodelovanje z odborniki in občani. Vrsta odprtih vprašanj na tem področju bo brez dvoma v prihodnje zahtevala več razprav in enotnih pristopov pri njihovem reševanju. Na koncu so udeleženci sprejeli naslednja izhodišča: — na programskih osnovah naj bo financirana dejavnost krajevnih skupnosti in to v taki višini in iz vseh listih virov, iz katerih ji le ta pripada (proračun, sklad za urejanje mestnega zemljišča, stanovanjski sklad, samoprispevek delovnih organizacij in občanov), — komunalni problemi se naj rešujejo na podlagi pogodbenih odnosov tako. da bodo krajevne skupnosti nositelj finančnih bremen samo tistih del. ki neposredno zadevajo njeno dejavnost, ne pa tudi tistih, ki se financirajo iz drugih sredstev ali posojil. Se nadalje je potrebno sklicevati zbore občanov, se na njih pogovarjati o posameznih problemih in reševati tiste zadeve, ki so najbolj aktualne in v posameznem kraju najnujnejše. Samoprispevek občanov za posamezne akcije mora ostati tudi ena od oblik tesnejšega sodelovanja med svetom krajevne skupnosti in občani. Karel Kušar Ob novem statutu Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev V četrtek, 5. novembra je bila sklicana širša seja občinskega sveta zavarovancev, kjer je tekla razprava o novem statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. Na ta posvet so bili s strani SZDLJ Domžale povabljeni predstavniki delovnih kolektivov, sindikalnih organizacij in ostali. Ob zaključku posveta je bila izražena želja, da bi v našem lokalnem listu objavili in pojasnili pomen tega akta. Socialno ali bolje rečeno, zdravstveno zavarovanje zajema skoraj vse občane. Vsakodnevno se srečujemo s problemi tega zavarovanja, kajti življenjske potrebe nam narekujejo, da je danes za vse nas to zavarovanje ogromnega pomena. Široka mreža in popolnost naših zdravstvenih ustanov nam priča, da nismo več v obdobju zastarelih metod s čaji in mažami, ker je znanost že zdavnaj obšla ta okvir. Vsi se zavedamo, da je zdravje vir življenja, energije in uspeha. Ce zdravja ni, je v hiši skrb, žalost in strah. Zato ni čuda. da imamo v naših ambulantali vedno več zavarovancev, ki iščejo zdravniško pomoč. Seveda pa vsako zdravljenje zahteva od zavarovanca finančne dajatve. Te denarne dajatve smo si uredili po zakoniti poti s tem, da imamo svoje socialno oziroma zdravstveno zavarovanje. Dejavnost tega zavarovanja in gospodarjenje s sredstvi zavarovancev pa je zaupano samoupravnemu organu, to je skupščini, ki je najvišji njegov organ. Čeprav je bil objavljen celotni statut v dnevniku >DELO« kot priloga (15. 10. 1970). vem. da naši zavarovanci niso sezna- njeni z vsebino. Zato bom skušal v preprosti besedi podati nekaj tehtnih misli in obrazložitev k novemu statutu. 2e predsednik sveta je ugotovi, da je postal zvezni zakon o socialnem in zdravstvenem zavarovanju spričo razvoja samoupravnega sistema že zavora za nadaljnjo graditev. Težnja, da se prenese upravljanje tudi na tem področju čim bliže zavarovancem, je končno uspela. V naši republiki smo sprejeli novi republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju. Zavarovancem je prinesel zaokroženo in praktično podano območje pravic in dolžnosti, nič manjšega pomena pa tudi ni za splošno družbeno skupnost in celo za produktivnost dela. Uveljavljeno je načelo, da je zdrav, za delo sposoben človek lahko vsestransko uspešen le v zdravem delovnem okolju. Ta ugotovitev se je že močno zakoreninila v našem delovnem človeku, kajti vsestranska pomoč in podpora pri odstranjevanju bolezenskih in drugih zdravju škodljivih pojavov je dokaz visoke zavesti našega delavca. Pozitiven razvoj zdravstvenega zavarovanja pa se odraža tudi v našem samoupravnem sistemu. Čeprav je bil le ta dolgo vezan na administrativne ukrepe, je po reformi dokazal, da je nemogoče vzbujati napredek z administrativnimi ukrkepi. temveč le s samoupravnimi akti, ki naj bodo odraz zahtev zavarovancev samih. Novi republiški zakon je kot osnova za nadaljnjo graditev zdravstvenega zavarovanja utrdil načelo samoupravljanja na vseh nivojih. S sredstvi, katere vlaga z zdravstveno zavarovanje zavarovanec, mora razpolagati sam. brez kakršnihkoli tujih vmešavanj. Večkrat slišimo ugotovitve: »Ali ima smisel razpravljati, ko pa na koncu drži le to, kar sklenejo na vrhu.« Da, bili so časi ko se je na vrhu odločalo, toda naš samoupravni sistem je jasno pokazal, da tisoče življenjskih problemov, ki se porajajo v našem družbenem in gospodarskem sistemu, rešujejo lahko le samoupravljavci v svojem vsakdanjem življenju, na vrhu pa naj se sprejemajo le smernice. Te težnje danes že uresničujemo v našem statutu. Priprave na skupščinah, predvsem kadar je šlo za finančne obveze, so bile včasih vroče. Niso bili lahki trenutki, ko smo glasovali za finančne načrte. 2eleli smo čistega vina, pa čeprav je bil kakšen ukrep priporočen od vrha, kajti nas je spodbujalo načelo, da kdor ustvarja sredstva, naj jih tudi deli. Ta zdrava zavest pa mora v nadaljnjem razvoju prinesti še boljše pogoje za zavarovance. Iz teh skopih ugotovitev lahko vidimo, da so določila novega statuta za zavarovance življenjskega pomena. V njem si. kot pravi pregovor, »sami posti-ljamo«, zato nam tudi ne more biti vseeno, kako in s čim ga bomo postlali. Dosedanji razvoj zdravstvenega zavarovanja je prinesel našemu delovnemu človeku ogromno koristi. Krivično bi bilo, če bi to zanikali. Sam razvoj pa zahteva vedno več. Te nove vrednote pa ne morejo biti ustvarjene na papirju, temveč jih mora prinesti in uzakoniti le življenje in delo. J. Vodeb Razgovor z načelnikom davčne uprave VPRAŠANJE: Ob 9-mesečni realizaciji proračuna nekatere postavke izkazujejo presežek, nekatere pa precej zaostajajo. Med njimi posebej izstopa postavka Prispevki iz OD iz obrti«, ki je bila ob koncu septembra realizirana samt) 50 •/#. Ali je bil plan predvidenih dohodkov nerealno postavljen, ali pa so drugi razlogi, zaradi katerih je ta postavka ostala tako globoko pod predvideno realizacijo? ODGOVOR: Plan predvidenih dohodkov in sprejeti proračun v marcu 1970 je predvidel 63 °/o porasta na postavki prispevki iz OD iz obrti. Takrat smo računali na takojšnjo zaposlitev davčnih inšpektorjev. Kasneje pa se je zavlekel postopek za sprejem sistemizacije, poleg tega pa ni uspel razpis za davčne inšpektorje Zato smo šele s 1. majem 1770 zaposlili domače ljudi v davčni inšpekciji in s tem zagotovili zasedbo po sistemizaciji. Zaradi te zamude je bila planirana odmera davkov od obrti izvršena šele v avgustu in septembru. Po izvršeni odmeri smo ugotovili, da je obremenitev obrtnikov še vedno v skladu s prvo'nim planom, vendar te nastala zamuda pri plačilu obveznosti zaradi kratkega roka od pravnomočnosti odlo*b do 'con ca leta. Za primer navajamo, da je bila obremenitev privatnega =^ktoria konec septembra 196" 530 mio S dfn konec septembra 1970 pa 1 m'H'ardo (JO milij. S din. To pomeni, da ie davčna uprava s kvalitetno odmero in strokovno zasedbo družbi zagotovila v enakem obdobju 100 "/n več sredstev kot v letu 1968 Pri tem se je pokazalo, da je ključni položaj za višino obremenitve privatnega sektorja inšpekcijska služba. V letu 1968 smo imeli zaposlenih 12 uslužbencev, ki so svoje delo opravljali v pisarni. V letu 1970 je uslužbencev 18 ter so vsi novo sprejeti zaposleni na tistih referatih, ki zahtevajo delo na terenu. S tem smo uresničili načelo izkušenih financarjev. da se mora delo davčne službe opravljati predvsem na terenu, kier se da ugotoviti dosti več dejstev, ki lahko vplivajo na obremenitev. 25 % izpad dohodkov po di-namiki trenutno resno ogroža realizacijo proračuna. S povečanimi napori davčne uprave pa je še vedno možno, kljun zamudi, zagotoviti 100 «1« realizacijo tudi te postavke, posebe, z izterjavo odtegnjenih računov, ki znašajo prek 60 milij. S din In so zapadli v plačilo še pred izvršeno obremenitvijo. Pri tem opozarjamo, da vsa dosedanja praksa sestavljanja občinskega proračuna kaže na to, da za večino postavk, razen jasnovid- nosti ni nobene racionalne metode pri planiranju dohodkov. Tako smo v letu 1969 planirali 241 milij. S din dohodkov od obrti, realizacija pa je bila le 134 milij. S din. Kljub temu je bil občinski proračun realiziran, ker so ostale postavke Izkazovale do 40 "/o presežka. VPRAŠANJE: V TT je bil pred tedni objavljen članek, iz katerega bi neprizadet bralec lahko prišel do zaključka, da bi bila davčna izterjevalna služba lahko tudi drugače organizirana oziroma, da bi bili odnosi med davkoplačevalcem in davčnimi izterjevalci lahko drugačni kot so v dosedanji praksi. Ali vam je ta članek dal kakšne spodbude za spremembo medsebojnih odnosov med tistimi, ki davke plačujejo in tistimi, ki jih izterjujejo, kakšne nove ideje? ODGOVOR: Najprej smo bralcem dolžni pojasnilo o tem, na kakšni osnovi je bil članek napisan. Pozoren bralec je lahko zasledil v uvodu najiisano pojasnilo urednika, da vsebina članka predstavlja vtise laika, ki je en dan opravljal izvršilno službo. Gle de na piščevo nepoznavanje delovanj iavne uprave in posebej izvršilne službe, na članek službeno nismo reagirali. Z izterjevalci je pisec članka bil na terenu same en dan In to na lastno željo. Kot absolvent I letnika Visoke šole za politične vede je namreč na davčni upravi opravljal enomesečno študijsko prakso. Po izidu članka sme se pogovarjali z nekaterimi strokovnjaki s področja zajemanja družbenih dohodkov, ki so bili mnenja, da večina stališč o delu davčnih izvršiteljev za sedanjo stopnjo razvoja družbenih odnosov in organizacijo države, niso sprejemljiva. Po obstoječi zakonodaji ima davkoplačevalec od začetka postopka pa do izvršljivosti odločbe o odmeri ves čas možnost in pravico vplivati na vsa dejstva, ki jih odmerni organ upošteva pri določanju višine obremenitve. Pri tem so zajeti zlasti obrtniki, kmetje in občani, ki opravljajo promet z nepremičninami. Zato je nevzdržna teza, da bi davčni izvršitelj po končani odmeri ponovno In to politično načenjal vprašanje višine obremenitve in socialnega statusa posameznega zavezanca. O tem se vedno dogovorijo neka splošna načela pred sprejemom odloka o prispevkih in davkih in ima davčni izvršitelj enako možnost vplivati na posamezne določbe kot vsi ostali občani. Strinjamo pa se z idejo, ki je bila v članku izražena podrejeno Ta ideja govori o humaniziranju odnosa med davčnim Iz sredstev samoprispevka za šolstvo že raste Iz tal prva šola, in sicer v Blagovici. V nekaj dneh bo pod streho izvršiteljem in davčnim zavezancem. Pisec članka niti ni tega odnosa registriral, ker je bil premalo časa v davčni upravi. — 2e v preteklih letih smo po skušali zagotoviti do zavezancev tak odnos, da ni bila niti ob najtežjih primerih odvzema premoženja navzoča milica. Normalna praksa v delu izvršilne službe je, da izterjevalci samo vodijo postopek prisilne izterjave do takrat, ko je treba zavezancu odvz-Hi premoženje, če davki niso bili poravnani na kak drug način. Pri tem je pomembno da je zavezanec pravočasni, seznanien z vsemi možnostmi, ki mu jih daje zakon in možnostmi, ki so prepuščene presoji izvršitelja. Ce so zagotovljeni vsi ti pogoji, potem skoraj vedno pride do sporazumne rešitve problema, tj. ustavitve postopka in dogovora za obročno plačevanje zapadlih obveznosti. VPRAŠANJE: SOb Domžale je v letožnjem letu na dveh sejah razpravljala o krepitvi davčne službe in zahtevala od pristojnih organov zagotovitev strokovnih delavcev in prek njih izvrševanje doslednejše davčne politike. Ali nam lahko poveste, kako so bili sklepi skupščine izvršeni. ODGOVOR: Sklepi skupščine so se izvršili do največje možne mere. Tako imamo zasedene vse referate, ki so za delo davčne službe nujno potrebni, za ostale pa smo delo porazdelili. Po izbruhu afere Sraj se je pokazalo, da brez strokovne inšpekcijske službe ni mogoče zagotoviti reda pri pobiranju prispevkov in davkov. Zato sm« v davčno inšpekcijo razpored;:! še dva inšepktor. ja, ki sta takoj pričela z delom. Od 1. maja imamo po zaslugi občinsk' skupščine štiri davčne inšpektorje, ki imajo vsi predpisano izobrazbo in dolgoletno prakso v finančni stroki. Ostali odmerni referenti so razporejeni po referatih v skladu s sistemiza- cijo, ki jo je sprejela občinska skupščina. Vsi imajo z republiškim pravilnikom predpisano izobrazbo in večletno prakso v davčni službi. Nekateri pomožni referati pa so zaradi nesimpa-tičnosti poklica trenutno zasedeni z upokojenci ali s pogodbeno vezanimi delavci. Vse davčne uprave v Sloveniji namreč ugotavljajo da je kljub delno urejenim pogojem dela še vedno težko dobiti strokovne delavce za davčno službo. VPRAŠANJE: Zvezni organi pripravljajo nekatere spremembe v gospodarskem sistemu, Ali se v občini predvidevajo kakršnekoli spremembe v zvezi z odlokom o prispevkih In davkih in odlokom o prometnem davku? ODGOVOR: Prejšnja leta Je v občinskih organih prevladovalo mnenje, da je dobra davčna politika odvisna predvsem od preciznih formulacij v odloku o prispevkih m davkih. Zato Je bil občinski odlok najmanj enkrat letno popravljen aH na novo sprejet Poleg tega so se izredno hitro menjali republiški predpisi, ki so prav tako zahtevali spremembe odloka. Po zaključku letošnje odmere se je pokazalo, da je bilo ob strokovni zasedbi davčne službe razmeroma lahko na osnovi določb lanskega odloka — ki še vedno velja — zagotoviti kvalitetno odmero prispevkov in davkov občanov. Zato predvidoma tega odloka ne bomo menjali, niti za leto 1971. Spremeniti bo treba le določbo o davku na tujo delovno silo. ki je z letošnjim letom postala odbitna ostavka in jo zavezanci prišteva n med stroške. Republiški organi predvidevajo generalne spremembe sistema na področju prispevkov in davkov v jeseni 1971. VPRAŠANJE: Kakšne načrte ima davčna uprava v zvezi z odmero in izterjavo prispevkov in davkov v letu 1971? Naša delegata za II. kongres samoupravljavcev V juliju sta bila na volilnem zboru izvoljena delegata za II. kongres samoupravljavcev, ki bo v dneh od 3. do 8. maja 1971 v Sarajevu. Našo občino bosta zastopala na kongresu tovariš Karlo Dime. zaposlen v papirnici Ko-ličevo in tovariš Milan Narat. iz Ind uplati Jarše. Tovariša Karla Dimca smo zaprosili, da pove nekaj misli o pripravah na kongres. »O konkretnih vsebinskih pripravah na II. kongres trenutno še ne morem govoriti. Pred časom se jo namreč dokončno konstituiral občinski koordinacijski odbor za pripravo kongresa in začrtal prve o: nove tematske usmeritve predkongresna dejavnosti v domžalski občini. V tej začetni fazi bo potrebno, da se dokončno izoblikuje akcijski program, ki na i služi kot vodilo vsem udo'ežen-cem v predkongresni de javnosti. Solidna osnova za lo začeto fazo bodo gradiva, ki jih je deloma že izdal odbor za sklic in pripravo II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Teh gradiv se bomo morali posluževati vsi nosilci predkongresne dejavnosti. Težišče te dejavnosti se bo vsekakor moralo odvijati v delovnih organizacijah, kjer naj bi se skupno z občinskim koordinacijskim odborom, obema delegatoma in političnim aktivom organizirale razprave o perečih problemih delovnih ljudi. Razprave pa naj bi se organizirale tudi na občinskem nivoju kjer bi se povzeli zaključki razprav po delovnih oi-ganizcijah in kateri bi potem skupno z zaključki občinske konference ZK Domžale, ki je obravnavala samoupravljanje, pomenili temeljno izhodišče *za pripravo prispevkov za kongres. Ob množici aktualnih zadev, specifičnih za delovne organizacije- domžalske občine misli, da bi le morali lotiti v pred kongresnih razpravah tudi na slednjih aktualnih vprašanj: — upravljanje. vodenje in izvrševanje v delovnih organizacijah; — interesi delovn h Judi kot posameznikov, in'e.esi delovn h organizacij m Lmetvai družbenopolitičnih skupnosti; — delitev dohodka v delovnih organizacijah; — integracija delovnih organizacij. Našteta vprašanja so nedvomno zelo kompleksna in njihova obravnava bi morala potekati r splošnega kot tudi posebnega vidika, značilnega za našo občino, nudijo pa široko področje možnosti za obdelavo in posredovanje na kongresu. Ki naj ne bi samo opisal in analiziral prehojeno pot. ampak dal tudi konkretne odgovore na dileme v našem samoupravnem razvoju.« ODGOVOR: Prihodnje leto bo davčna uprava obdržala usmeritev na področju odmere iz letošnjega leta. Predvsem bo treba pred pričetkom odmere zbrati vei podatkov, ki nam bodo korist n.; služili v postopku odmere prispevkov in davkov od obrti Zato bomo že pred novim letoin izvajali preglede knjig in inventure pri privatnih obrtnikih. Pripravili bomo več seminarjev za vodenje knjig, ker je v razpravi osnutek novega pravilnika o vodenju kniig. Zaradi različnih pogledov na vodenje knjig pri obrtnikih bo nov pravilnik izšel z zamudo. Odmero prispevkov in davkov od gostincev bo treba še zlasti skrbno pripraviti, ker ugotavljamo iz letošnjih izkušenj, da je na osnov; "bstoječih predpisov milino zaieti skoraj ves dohodek. V nekaterih primerih pa smo že v letošnjem letu izvršili razmeroma visoko odmero, s tem pa zavrh nadaljnji gospo darskl razvoj posameznih gostincev. Te pojav pa ni prevee boleč zaradi majhnega števila primerov in zaradi davčne politike do gostincev v preteklih letih, ko je bilo obdavčenega komaj polovico dejanskega dohodka gostincev. Na področju izterjave bomo realizirali predvsem visoke zaostanke iz prejšnjih let od obrtnikov in od kmetov. Sedaj, ko je izvršilna služba zasedena s prizadevnimi delavci, to niti ne bo poseben napor. Zakonodaja nam daje možnost vknjižbe na premoženje in zasego terjatev za pokritje dolžhih zneskov. Zato je trebil samo na predpisan način začeti postopek in ga izvajati do vknjižbe v zemljiški knjigi ali realizaciie dolga. Andrej Drmal Na vprašanje, kako ocenjuje razvoj samoupravljanja in kaj najbolj zavira samoupravljanje pri nas, je odgovoril Milan Narat. »O samoupravljanju se pri nas veliko razpravlja, veliko piše. Vsem nam postaja mnogo lasneje. kako globok, zapleten. In dolgotrajen proces razvijamo pri nas Probleme razvijanja samoupravljanja obravnavamo iz raznih zornih kotov, tako z vidika gospodarske in negospodarske sfere, delitvenega sistema, neposredne demokracije, torej vseh najvažnejših postavk našega družbenega Življenja. Ob prizadevanjih, da bi postavili samoupravljanje na višji nivo. nas ovirajo ljudje, ki so v besedah za samoupravljanje, v prakai pa delujejo proti njemu. Opravka Imamo ■ posamezniki, ki se izrekajo proti uveljavljanju načela delitve po delu. kadar so ogroženi njihovi lastni privilegiji. Nekateri imajo stalno nn jeziku družbeno kritiko. čeprav je sami niso vajeni in .!'.-ne sprejemajo, vsaj ne prosto voljno. Govorijo nam. da je treba pritegniti množice delovnih ljudi v sistem samoupravljanja, sami pa bi radi obdržal socialistično misel v zakupu, dp bi edini zveličavno presojali kaj je socialistično in kaj ne V zadnjem času se takim nepravilnim pojmovanjem pridružujejo še druga Prizadevajoč s( za znižanje režijskih stroškov tehnokrati — kajti za te gre — čedalje pogosteje omenjajo »«-moiipravljanje. Niihova taza. ki jo brez pop Ay 10-197(1 sprejel naslednji SKLEP Sprememba urbanističnega načrta razširitev industrijsko-skladiščne površine severno in vzhodno od tovarni LEK-Mengeš ter zahodno od tovarne -lndupla-ti« Jarše (nad cesto Preserje—-Mengeš in razbremenilnikom Pšate) se javno razgrni za 30 dni Rok za pripombe poteče z dnem prene hanja razgrnitve načrta. Načrt spremembe urbanističnega načrta —- razširitev industrijsko-skladiščne površine — bo razgrnjen od 15(11 do 15/12-1970 v prostorih Krajevne skupnosti Pre-s-erje in Stanovanjskega podjetja Domžale, Kolodvorska cesta 6/1. Številka: 350-46'70-4/6 Predsednik sveta za komunal zadeve Albin Pavlin 1. r. STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE razpisuje po sklepu razširjenega delavskega sveta Stanovanjskega podjetja i. dne 15. 9. 1860 in sklepa delavskega sveta Papirnice Ko-ličcvo z dne 20 10. 1966 I. natečaj za zbiranje ponudb za prodajo enega trosobnoga stanovanja neto ;:.(!,:?, m' stanovanjske površine v Radomljah št. 110 Izklicna cena je 87.000.— Stanovanje je zasedeno, prednost do na-kukpa ima sedanji imetnik stanovanjske pravice ob istih pogojih. Vsak interesent mora položiti kavcijo 800.— din ki jo plača pri blagajni pod-ictja ali na račun 5012-1-79 Stanovanjskega podjetja Domžale. Kavcijo bomo vrnili vsem tistim, ki na natečaju ne bodo uspeli, zadrži pa se kavcija najugodnejšega ponudnika za poravnavo stroškov razpisa. Pismene ponudbe s priloženim potrdilom o plačani kavciji sprejemamo v roku 10 dni od objave natečaja na naslov: STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE Kolodvorska 6/1, Natečaj za prodajo stanovanja STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE Domžale. Kolodvorska 6 razpisuje na podlagi zakona o urejanju in oddajanju savb-nega zemljišča (Ur. list SRS št 42'66) in odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št 4/67 in 7/69) javni natečaj za oddajo urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Domžale 1. Predmet natečaja so parcele v k. o. Domžale kakor sledi: Od tega za Javne namene 157 181 171 173 271 Pare. št. tztnera m* 5535 487 5549 561 5561 528 5571 535 5584 671 so predvidene za gradnjo ovanjskih hiš 5536 452 5537 470 5538 393 5539 309 5547 460 5548 342 5557 357 5558 559 146 152 127 100 149 110 115 181 Parcelo so predvidene za gradnjo enonadstropnih dvojčkov. Pogoji natečaja so naslenji: 2 Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev, za dokončanje pa 4 leta po dodelitvi zemljišča v uporabo. 3 Izklicna cena za pridobitev pravice uporabe zemljišča, ki so predmet tega natečaja, je 36 N din za m2. 4. Izklicno ceno predstavlja: a) predvidena odškodnina za zemljišče, ki bo izplačana bivšim lastnikom zemljišč 10 N din za m2; kolikor se odškodnina prejšnjemu lastniku zemljišča zviša, se zaveže pridobitnik zemljišča plačati tudi to razliko; b) predvideni stroški priprave stavbnega zemljišča in sicer za: asanacijska dela (poravnavanje, nasipanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga podobna asanacijska dela), odstranitev in nadomestitev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču, izdelavo zazidalnega načrta ter ureditev premoženjsko pravnih razmerij in stroškov oddaje, v znesku 8 din za m2: c) predvideni stroški delne ureditve komunalnih naprav in sicer zgraditev primarnih in sekundarnih naprav vodovodnega električnega omrežja ter osnovnega dovoznega makadamskega cestišča v znesku 18 N din za m-. Dokončni znesek stroškov priprave zemljišča in delne ureditve komunalnih naprav bo določen po obračunu na podlagi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča 5. Znesek izliticirane cene za stavbno zemljišče zapade v plačilo v 15 dneh po izdaji odločbe o ugotovitvi najboljšega ponudnika in oddaji zemljišča, ki jo izda Stanovanjsko podjetje Domžale. 6. Rok in način plačila dokončne cene za pripravo stavbnega zemljišča in delno ureditev komunalnih naprav se določi s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča. 7. V primeru zamude kateregakoli roka po 5. in 6. točki tega natečaja je pridobite),! zemljišča dolžan plačati od ustreznih zneskov 8°/» zamudne obresti. 8. Udeleženci natečaja morajo ponudbi priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 2.000 N din, ki jo nakažejo Stanovanjskemu podjetju Domžale na rač. št. 5012-1-79 in jo izgubijo v korist Stanovanjskega podjetja, če odstopijo od ponudbe, ko so že v natečaju uspeli. Udeležencem, ki uspejo v natečaju, se vplačana varščina vračuna v izlicitirani znesek Ostalim udeležencem pa bo varščina vrnjena čim postane odločba o določitvi najugodnejšega ponudnika pravnomočna. 9. Rok za vložitev pismenih ponudb je vključno 15 dni po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu, vložite pa jih lahko osebno pri Stanovanjskem podjetju Domžale ali pa pošljete na naslov tega podjetja priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako: »natečaj za oddajo zemljišča«. 10. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje tega natečaja Z najugodnejšim ponudnikom bo Stanovanjsko podjetje Domžale sklenilo pogodbo o oddaji delno urejenega stavbnega zemljišča in se najugodnejši ponudnik zaveže na svoje stroške dokončno urediti stavbno zemljišče (ureditev stanovanjskih poti, asfaltiranje cestišča in ureditev kanalizacije) v roku, ki je določen v točki 2. tega natečaja 11. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posr'^nimi odločbami in z objavo na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale. 12. Zazidalne podatke, obrazložitev pogojev natečaja, obvezni obrazec ponudbe in druge informacije' dobe interesenti pri stanovanjskem podjetju Domžale. Kolodvorska ul 6 v pisarni tehnične službe tel 72 444 13 Komisija za izvedbo tega javnega natečaja bo javno odprla in pregledala ponudbe, natančen dan pa bo objavljen na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE deiu občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij Konec meseca oktobra so se zbrali v Domžalah člani občinskega sveta ZKPO Domžale, predsedniki in tajniki prosvetnih društev in kot gostje predsednik sveta za kulturo in pro-svcto Sob dr. Miro Stiplovšek, podpredsednik Sob Jakob Cer-ne in načelnik oddelka za splošne in družbene službe Peter Primožič. Najprej ie bilo podano poročilo o delu predsedstva in sklepih, ki jih je ta sprejel na 6 rednih sejah in na enj razširjeni seji, kakor tudi o finančnem poslovanju v obdobju do meseca oktobra. Poleg sredstev, ki jih je občinski svet prejel po odobrenem proračunu za leto 1970 v višini N din 38.000.00 je počasi pričel dotekati tudi denar iz družbenega dogovora, in sicer dosedaj din 8.417,00. Ta sredstva so namenili najbolj delovnim in prizadevnim društvom. Zelo zanimiva je bila razprava o smernicah dela občinskega sveta ZKPO v sezoni 1970' 71. Predsednik Slavko Pišek se je zavzemal za to. da naj bi dobila društva dotacijo po realizaciji predloženih letnih planov. Prav bi tudi bilo, da bi društva, ki so bolj prizadevna in dosegajo boljšo kvaliteto, dobila tudi več sredstev. Izvajanja predsednika je podprl tudi dr. Miro Stiplovšek. Poudaril je. naj bi kulturna društva bolj popularizirala svoje delo, ki ga ni malo. Družbeni dogovor naj bi bil le sredstvo, da bi bila društva razbremenjena nabiranja dodatnih sredstev in bi se lahko bolj posvetila svojemu osnovnemu delu. Ze sedaj naj društva pripravijo programe dela za prihodnjo sezono in naj jih posredujejo občinskemu svetu, ta jih bo pa po predhodnem posvetu predložil v potrditev svetu za prosveto in kulturo. Če bodo plani realni, bodo za to delo tudi zagotovljena sredstva. Podpredsednik Sob Jakob Čeme je omenil, da bi bilo veliko lažje, če bi sredstva za družbeni dogovor redno dotekala. Zadnje čase se ta dotok sicer zboljšuje, kar daje upanje, da bo do konca decembra tudi realiziran v periodični višini Tudi Stane Habe je zagovarjal načelo, naj bodo sredstva iz tega vira. namenjena v prvi vrsti društvom, ki dobro delajo. Albano Persi pa se je zavzemal za to, naj bi društva, ki delajo skozi vse leto. prejela več sredstev (delo obeh godb. domžalske in mengeške), kot. tista, ki imajo le občasne prireditve Predsednik Slavko Pišek ie poudaril, da mora biti v bodoče večja povezanost Sveta z društvi, registrirati je treba vsa obstoječa društva in njihova vodstva, opraviti občine zbore, kjer teh že dalj časa ni bilo. V občinskih središčih je treba organizirati nastope kulturnih skupin. Ce domačih ni dovolj, je treba stopiti v stik s kulturnimi skupinami iz Ljubljane Nujna bo večja povezava z osnovnimi šolami in usmerjati učence, ki zapuščajo osemletke, da bi se včlanili v naša društva. Peter Primožič je poudaril, da je šibka točka Sveta, da premalo popularizira svoji delo Več naj bo člankov o delu v Občinskem poročevalcu. Delu in Ljubljanskem dnevniku, pa tudi na občinskih sejah bi bilo lahko več govora o naši dejavnosti. Dr. Miro Stiplovšek je svetoval naj Svet stopi v stik z ZMS in nhr-inskim sindikalnim svetom. Prav tako, kot tekmujejo športniki v posameznih tovarnah, naj bi tudi kulturne skujiine. ki so že ali se bodo v kratkem formirale, tekmovale med seboj. Najboljše bi pa potem nastopile na prireditvah, ki jih vsako leti prireja občinski sindikalni svet pod naslovom. »Po delu šport in razvedrilo«. Ob koncu seje Sveta je podpredsednik Sob Jakob Cerne pohvalil delo kulturnih skupin na našem področju. Pripomni! je tudi. da zadnje čase opaža, da se mentaliteta občanov, kar se odnosa do kulture tiče. spreminja, k čimur je nedvomno pripomogla dejavnost kulturnih skupin. Omenil je tudi, da stojimo pred važno odločitvijo, ko bo skupščina sprejela sklep o gradnji osnovnih šol na celotnem področju domžalske občine. Ta prizadevanja naj podpre tudi naš Svet, kajti s tem, da bo šolska mreža modernizirana, bo narejen premik tudi pri delu kulturnih skupin, saj bodo na teh šolah tudi učilnice za glasbeni in likovni pouk, ki so nedvomno osnova za usmerjanje učencev v kulturne dejavnosti, ko bodo zapustili šolske klopi V prihodnji številki bomo več pisali o delu naših kulturnih skupin. Prav pa je, da že sedaj omenim sprejem, ki sta ga priredila predsedstvo skupščine in svet za prosveto in kulturo občine Domžale za člane delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Mengša, ki so z Gogoljevim Revizorjem na republiškem tekmovanju dramskih skupin v Ljubljani dosegli izreden uspeh. V prijateljskem razgovoru, ki se je po uvodnem delu razvil, so se pogovorili o tem. kako bi še bolj poživili in razširili dramsko in drugo kulturno dejavnost v Mengšu, igralci mengeške Svobode pa so predsed stvu izročili lep album s slikami svojih uspelih uprizoritev v zadnjih letih. Predsedstvo občinske skupščine in Občinski svet za kulturo in prosveto sta priredila sprejem za člane mengeške dramske skupine, ki se je na reviji dramskih skupin v Ljubljani uvrstila med najboljše v Sloveniji 23. oktobra je občinska konferenca SZDL v Kranju skupaj z vodstvi gorenjskih občinskih kon terene vključno s Kamnikom in Domžalami pripravila posvetovanje o odnosih med samoupravno družbo in cerkvi-'jo. Posvetovanja so se udeležili tudi predsednik republiške verske komisije Pavle Boje, član predsedstva republiške konference SZDL Franc Kimovec ter nekateri gorenjski duhovniki. To je bil prvi takšen pogovor o poteh in oblikah razreševanja skupnih vprašanj. Udeleženci posveta so soglasno ugotovili, da so takšni stiki zelo koristni in lahko pripomorejo k razreševanju odprtih in šele v zadnjem času načetih vprašanj, ki obstajajo med samoupravno družbo in cerkvijo. Sporazumeli so se tudi, da bodo v prihodnje s takšnimi pogovori nadaljevali tudi po občinah, ko bodo pri občinskih konferencah SZDL ustanovili koordinacijske odbore, ki bodo spremljali odnose med družbo in cerkvijo. Franc Gabrovšek Po delu šport in razvedrilo Komisija za šport in rekreacijo pri Ob.SS Domžale je razposlala vsem sindikalnim in osnovnim organizacijam prijavnice za 8. športne igre v letu 1971. Program začenjamo z zimskimi športnimi igrami in sicer s tekmovanji v sankanju in smučanju, kar je seveda odvisno od snežnih razmer in števila prijavljenih tekmovalcev. V januarju bo začetek keglanja (6 X 100 lučajev), za zaključek pa tekmovanje borbenih ekip. Marec bo zaseden za šahiste, strelce in igralce namiznega tenisa; sledi nogomet, za zaključek pa tekmovanje v odbojki S tem bo v maju tekmovanje končano — razen v plavanju — ki ga vedno prirejamo za občinski praznik v juliju mesecu. Rok za prijave je do 10. decembra 1970 na Ob.SS Domžale. Zaradi samega razporeda tekmovanja poznejših prijav ne bomo upoštevali. V tekmovanju se bomo držali že osvojenega pravilnika. Od sedaj najbolj množičnega tekmovanja pričakujemo, da se ga bo tudi tokrat udeležilo čim večje število tekmovalcev in ekip. saj se ga lahko udele-ži vsak član sindikalne osnovne organizacije na področju Ob.SS Domžale. Komisija za šport in razvedrilo pri ObSS Domžale Košarkarski klub Domžale organizira »Šolo košarke« za začetnike deklice in dečke v Hali komunalnega centra s pri-četkom 25 novembra 197(1 po naslednjem urniku: pionirji v ponedeljkih in četrtkih od 18/15 do 20. ure pionirke v sredah in petkih od 18/15 do 20. ure. Treninge bodo vodili trenerji KK Domžale. KK Domžale OBČANI! Občinski poročevalec odslej dalje lahko dobite v vseh naših trafikah Tam so vam na razpolago tud< načrti cest in ulic Domžal in okolice, ki jih Je natisnila nova tiskarna Delavske univerze v Domžalah Odgovor na članek »praznovanje 750 letnice Doba« Andrej Pangerii! - sedemdesetletnik ODGOVOR na članek »praznovanje 750-lctnice Doba« Naj začnem z zadnjim odstavkom članka v Občinskem poročevalcu z dne 15. oktobra 1970, objavljenem na strani 5 in 6, ki se dobesedno glasi: »S tem pa je bilo dano priznanje domžalskemu jamarskemu klubu Simon Robič — Ivan Sesek«, sa.i ie prav ta največ pripomogel, da je dobska slovesnost tako lepo uspela.« V omenjenem članku se jamarji in jamarski klub omenja v skoraj vsakem odstavku, v celotnem članku in posredno kar 10-krat. Bralec pa na ta način dobi vtis, da so pri celotni slovesnosti praznovanja ob 750-let.nici Doba nosili gjavno breme -jamarji« skratka, da so bili alfa in ornega slavja »jamarji« in da brez »jamarjev« ne bi bilo slovesnosti in tudi ne ostalih prireditev. S takim načinom pisanja in obveščanja javnosti pa se ne moremo strinjati. Res je, da je tov. Stražar Stane leta 1969 seznanil predstavnike kraievnih organizacij in društev, da je v letu 1970- 750-letnica Doba. Res je tudi to. da je tov. Stražar velike prispeval k programom proslav posebno še jiri izvedbi povorke. Žrtvoval je veliko prostega časa za to in pa za zbiranje gradiva za knjigo o zgodovini Doba, ki bo še letos izšla. Za vse to In za vse.tisto, kar v tem zapisu pi povedano, smo mu »Pripravljalni odbor« za proslavo in prebivalci Doba hvaležni in veseli, da imamo med sabo človeka, ki se iz čistega entuziazma ukvarja s tem. Toda! Tov. Stražar ni jamarski klub Tov. Stražar bi bil lahko tudi predstavnik ali član nekega drušiva ali organizacije in zato ni prav, da se v omenjenem članku ime Stražar enači z »jamarskim klubom«. Prav tako . tudi ni prav. da pisec, namerno ali nenamerno molči o delu drugih organizacij in če hočete tudi posameznikov, posebno še. ker, hoče biti članek zaokrožena, celovita podoba o dobskem praznovanju in če bi se hote1 pisec seznaniti z vsemi priredil vami v počastitev 750-letnice. bi vsaj lahko vzel. v roke program orireditev Nai mi bo dovolieno. da nai-prei poskušam analizirati omenjeni članek 1. Pobuia za praznovanje ni prišla iz vrst jamarjev, ampak od tov. Stražarja. Trdim tudi. da ob prvih razgovorih ni bilo govora o praznovanju, ampak nas je tov. Stražar samo obvestil, da je v zgodovinskih virih zasledil da ie v letu 1970 že 750 let tega. kar se Dob omenja v pisanih virih. 2. O vseh prireditvah ob praznovanju 750-letnice Doba. razen svečane akademije 5. 4. 1970 na Viru. je razpravljal, jih vključil v svoj program, poma- gal pri organizaciji in jim dajal svojstveno obeležje, pripravljalni odbor. 3. Poleg v članku navedenih prireditev, ki so skoraj izključno tiste, pri katerih je sodeloval tov. Stražar, smo imeli v Dobu še druge, kot na primer; — nogometni brzoturnir z udeležbo štirih moštev, kjer je zmagovalec prejel pokal v trajno last. udeležili pa so se ga Papirnica. Vata, ND Domžale in NK Dob, — šlafetni tek po ulicah Doba, z udeležbo 7 ekip; — žalna komemoracija ob spomeniku padlih za 4. julij, ki je biia dobro izvedena, ob veliki udeležbi vaščanov, šolske mladine in pevskega zbora To-sama, Vir in, ki je po izjavah navzočih, nadvse lepo uspela, morda najlepše od vseh žalnih komernoracij doslej; — tekmovanje gasilskih desetin v Dobu za prvaka občinske gasilske zveze Domžale v organizaciji gasilskega društva Dob, z več kot 150 nastopajočimi. 4..Ne smemo pozabiti na urejanje gasilskega doma za ta praznik, za kar so gasilci žrtvovali prek 2000 prostovoljnih delovnih ur. vaščani pa denarna sredstva nad 2 milijona starih dinarjev. Vaščani. združeni v SZDL. ZB in- gasilci smo žrtvovali stotine ur za okrasitev Doba, za postavitev mlajev, za ureditev ceste in vsega drugega, ki k temu slavju spada. Bilo je potrebno mnogo napora in truda, ter sestankov in prepričevanja, da je bil asfalt na cesto poiožen do glavne proslave, za kar ne gre odrekati tudi pomoči krajevne skupnosti in nienega predsednika. Za organizacijo takih prireditev je bilo treba zbrati tudi nemajhna sredstva in so se morali posamezniki iz odbora še kako namučiti, da je bilo tudi to vprašanje rešeno. Ne želim s tem člankom načenjati polemike o tem, kdo je za uspešno praznovanje bolj ali manj zaslužen, želim poudariti samo to, - — da je za celo vrsto prireditev, ki vsestransko uspejo, potrebno mnogo volje, organi-zatorske sposobnosti in dela vseh tistih, ki pri takih prireditvah sodelujejo in da je bilo vse to moč pripraviti le ob skupnem sodelovanju organizacij in prebivalcev. Iz vsega tega izhaja, da vse to delo ni mogel opraviti posameznik, čeprav so posamezniki tudi izstopali, ampak so za to zaslužni prav vsi. Zato iskrena hvala na pomoči, na trudu, ki ne bo poplačan, prav vsem- Socialistični zvezi organizaciji ZB. krajevni skupnosti. občinsk1 skupščini, jamari'-m nogometašem, gasilcem,jn vsem občanom. Sandi Rihtar Ni ga, ki bi mogel oporekati, da je krajevna skupnost Vir ena najboljših v občini. Malo pa je tudi teh. ki ne bi priznavali, da je pravi mož te izredno prizadevne skupnosti Andrej Pan-geršič. ki je pred dnevi praznoval svojo sedemdesetletnico. Ko sem ga obiskal, sem takoj spoznal, kako skromnega moža imam za sogovornika. Takoj je poudaril da je njegov prispevek k uspešnemu delu majhen. »Vse je,« je dejal -plod kolektivnega dela m trdnih hotenj«, in pripomnil je da naj ob vsem tem z enako upravičenostjo pišem tudi o tistih, ki imajo po njegovem mnenju za uspešno delo prav tako velike zasluge O GROSU RIHTAR.IU, ZA-NOSKAR.TU, ing. GRANDOV-CU in drugih. Pa vendar, kar je Pangeršič storil za svoj kraj. za svojo KS. ie znano In ljudje so mu hvaležni za vse pridobitve, ki jih je s svojo požrtvo valnostjo delom, zagrizenostjo in upornostjo priskrbel. Življenje mu ni prizaneslo: ne v rosni mladosti, ko sta mu še otroku umrla mati in oče, in kasneje, ko se je kot Maistrov borec boril za našo severno mejo. Izšolal se je za trgovca in ta svoj poklic opravljal vrsto let. V letih okupacije ga je zadela bolezen, ki mu pa vendar ni onemogočila, da se ne bi aktivno vključil v revolucionarni proces: leta 1943 je bil sekretar osnovne organizacije ZK v kraju. Po zmagovitem letu 1945 se je kot malokdo zagrizel v delo in opravljal vrsto odgovornih funkcij in nalog. L. 1946 je bil imenovan za poverjenika za socialno skrbstvo in zdravstvo ODO Kamnik, kasneje pa za poverjenika za finance prav tam. Vrsto let je bil tudi odbornik okrajnega odbora. Po upokojitvi se je ponovno vključil v Intenzivnejše delo v osnovni organizaciji ZK, kjer je bil ponovno izvoljen za njenega sekretarja. Prav gotovo je Andrej Pangeršič v znatni meri zasužen za vse tiste pridobitve, ki jih Virjeni že uživajo. Kot član upravnega odbora stanovanjske skupnosti VIR in kot predsednik gradbenega odbora se je krepko zavzemal za ured'tev delavskega doma na VIRU in prepotrebnih usluž-nostnih lokalov v njem. Omenjeno delo, ki ga kot predsednik KS opravlja (z vsak lan novimi nalogami) in angažiranost, da skupno z občani in kolektivom uspešno rešuje krajevne, gospodarske, komunalne, družbene in druge probleme, ga postavlja v vrsto tistih zaslužnih mož, ki so pravi oblikovalci naše sedanjosti. Mednje vsekakor sodi naš slavljenec Andrej Pangeršič. Za njegov jubilej mu veljajo tudi iskrene čestitke uredništva Občinskega poročevalca. M. B. Delo kra evne skupnosti Vir Veliko krajevnih skupnosti io prihodnje, manj pa jih je, ki ki si na začetku leta postavijo jim uspe te načrte tudi v prvot-bogate načrte za svoje delo v no zastavljeni obliki realizirati. Obsežno ploščad pred samopostrežno trgovino Prehrane na Viru so s skupnimi sredstvi Krajevne skupnosti in Prehrane dokončno uredili, položili -isfalt in s tem pridobili obsežen parkirni prostor 54 Med KS, ki poslujejo zelo uspešno, sodi KS Vir, ki je po doseženih rezultatih ena najboljših v občini. Kot malokate-ra je, v preteklosti v celoti realizirala svoj program. Vanj je investirala 60 milijonov S din. ' tem znesku so zajeti tudi prispevki občanov in delovnih kolektivov, predvsem Papirnice Količevo in Tosame Vir. Tako je, zahvaljujoč KS, Vir že leta 1967 dobil trgovski lokal T skega doma, postavitev pločnikov na vse bolj prometni Bu-kovčevi cesti, asfaltiranje preostalih delov ceste v Dobu. ceste Dob—Količevo, Zoisove in Borove ceste na Viru itd. Vse to so načrti, ki so blizu realizacije. Prizadevni Virjani na čelu z upravnim odborom krajevne skupnosti v prihodnosti računajo še na eno otroško varstveno ustanovo (oddelek), saj je že Mran Merhar je razstavlial Tudi Bukovčevo cesto na Viru že urejajo. Sedaj polagajo robnike, nato pa bodo uredili in asfaltirali pločnike in s tem zavarovali pešce pred vedno gostejšim prometom imopostrežbo), ki je bil že nujno potreben. Odprta je bila otroška varstvena ustanova, opremljeni notranji prostori Delavskega doma, v njem urejajo ogrevanje (centralna napeljava), urejeni parkirni prostor in cestišče pred Delavskim domom. Cestna razsvetljava je bila napeljana na Viru, Količevem, Dobu in na Podrečju. vodovod pa v naseljih Dob, Podrečje. Gorjuša in delno tudi na Viru. Ob 750-letnici Doba je bila prek naselja asfaltirana cesta. Načrtov za prihodnje je več: potrebno bo dokončanje fasade Delav- Avtobusni vozni red na prog' sedaj šestdeset otrok, ki ne morejo bili v varstvu zaradi premajhnih kapacitet. Regulirati bi bilo nujno Račo s pritoki, razširiti pokopališče v Dobu, znižati Smoletov klanec na cesti Gorjuša—Brezovica itd. Poleg lega pa bodo občani in odborniki KS sodelovali še pri gradnji osn. šole Domžale—Vir. pri gradnji mostu čez Bistrico in pri drugih potrebnih, življenjsko nujnih projektih v tej KS. Z eno besedo. KS Vir je lahko mnogim drugim krajevnim skupnostim v občini za vzor in posnemanje. B N> Objavljamo vozni red te proge, ker je na njej od 1. 11. začel voziti tudi šolarski avtobus, katerega pa sc lahko poslužujejo tudi drugi potniki Član društva likovnih samo-rastnikov Milan Merhar je v času svetovnega prvenstva v gimnastiki in treninga ženskih reprezentanc v dvorani komunalnega centra v Domžalah razstavljal v dneh od 17.—25. oktobra 34 avkvarelov in risb z 9. šahovskega memoriala Hering-Zupančič v Domžalah. Motive za razstavljena dela je poiskal predvsem v okolici Domžalske železniške postaje v zimskem času. v Kamniških planinah in na Gorenjskem, nekaj pa jih je bilo tudi tihožitij Obisk razstave je bil lep, obiskovalci so bili zadovoljni, kar je razvidno tudi iz knjige vtisov. Razstavo so si ogledali tudi učenci bližnjih šol, dosti pa je bilo tudi obiskovalcev iz Ljubljane, ki so prišli na oglf-d treninga telovadk za svetovno prvenstvo. Eno razstavljenih del je namenil kot darilo najboljšemu Jugoslovanu v dvanajsteroboju na SPG 70 v Ljubljani. To pa je bil prav naš Miro Cerar. Tudi sam je bil zelo vesel, da je svoje delo lahko poklonil našemu najboljšemu in najbolj prizadevnemu telovadcu. Rojen je bil pred 60 leti v Spodnji Šiški Končal je učiteljišče v Ljubljani, telovadno šolo pa v Mariboru, v rangu pedagoške šole. V Domžale je prišel kot učitelj že leta 1932 in tu ostal do začetka druge svetovne vojne. Po koncu vojne je služboval na takratni domžalski gimnaziji, sedanji I. osnovni šoli. kjer je ostal vse do leta 1968. ko je bil upokojen. Tu je najprej učil telesno vzgojo, nato pa likovni pouk. V Domžalah je večkrat razstavljal. Prvo kolektivno razstavo je imel na šoli. prvo samostojno razstavo v Domžalah pa v Glasbeni šoli v Domžalah leta 1956. V Domžalah je imel še štiri samostojne in eno kolektivno razstavo v sejni dvorani Sob Domžale skupaj s slikarji Vojskom, Fuggerjem, Habjanom in Pov-šičem. V letošnjem letu je v času od 25. 5.—10. 6 razstavljal kot gost na II. razstavi del likovnih amaterjev v razstavnem salonu Rotovž v Mariboru, v času od 9.—15 novembra pa je razstavljal na kolektivni razstavi slik društva likovnih samorastnikov v Domu JLA v Ljubljani. Samostojno je še razstavljal v Prešernovi galeriji v Kranju in v kamniški gimnaziji, ob otvoritvi moravske šole, kjer so slikarji razstavljali motive iz Moravske doline, v Trbovljah na kolektivni razstavi skupaj s trboveljskimi likovniki, drugič pa skupaj s slikarjem Pečarjem. Smoletom in Vastičem. kot člani fizkulturnih organizacij. Razstavljal je tudi na razstavi, ki jo je organiziral Republiški svet ZKPO, v Ljubljani, na več lokalnih razstavah, med njimi v Laškem skupaj s slikarjem Pečarjem leta 1956. Slikarju samorastniku. ki je pred časom slikal največ domžalske motive, želimo sedaj, ko ima več časa za svojega konjička, da bi nam ohranil še dosti prelepih motivov iz bližnje in daljne okolice v svojih mojstrsko in za barve izredno tankočutno in z ljubeznijo ustvarjenih oljih in akvarelih Ob njegovi 60-letnici mu iskreno čestitamo. T. Ravnikar IHAN—DOMŽALE—VIR-KOLIČEVO—DOMŽALE 1 2 3 4 5 km POSTAJE 6 5.01 7.05 13.20 15.01 21.20 0 IHAN Termit (i. 14 5.06 7.10 13.25 15.06 21.25 3 Ihan, Loboda 8.08 5.08 7.12 13.27 15.08 21.27 4 Ihan Farma B.07 5.10 7.14 13.29 15.10 21.29 5 Ihan. Tabor 6.05 5.12 7.16 13.31 15.12 21.31 6 Prolog, Magan 6.03 5.15 7.19 7.25 13.34 15.15 21.34 8 DOMŽALE 6.00 5.18 13.37 21.37 11 Vir 5.21 o 13.40 21.40 12 Količevo 5.23 a 13.42 21.42 14 Radomlje 5.26 3 13.45 21.45 15 Preserje »K« 5.28 S 13.47 21.47 16 Jarše, Induplatj 5.29 13.48 21.48 17 Jarše. Borštnar 5.31 > 13.50 21.50 18 Rodica 5.34 13.53 21.53 20 DOMŽALE OPOMBA: Vozi ob delavnikih. 13.15 KilO 13.08 13.06 13.04 13.01 13.00 B 14.58 14.53 15.51 14.49 14.47 14.41 14.38 14.36 14.33 14.31 14.30 14.28 14.25 18.54 18.49 18.57 18.45 1843 10 22.38 22.22 22.31 22.29 22.27 14.44 18.40 22.24 22.21 22.18 22.16 22.13 22.11 22.10 22.08 22.05 POPRAVEK V prejšnji številki našega Poročevalca smo objavili tudi članek: »Rezultati tekmovanj športnikov ob letos njem občinskem prazniku.« V članku, ki nam ga je poslal tovariš Kruno Brumen. sekretar občinske zveze za telesno kulturo, pa so bili nekateri netočni podatki, ki jih želimo popraviti. Diplomo za osvojeno prvo mesto so prejele mladinke KK Domžale in ne TVD Partizan Domžale pri mladincih pa ne TVD Partizan Mengeš, ampak TVD Domžale. Urednik 9022314804 Naši turistični kraji: Domžale Panorama Domžal 1970 z Goričice Dosedaj sem opisal že več tu. rističnih krajev v domžalski okolici, zato je prav, da tokrat posvetim nekaj besed tudi samim Domžalam, ki so predvsem poznane po slamnikih, tranzitnem turizmu, obrtnikih in ne nazadnje po gostilnah. Ozemlje Domžal in okolice je bilo deloma obljudeno že v predzgodovinski dobi, predvsem pa v rimski dobi, kar izpričujejo številne izkopanine Tod skozi je vodila znamenita panonska cesta Aquielea (Oglej) — Emona (Ljubljana) — Antras (Trojane)—Celeia (Celje). V srednjem veku je šel glavni promet skozi Kamnik in Tuhinjsko dolino. Zato ni čudno, da je imel Kamnik v 12. stoletju večjo veljavo kot Ljubljana, ki se je šele proti koncu 13. stoletja povzpela do večje veljave. Kljub temu pa so se Domžale pričele razvijati že v 15. stoletju, saj so takrat velik del blaga, ki so ga brodarji prevažali po Savi i/. Hrvatske, Dolenjske in Štajerske do Zaloga, prevzeli tovorniki iz Domžal in blago prenašali na Gorenjsko in tudi v Italijo. Poleg tega so pa ti prenašalci tovorov prenašali blago v Italijo tudi iz Ogrske in obratno Valvasor, po katerem povzemam ta podatek, orne nja prenašalce tovorov na Go-ričici. ki leži med Dragomljem in Mengšem, to so sedanje Domžale, ki jih Valvasor omenja po Goričici, domžalski cerkvici na gričku sredi Domžal. Vse do 17. stoletja je Crni graben, ali kakor so ga za časa Francozov imenovali tudi Krvavi graben, služil samo kot stranska prometna pol med Primorsko in Štajersko. V 2. polovici 17. stoletja, ko so po-popravili staro rimsko cesto, je pa promet skozi Crni graben zopet zaživel. V letih 1720—1728 so na temeljih prejšnje rimske ceste zgradili znano »dunajsko cesto« Dunaj—Trst. Tu skozi je šel stoletja ves poštni promet. Takrat so se Domžale pričele tudi gospodarsko razvijati, do takrat pa so bile pretežno kmečka vas. V drugi polovici 19. stoletja je trgovski in poštni promet po tej dolini zaradi nove železniške zveze Dunaj—Zidani most —Ljubljana sicer pričel pešati, po drugi svetovni vojni pa je promet po novozgrajeni magistrali porastel tako, da je ta cesta postala glavna tranzitna pot med Avstrijo in Jadranom. V 18. stoletju se je poleg trgovine tu pričela razvijati tudi obrt, predvsem slamnikarstvo, po katerem so Domžale znane žirom po svetu. Najprej je bila to hišna obrt, s prihodom Tirol-cev se je ta spremenila v slam-nikarsko industrijo, ki je šele z gospodarsko krizo v letih 1929 —1935 skoraj povsem zamrla. Ostalo je le še nekaj obrtnikov in tovarna Universale. sedaj pa v Domžalah izdeluje slamnike le še to podjetje. Več o tem sem pisal že v kroniki domžalskega slamnikarstva v zadnjih dveh številkah Občinskega poročevalca. Morda ne bo odveč, če prav tu navedem pesmico o Domžalah in slamnikih, ki je bila na sporedu 15. 4. 1962 na oddaji NASI KRAJI ZA NAŠ SPORED« in sta jo takrat peli sestri Povšičevi: Domžale gotovo poznate že vsi, saj veste — ves svet že o njih govori: klobukov in slamnikov tu se dobi. Da, da. da, v Domžale pojdeva. kjer si kupim slamnik bel, da moj možek bo vesel. Naj zima je mrzla, pomlad al' jesen, tovarna klobukov postreže vam vsem. pa najsi bo slamnik, klobuk ali šlem. Da, da, da v Domžale pojdeva ... Prav slamnikarstvo je bilo vzrok, da so pred prvo svetovno vojno šivalke slamnikov Iz Domžal in bližnje okolice v tako velikem številu odhajale v Ameriko. Prvi šivalki sta odšli tja že leta 1882. Največ izseljencev pa je odšlo v Ameriko v letih 1905—1908, saj jih je bilo takrat v Ameriki že 196, največ v New Yorku, Clevelan-du in Chicagu. Leta 1923 je bilo v Ameriki že 384 Domžalčanov, kar je ogromno, če pomislimo, da so Domžale leta 1920 imele 1156 prebivalcev. Napredku Domžal je pripomogla tudi leta 1890 zgrajena kamniška železnica. »Kamniški hlapon« je prvič prisopihal v Domžale 21. novembra 1890. leta. Material za nasip proge so kopali v Stobu. kjer so kasneje nastali bajerji. imenovanj »Pšence«, ki so sedaj v ograji Avtoservisa Domžale večinoma že zasuti. Domžale so s tem priklenile nase promet vsega Črnega grabna, ki je imel v Domžalah edino in najbližjo postajo za oddajo agrarnih, predvsem pa lesnih proizvodov. Do leta 1968 je bil na tej progi osebni in tovorni promet, od tedaj dalje pa le še tovorni promet, ki ga je še zelo veliko, saj samo podjetje TERMIT iz Domžal vsakodnevno odpremi iz peško kopov v Moravčah od 10—-16 vagonov kremenčevega peska Še en bajer je bil nekdaj v Stobu, ki ga sedaj ni več. to je »Stobovšak« pri gasilskem domu v Stobu. Tu so nekdaj na Gregorjevo otroci po vodi spuščali lučke, po njem so se pa vozili tudi s čolnom. Na Sto-bovšaku so Stobljanke nekdaj tudi prale. Pošta v Domžalah je bila ustanovljena leta 1880. Prenesena je bila z Vira, kjer je bila ustanovljena že leta 1870. Najprej je bila v Zgornjih Domža- lah št. 76 v nekdanji nemški šoli, to je hiša, kjer je sedaj Gabričeva trgovina spominkov in sicer do leta 1888. Od takrat dalje pa do leta 1906 je bila pri Janušu v Zgornjih Domžalah št. 92, nekdanji gostilni »Stara pošta«, od takrat dalje pa v Spodnjih Domžalah št. 30, kjer ima svoje prostore »Restavracija Pošta«. Po vojni se je pošta preselila na Ljubljansko cesto št. 69, sedanjo stavbo Skupščine občine Domžale, od leta 1967 pa je v novem sodobnem poštnem poslopju. Prvi domžalski poštar je bil Vincenc Januš, zadnji mitničar na Viru in to od 1880—1895, rojen 1835. leta. Bil je brez roke, ki jo je izgubil v bitki pri Sol-ferinu v Italiji. Redne šole do 11. novembra 1864 v Domžalah ni bilo. Zasilno šolo je pa imel takratni be-neficijat-duhovnik, na Goričici, Ignac Pec in sicer v tabornem stolpu pri cerkvi. Prvi učitelj na redni šoli je bil Franc Pfei-fer. Ta šola je bila v stavbi, sedaj Tabor 8, poleg Zmajdove hiše. Sedanjo osnovno šolo Venclja Perka so pričeli graditi v juniju 1887, svojemu namenu pa je bila izročena 4. oktobra 1888. Tega leta je bila preurejena v dvorazrednico. 1890 v tri-razrednlco, 1910 pa v štiriraz-rednico. Tega leta je bila šola povečana za 4 učilnice, leta 1920 pa je bila šola razširjena v šestrazrednico. Sedanja I. osnovna šola Domžale je bila najprej meščanska šola in je bila ustanovljena v septembru 1938. Preden je prvi letnik meščanske šole končal štiriletno šolanje, je prihrume) okupator, pregnal slovenske učitelje in spremenil šolo v Hauptschule. Ze v septembru 1945. leta se je zopet pričel pouk na tej šoli, ki je postala gimnazija, od 1946. leta nižja gimnazija, z reformo šole v šolskem letu 1958/59 pa se je preimenovala v I. osnovno šolo Domžale. Poleg zelo obsežne individualne gradnje rastejo v Domžalah, četudi s precejšnjo zamudo, tudi veliki stanovanjski bloki, ki spreminjajo podobo kraja in tudi mentalitetu |judi Vajenska šola v Domžalah je bila ustanovljena že leta 1922. Pouk se je vse do 2. svetovn; vojne vršil v osnovni šoli Vene-lja Perka. Med vojno je delovala le nekaj časa. Od leta 1945 —1959 je šoia gostovala v pro štorih I. osnovne šole v Domžalah. Leta 1959 je bilo zgrajeno zanjo novo šolsko poslopje. Sola se je kasneje preimenovala v strokovni izobraževalni center Domžale, sedaj je pa to poklicna šola za učence kovin ske stroke. V Domžalah delujeta še dve šoli in to zavod za glasbeno izobraževanje, ki je bil kot glasbena šola Domžale ustanovljen v septembru 1950. leta. Svoje prostore ima v nekdanjem društvenem domu. kjer ima svoje prostore tudi kino podjetje Domžale. Zavod je prostore funkcionalno preuredil v letu 1965 od 15. jubileju. To leto je stavba dobila tudi centralno kurjavo. Tehniška srednja usnjarska galanterijska šola DomSile je bila ustanovljena leta 1948 najprej kot usnjarska šola, leta 1960 pa Je bil i pomočjo tovarne TOKO ustanovljen še galanterijski oddelek. Na tej šoli so se izobraževali tudi indonezijski in alltrMtl u'n'arii. (Se bo nadaljevalo) T. Ravnikar Na rob hudi prometni tragediji v Radomljah V torek, 3. novembra proti večeru se je pripetila na Presnovi cesti v Radomljah huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 4-letna Erika PESTOTNIK iz Raci irnelj, 14-letna Sonja KURALT iz Prcse-rij, učenka 8. razreda osnovne šole Radomlje pa je bila huje telesno poškodovana. Nesrečo je povzročil hudo vinjen voznik osebnnga avtomobila. Spet se sprašujemo, kako se obnašajo na javnih cestah razni udeleženci v prometu. Kakor že prevečkrat doslej je tudi ta nesreča terjala žrtev otroka, pa se še nismo strezni';. Marsikdo pravi, da v šoli premalo vzgajamo učence, knko se je treba vesti na cesti, čeprav imamo v vseh razredih v okviru pouka tudi prometno vzgojo Zavedati se moramo, da so to otroci, ki jih šele vzgajamo ter oblikujemo, na to pa zlasti brezvestni vozniki motornih vozil često pozabljajo. Vedeli moramo, da je treba otroku še in še govoril ne samo o vedenju na cesti, ampak tudi o drugih stvareh odrasel človek, predvsem pa šofer, pa bi moral biti že vzgojen in kot osebnost oblikovan. Vemo, da bi morali v šoli storiti še marsikaj. Morali bi imeti dobro organizirano službo pionirjev prometnikov, ki bi pri nas v Radomljah zjutraj pred poukom in po pouku pred šolo in na križišču v Preserjah urejali promet. Za le' pionirje bi morali imeti člani komisije za varnost v cestnem prometu primerne tečaje in jim priskrbeti ustrezne uniform;-. Na soli je za to dejavnost veliko zanimanja in pripravljenosti in upamo, da b' mo naleteli na razumevanje. Ker se otroci popoldanske izmene vračajo iz šole domov ponoči, bi bilo potrebno, da bi b ' pred šolo na cesti nameščen svetlobni prometni znak, k; b; opozarjal voznik«; na nevarnost. Po drugi strani pa naj opozorimo na ve! ko brezvestnost voznikov zlasti osebnih avtomobilov, ki -.ploh ne upoštevajo prometnih znakov in mnogi skozi strnjeno naselje po Prešernovi cesti in Pelechovi ulici vozijo z nezmanjšano hitrostjo tudi do 100 km na uro, čeprav je opozorilni znak za zmanjšanje hitrosti na 40 km. Takih brezvestnežev, ki smatrajo, da so edini uporabniki cest. je veliko in bodo morali organi javne varnosti poostriti kontrolo in proti njim ostreje ukrepati. R. Hafner Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale je po posredovanju prireditvene poslovalnice »Festival« iz Ljubljane v sredo dne 28. oktobra organiziral dva uspela koncerta, ki so ga izvajali romunski baritonist Vasilc Micu, violinist Rok Klopčič in pianist Marijan Lipovšek. Ti priznani umetniki so izvedli dela Mozarta, Schuberta, Čaj-kovskega, Prokof jeva, Raveln. Debussvja. Lipovška, Sarasata in Enesca. Tako koncert v kino dvorani, ki je bil namenjen mladini os- novnih šol iz Domžal, Mengša in Radomelj ter večerni koncert v mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, sta odlično uspela. Pri večernem koncertu je moral baritonist Vasile Miru. ki je bil s publiko izredno zadovoljen, zapeti še dodatno skladbo kajti poslušalci niso štedili z aplavzi. Vsi navzoči so izrazili željo, naj bi bilo še več podobnih prireditev T. Ravnikar Za avtobusno postajo namenjeni objekt nasproti Veleblagovnice v Domžalah dobiva sedaj končno vendarle svojo dokončno podobo. Že pred leti ga je začelo graditi gradbeno podjetje »Litija«, in sicer za trg, po številnih težavah pa je sedaj kupilo trgovsko podjetje MERCATOR, ki ga hitro preureja v samopostrežno trgovino, katero bodo odprli že 26. novembra letos. Poleg trgovine pa bo v enem delu stavbe tudi mesnica, bife za stoječe goste in pa turistično informativna pisarna Čeprav so imeli Domžalčani mnogo pripomb na samo obliko objektu tedaj, ko te dela bližajo koncu, niti ne izgleda tako ■labo. Upamo, da bo v celoti služil svojemu namenu Tudi radomeljski trgovsko- stanovanjski blok je bil dolgo časa v spotiko vsem. ki so kritično opazovali počasnost in pogosto prekinjanje del na tem objektu Samo dvigalu so baje trikrat pripeljali in trikrat odpeljali. No, sedaj pa so dela stekla in vse kaže. da prekinitev do zakličučska giadnje ne bo več. Ra-doml.iani že nestrpno čakajo zaklfticka del in ureditve lokalov, ki bodo močno zboljšali oskrbo prebivalstva tega področja Trgovsko podjetje NAPREDEK je v domžalski hali letos organiziralo v dneh od 7. do 17. novembra »jesenski sejem«, ki je bil letos še lepše urejen kot prejšnja leta pa tudi zanimanje občanov zanj in za na sejmu prodajane predmete je bilo veliko. Organizacija in obisk sta potrdila, da je »hala« v celoti primerna tudi z komercialne prireditve Domžale in svetovno prvenstvo v gimnastiki V zvezi s svetovnim prvenstvom v gimnastiki, ki se je za nas Jugoslovane, posebno še Slovence, tako uspešno končalo v Ljubljani, smo toliko brali in slišali in videli, da je sedaj, ko so vsi odšli, morda odveč vsako pisanje. Ce pa se spomini sami od sebe vračajo štirinajst dni nazaj, ko so bile Domžale neposredno vključene v to prvenstvo, nam tega nihče ne more zameriti. In vsak, kdor bi nam kratil ponos, da smo bili gostitelji štiriindvajsetih ženskih telovadnih reprezentanc z vseh kontinentov, je zavistnež ali proti-športni tip, ki mu je disciplina telesna moč in čudovita eleganca telovadnih likov zoprna. V domžalski dvorani, ki jo je najel organizacijski komite SGP. so en teden trenirala dekleta. Na televizijskih ekranih niso izgledale tako mlade in drobne. Prihajale in odhajale so skoro neslišno kot izredno marljive učenke, kar so tudi bile. Občudovali smo njihovo disciplino in ljubkost hkrati, ki je svojstvena samo velikim športnikom. Veseli smo, da so se v naši dvorani vsi počutili prijetno: telovadke, trenerji in njihovi organizacijski vodje so neprikrito izražali navdušenje nad našo dvorano in odličnim telovadnim orodjem na katerem so izvajale like, da nam je zastajala sapa. Stari in mladi, pa tudi tisti, ki so se doslej imeli za velike športnike, smo s spoštovanjem gledali poštenost mladih deklet, ne glede na narodnost. Ob dokaj številnih gledalcih je bilo včasih tiho kot v cerkvi in celo tisti mladi fantje, ki so jim cigarete sicer priraščene k ustom, niso kadili. Vsa čast in javna zahvala. Prav gotovo, da mestece Domžale do zdaj svetu ni bilo dosti znano. Po tem prvenstvu pa vedo zanj v Avstraliji, Toki-ju, na Švedskem, Kubi. Izraelu in po številnih evropskih deželah, kjer se bodo pogumna dekleta spominjala, da so sredi Evrope nekje neke gostoljubne Domžale, kjer so dobile razglednico, imenitno "Radensko-in dvojni C, ki menda nikjer ni tako dober kot naš. In ker vsi gradimo na bodočnost, smo prepričani, da se bo katera izmed številnih deklet-telovadk še kdaj ustavila v Domžalah. Težko je reči, katera nacija je bolj ugajala. Ponosne Rusinje niso bile številka ena, kar se je v športnem svetu včasih dogajalo. Vzhodne Nemke so s svojo samozavestjo, vojaško odločnostjo in pridnostjo, ki je nam še neznana, dale slutiti svojo zmago. Simpatične Čehinje so si kljub strogim in postavnim trenerjem upale poškiliti po naših fantih na tribunah. Zato ni čudno, da so eni občudovali like. drugi pa oblike. Presenečala je eleganca Francozinj in čudovit nastop trenerja norveške eleipe. Ob nastopu Izraelk smo videli, da so tam bolj v rabi topovi in tanki in bojna letala kot telovadno orodje. In ko jo istočasno trenirale Japonke, Rusinje, Nemke z afriškimi ekipami, so le-te zaradi kompleksa manjvrednosti zdele v kakem kotu in s trenerji vred žalostno gledale sposobnost velesil. Edinstven pogled, mednarodnega pomena v pozitivnem smislu pa je bil, ko je hkrati prišlo šest ekip, šest narodnosti z različno miselnostjo in družbeno ureditvijo. Na parterju so se prve začele ogrevati z določeno vajo in svojo glasbo Čehinje. Cisto spontano so pridružile vse druge ekipe svoje ogrevanje njihovi vaji. Športna kri iz teh kontinentov ie valovita kot njiva žita. Ganljivo do solz — sredi Domžal . . . Prepričan sem, da so bila vmes dekleta bogatih staršev. Skromne pa tako, da je kar bolelo. Ko človek opazuje mimoidoče in primerja, misel sama uhaja k tem dekletom in tudi fantom, ki smo jih videli v tivolski dvorani. Nedvomno je od treninga v Domžalah imel največ slikar Milan Merhar. S svojo razstavo akvarelov je dodal treningu poseben čar. Obiskovalci so bili navdušeni nad njegovimi deli. Kot slikarju in nekdanjemu telovadcu se je nasmehnila sreča, da je imel kar na dlani toliko imenitnih modelov. Neprestano je risal portrete deklet, ki so na moč rade pozirale v vseh položajih In Za hvaležen pogled je skoro vsaka izmed številnih dobila svoj portret iz Domžal. Pridružil se mu je še Borut Pečar in dekleta so nekega dne kar pozabila na svoj obvezni trening. Stale so kot uročene pred slikarjema. Eh, ženske, povsod so enake. Toda kdo bi jim zameril, posebno, če so to vrhunske telovadke. Iz tega treninga bi lahko napisal še cel kup drobnih epizo-dic in tudi o Merharjevi razstavi. Pa saj še ni vsega konec. Zaje Od jutra do večera je bilo živo v odlično opremljeni in prijetno ogrevani "hali- v Domžalah. Številni gledalci pa so s spoštovanjem opazovali zavzetost, zagrizenost in borbenost, pa tudi železno disciplino telovadk, ki tudi v svetovnem merilu nekaj pomenijo ČESTITKA! Univerza v Ljubljani je podelila naslov magistra tehniških znanosti Martinu BOLHARJU, dipl. ing. iz Domžal, tehničnemu vodji kemične tovarne KEMIN v Ljubljani Prijatelji mu čestitajo! Vse za turizem in estetski videz Domžal, ki jih imenujemo mesto Da o varnosti sploh ne gorimo. Domžale, mesto!? Imam,o veleblagovnico, športno igrišče, čudovito urejeno halo za razne zabave in športne prireditve, veliko število gostinskih lokalov, v samem centru spomenik žrtvam, spomladi in jeseni sejem, in še in še . . . Pridite v Domžale! Samo kako? Kdor pelje v smeri proti Ljubljani in bi se rad ustavil v Domžalah, se ne ve vrniti, ker je na Viru prometni znak — prepovedano zavijanje v levo. Tujec bo težko vedel, da vodi v mesto s te strani še ena cesta. Kaj pa z ljubljanske, strani? Pred tablo Domžale so različni odcepi. Vidiš bencinsko črpalko. Avtoservis in praktično ne veš, kam zaviti. Kje naj bi se prišlo v mesto? Marsikdo zavije z glavne ceste na odcep proti Av toservisu, ki pravzaprav ni od- cep, temveč posledica »nepredvidenih pristankov v obcestnih kamnih- Podjetni sosedje so te obcestne mejnike kaj hitro porabili za lastne potrebe. Tam., kjer bi morali biti, so zdaj le lame. Večina voznikov vozi čeznje, pa naj bodo to vozniki osebnih avtomobilov, tovornjakov ali avtobusov. Jame pa se večajo in večajo in šoferji morajo kar dobro pritisniti na plin, da jih »preskočijo", ker se vsak boji, da bi se sicer ne mogel izkopati iz njih. Kaj pa pešci in kolesarji, ki jim je ta cesta namenjena? Njim bi veljal samo skromen nasvet: pojdite, kjer veste in znate, tukaj niste varni! Kaj pa hiše, ki stoje tod okoli? Na istem, mestu smo letos registrirali kar štiri nesreče Prvič nam )e nek. tovornjak prevrnil na vrt sode, polne olja, Nato je nek drug pri sosedih podrl, vrtno ograjo in polomil vinsko trto. Junija )e nekdo izpulil še zadnje tri obcestne kamne in nam zapeljal na vrt Oktobra pa je nekdo potem, ko je malo nad koreninami odlomil dvoje dreves, podrl ograjo in prelomil cementni steber pri cvetličnih gredah, uničil gredo in končno pristal na vrtu pod jablano Se dobro, da so ga drevesa zadržala, sicer bi gotovo pripeljat direktno v dnevno sobo. Kdor ljubi cvetje, si rad olepša z njim okolico svojega doma Tudi turistično društvo to iz leta v leto priporoča Seda) vidim, da je res potrebno veliko priporočil, še več pa poguma in vztrajnosti Kar namreč dane.-, olepšaš, ii jutri nekdo pome.ndra in uniči Potem pa hitro začni, znova in tvega) celo svoje življenje. Saj veste, pridejo turisti in tako dalje . . Razumem, da se nesreča lahko zgodi vsakomur Danes tebi. jutri meni Vendar — kaj pa storim,o za varnost, za to, da bi nesreče preprečili? Kje so tisti, ki so odgovorni za varnost? Kaj pa križišče? 1. maj 1970 je že dav- no mimo — do takrat naj bi bilo novo križišče že urejeno. Odgovorni na vsa vprašanja v zvezi s tem. odgovarjajo, da je načrt že narejen in bo gradnja vsak čas stekla. Vendar o gradnji ni ne duha ne sluha Na cestnem podjetju smo prosili za nekaj obcestnih kamnov, ki bi jih sami postavili, pa so nam. odvrnili: »Saj bo kmalu novo križišče in do takrat se jih res ne izplača postavljati." Torej — čakajmo! Prekrižanih rok. stojmo in glejmo, kdaj nam bo kdo podrl še to, kar je ostalo Zavedati bi se morali, da smo vsi odgovorni za to, kar se dogaja v občini. Vendar vsak po svoje! Ce vsak urejuje svo, dom in okolico, kar prav qntnvo vpliva na estetski videz Domžal — našega mesln bi se morali tudi za to poklicani zavedati, da ni mogoče delati samo za neprevidne šoferje in povrhu vsega še tvegati in trepetati v neprestanem strahu, kdaj postane žrtev neurejenih razmer še človek! Metka Štrukelj Kljub porazu uspeh KK Domža e v pokalnem tekmovan u KK Domžale : KK Olimpija fifl : 117 (27 : 54) Košarkarji Domžal so dosegli S"? en uspeh. Plasirali so so v četrt-finale tekmovanja za pokal maršala Tita (za področje KZS). kjer so naleteli na Olimpijo, državnega košarkarskega prvaka. Domžale, novembra, dvorana Komunalnega centra, sodnika pur (Žalec) ln STRICKBKRGER (Ljubljana), gledalcev 350. Domžale: Savnik. Gosilč 4. Kvas 21, Zakraj.šek 6, Kovač 2. Samaluk 4, Zagorac 2. J. Zevnik 6, S. Zevnik. Slavinec 2. Muhič 12, I.orbek 10. Olimpija: Bassin 8. Ostcrc 4. Mar-ter 23, Božič 4, Polanec 20. Lomajič 8, Jclovac 16, SuSnik 2. Gvardijančie 4. Fišer 2, Logar 12. Zorga i«. Osebne napake: Domžale 25. Olimpija 16. Prosti meti: Domžale 14:10. Olimpija 22:18. V tej tekmi sta se od aktivnega Igranja poslovila dolgoletna Igrale* prvega moStva SAMALUK in ZEVNIK. ki sta bila vseskozi primer in vzor vsem: v sleherni tekmi sta svonrn mlajšim kolegom pokazala, kako se je treba boriti, kakšno boOi zadržanje pravega športnika. Ob njunem odhodu zahvala in čestitke za izjemno borbenosi tudi od ured* nišiva OP. Domači igralci so se državnemu prvaku enakovrerineje upirali le v začetnem delu tekme, ko jim je uspevalo, da so šli v korak z renomiranom nasprotniki (17 : 21. 21 : 24). V sredini prvega polčasa pa jt bilo resnejšega odpora konec. Izkušeni gosti so prevzeli pobudo in do konca polčasa uspeli povesti z občutno razliko 27 1 54. V drugem polčasu je začetna tem-peramentnosl in borbenosi krepko popustila in ljubljanski gostje so zagospodarili pod obema košema. Predsednik občinske skupščine, tovariš Albin Klemene je pred dnevi priredil za vse tiste družbene in politične delavce, ki so v tem letu slavili petdeset, šestdeset ali sedemdesetletni jubilej sprejem v zahvalo za njihovo požrtvovalno in uspešno delo v preteklosti in iih pozval, naj tudi v prihodnje posvete svoje sile napredku naše socialistične skupnosti Zanimivo pri tem pa je, da so bili rezervni Igrale) gostov celo uspi.. nejši in zanesljivejši, kot igralci prve petorke. Zmaga gostov je vsekakor zaslužena, čeprav je poraz z 4b točkami razlike m koliko previsok. M. II. Gledal sem svetovno elito V domžalski dvorani, ki jo imenujejo tudi športna hala, se je od 17.—25 oktobra zvrstila resnično športna vadba vrhov svetovne telovadbe, ali kot jo mi imenujemo, orodne telovadbe, ki obsega pri moških dva-najsteroboj (dvanajst nastopov na raznih orodjih), za -enske V" osmeroboi. kar pomeni štiri obvezne in štiri poljubne vaje >n to na parterju, preskok er konja na šir. dvovišinskn bradlja in visoka gred. Domžale in okolica je imela tokrat priložnost gledati, primerjati, razmišljati, navduševati se nad izrodno dinamično s ko ro na mšini baleta izvajano žensko orodno telovadbo V v—" kot tednu dni so se zvrsti' vrste ah posameznice vseh » stopajočih držav na SPG-70 Ljubljani, vidna ali manj viri v prizadevna dekleta s svetovnega vrha orodne telovadbe. Dvorana, je. bila tokrat tehnično in estetsko lepo priprav- ljena, polna sonca in optimizma, polna gledalcev, in h Ana tihe napetosti tekmovalk, skoraj nevidnih utrinkov Očes velikih konkurentinj, ali pa tudi nevidnih psihičnih protislovni: bolj ših (reprezentanc) na manj izurjene Priprave in sama tekma je tudi tu plod psihične pripravljenosti, delovne samodis i/-line tekmovalk, velike požrtvovalnosti m končno skrajne telesne pripravljenosti m vzdržljivosti Vadba je trajala pri'večini vrsi tudi odo polne tri ure, pri bol.) ših brez daljših vmesnih počit kov, le ob kozarcu slatine ali sadnega soka Ob teh doga anjih je bilo mnogo razmišljanj gledalcev, ki so tokrat tiho in z velikim zanimanjem sledili izvajanjem, najtežjih prvin, ponovljenih tudi po desetkrat in peč Izredno zanimivo pri vadbi je bilo prav ponavljanje najtežjih elementov i; dobrih ali odličnih izvedbah — v nasprotju v tek mo, kjer element vidiš samo enkrat in še to morda slabše izveden Posebno pozornost je zbujal starostni sestav tekmovalk. Tako smo zasledili pri DDR najmlajše tekmovalke, stare 15 ;ei. najstarejša pa je imela 23 let Zelo drobna mlada dekleta smo videli tudi pri nekaterih ostalih vi suh. ZSSR, ZDA in Voi'V '..anih Pri tem se samo poraja vprašanje. >cako načrtna »adba pripeti« minilo, razvijajoče se dekle rio takega uspeha, kakšna disciplina .am■,odpoved je potrebna pri tekmovalki, da že do svojega 15 leta doseže, svetovni vrh najle.je enske na nog ■ orodne telovadbe Samo neizmerna samodisciplina < M odpoved mnogim prijetnim užitkom, vodi v uspeh Torej ne 'Jrži. da mladi ljudje nt marajo discipline in strumnosti Sodim., da si je ob pravem vodstvu celo želijo Sodim, da je osnovna šola telesne vzgoje pravilna in uspešna Nehote bi tu poslavljal paralelo z našo osnovno *oto telesne vzgoje, inicnova.no splošna vadba. Zdi se mi potrebno ugotoviti, da pri nas premalo stimuliramo vaditelje mladine te starostne dobe, ko r osnovah gradijo tisto, kar pozneje potrebujejo vsi vrhunski športniki. Manjka nam tehničnega vod stvenega kadra, vaditeljev, vaditeljev! Po končanem prvenstvu, ko so nam .nani rezultati dela. lahko trdimo, da so naši gledalci pravilno ocenjevali kvaliteto in pravilno prognozirali uvrstitev vrst. ki so iih videli pri vadbi v domžalski dvorani Posebno vzgojno dragocenost so imeli skupinski obiski in ogledi vadh mnogih snscrinjih osnovnih šol hi industrijske šole, da so mladi ljudje V primerjani iskali svoje mesto in svoje sposobnosti Naj lo zaključek napišem še misel enega stalnih obiskoval cev te vadbe v dvorani: »2e Umrli v oktobru v Domžalah 1. JERNEJCU.' r LAMPRET ANGELA, roj. 1935, umrla 23. 10 107(1 na Dobenu št. 5; 2. SVAJGER r. HOČEVAR MARIJA, roj 1886, umrla 3. 10. 1970. Mengeš. Glavni trg št. 13; 3. BOK A LIC FRANC, r. 1905. Umrl 27. 10. 1970. Mengeš. Cesta OF 12; 5. KRALJ JOŽEF, r. 1900. umrl 5. 10. 1970 v Zideh št. 4, 5. IGLIC ANTON. r. 1900. umrl 4. 10. 1970, Rafolče št. 22; 6. POLJANSEK r. PESTOT. NTK ANTONIJA, r 1890, umrla 3. 10. 1970. Lukovica 35; 7. MALIN FRANC. r. 1943, umrl 5 10. 1970 v Drtiji; 8 ORANEM ANGELA rojena REMS i 1912. umrla 26. 10. 1970. Obrše št. 3; 9. OBREZz\ JAKOB. r. 1893, umrl 20 10 1970, Spodnje Pra-preče 8, 10. LAVRINC FRANC. r. 1879. umrl 16. 10. 1970, Križate št. 2; 11. KLOPCTC VINCENC, r. 1895. umrl 19. 10 1970. Vrba 14: 12. STOJC ANDREJ, r. 1901, umrl 15 10. 1970. Vir. Robova št 14; 13 SIMIC r. KOSMAČ VERA. r. 1906, umrla 28. 10 1970 v Preserjah pri Radomljah; 14. HORVAT TEREZIJA, r. 7. 10, 1892. umrla 24. 10. 1970, Mala Loka št. 8; 15 PAVLIN ANTON, r. 1909. umrl 11 10 1970. Domžale, Poljanska cesta; 16. OSOLIN ANTONIJA, r. 1880. umrla II. 10 1970, Domžale, Ljubljanska 36; 17 KVAS ALOJZ. r. 1880, umrl 5. 10. 1970, Ptelog št. 4; i 18. LKSKOVŠFK IVO. r 19K,, umrl 4 jo. 1070. Don.z.Tlo. Kamniška šl. 13; 19. MfTLLFR VINKO. r. 1895, umrl 18. 10. 1970, Domžale, Ljubljanska c. 56. Domžale: Lesonit (Ilirska Bistrica) 70:66 (38:30) Ljubljana. Dvorana Tivoli, odločilna tekma za obstanek v n. ZKL — zahod, gledalcev 600. sodnika Rus (Kranj). Boljka (Ljubljana). Domžale: Kvas 8, S. Zevnik S, Sa-maluk 18, Zagorac 6, J. Zevnik 17, Zakrajšek 4. Slavinec 10. Lorbek 11. Lesonit: Znidaršič 3, Antonič 4. Potočnik 29. Kirn 2. Skrt 5. Jelnikar 11. Celigoj 2. Kandare 10. Bistričani so se nekaj časa enakovredno kosali, toda potem ko se je poškodoval Jelnikov. ki pa je vs*> eno zdržal do konca tekme, je bilo odpora konec. Domžalčani so bili nedvomno boljši nasprotnik in so zasluženo zmagali. Tole športno poročilo so ljubitelji športa lahko prebrali v dnevnem slovenskem tisku 2. novembra letos. Pomenilo je. da je košarkarsko moštvo Domžaie ostalo v dru:;i zvezni košarkarski ligi. Vprašanje, ki so ga ljubitelji športa v občini v zadnjem času vse pogosteje postavljali — še posebej ljubitelji košarka — Je tako dobilo odgovor. Domžal'-bodo imele tudi v prihodnje svojega predstavnika v II. zvezni ligi — zahod. Za ta uspeh, ko je že vse kazalo, da bodo domžalski košarkarji v pn-hoflnr tekmovalni sezoni Igrali v republiškem tekmovanju, so prav gotovo najbolj zaslužni igralci, ki so t odločilnih trenutkih, psihološko najtežjih, našli dovolj moči za te zmago: igralci, ki niso postali malo-dutm, kot je bil nemara že vs:ik, kdor je spremljal tekmovanje V drugi zvezni košarkarski ligi. bolj ali manj že prepričan v izpad. Za ta storjeni podvg gredo košarkarjem prav gotovo upravičeno tudi čestitke našega uredništva. Vendar pa bi bilo v trenutkih veselja ob lepem uspehu v KK Domžale zelo napak, če bi mislili, da J' prihodnost rožnata, da je vse lepo in prav, da so obeti za prihodnje razveseljivi. Marsikaj bo treba storiti, da bo najaktivnejši domžalski športni kolektiv v prihodnji sezoni dosegal soodbudnejse rezultate od letošnjih, da se ne bo več moral tako krčevito boriti za obstanek v ligi. Vedeti moramo, da jo omenjenemu športnemu kolektivu to že druga sezona, ko mu športna Fortu-na ni obrnila hrbta, saj je obakrat le za las manjkalo, da bi se znaili eno tekmovanje nižje. Za optimizem namreč sedaj še ni mesta. s. tem, da sia stebra moštva Peter SAMAHJK in Jože ZEVNIK prenehala u-kmovati, se je položaj še bolj zresnil. Oba omenjena športnika sta s svojo borbenostjo in s poštenim odnosom do športa (in gledalcev) postala vzor mladim, ki jih žal — kvalitetnejših ni za njima: mladincev, ki bi enakovredno zapolnili bolečo vrzel, ki je nastopila - njunim odhodom. Obstajajo pa tudi se drugj problemi, ki iih morajo maloštevilni košarkarski lunkr-ionarji reševati in med temi prav gotovo niso najmanjši sredstva, posebno če vemo, da najemnina hale za treninge In ickme ni majhna. Vendar, to so le obrobne zadeve. Ob uspehu športnikov-tekmovalcev društvu za nedvomen uspeh iskreno Čestitamo. Sport of> jekleni ročf? Spet je jesen in vsi prizadevni športniki se vračajo na svoje poi-gone. Morda to ne bo držalo le za športniki TAK — Prevoje. ki so tudi v vročih dneh stopali k ročici in dali duška veselju do lepega šport-a — dviganja uteži. Z barvitostjo narave so se tudi naše vrste pomladile in postale številnejše. Biti dvigalec utezi, se pravi biti res tam od tare kajti ta šport zahteva od človeka veliko truda, športnosti. predvsem pa dobre volje in vztrajnosti. Skratka, v naših vrstah ni prostora za -frajerčke-, ki bi radi polepšali svojo sliko. Rad bi spregovoril nekaj besed 0 TAK — Prevoje in o fantih krepkih mišic. Ta klub je domžalskemu občinstvu le malo znan. zato pa Je toliko bolj opazen v slovenskem krogu te športne panoge Morda je to delna krivda samih članov in funkcionarjev, zaradi la- dolgo nisem, videl toliko kvalitetne tihe delavnosti, požrtvovalnosti mladih ljudi in prijetnega zvočnega vzdušja v tej dvorani." M Merhar l prtosti in premajhne informiranosti občanov o obstoju, delovanju in uspehu kluba. Kot drugo pa je tudi splošni interes do tega športa, ki vključuje v svoje vrste le najbolj marljive in nepopustljive fante. Klub je bil ustanovljen leta 1*62 na Prevojah pod težkimi pogoji, brez praviii rekvizitov in prostorov. Z veliko dobre volje naših pionirjev sj je ta disciplina utrdila svojo eksistenco in dala vsebino klubu, ki je ima danes. Tradicija kluba je plod dejavnosti in solidarnosti članov, ne pa sreče in zvez, kot je to |aiv< . k bleščečih panog. Klub ima v svojih vrstah 14 rednih članov in precejšnje število začetnikov. Vabimo mladince, ki se zanimajo za ta šport, k vadbi in sodelovanju. Letošnjo pomlad Je dala stanovanjska skupnost Domžale na razpolage klubu malo dvorano športne hale za treninge, ki ki vsak ponedeljek, sredo in petek. Treningi so redni In vedno dobro obiskovani. Uspeh ta prizadevnost vztrajne vadbe članov se borio prav gotovo odrazila v spomladansk3m delu tekmovanj. Športna vrsla kluba je tekmovala v slovenski ligi in je v končni uvrstitvi dosegla trelje mesto. V zvez- nem merilu pa so se uvrstili letos z lanskega 17. mesta na 14. mesto, kar je viden napredek. TAK — Prevoje krepi prijateljstvo tudi a sosedi onkraj meje in to z nastopom na troboju dvigalcev s klubi iz Celovca in Bischofshofna iz Avstrije. Po tekmi, v Celovcu in doma vodi naš klub in ima lepe izglede, da spomlad) v Bischofshofnu osvoji prehodni poka) v trajno last. V ekipi TAK — Prevoje Je tudi nekaj slovenskih prvakov, ki so si svoj naslov priborili na republiškem prvenstvu po kategorijah spomladi v Logatcu. Pri mladincih pero-lahke kategorije Marjan Velepec, v srednji kategoriji Dušan Kocjan in pri članih v srednji kategoriji Zmaju Berlec. Po številu osvojenih prvin mest Je naš klub na drugem mestu in takoj za Olimpijo. Poleti je pristopil v klub veteran Vinko Malovrh, katerega ime Je bilo pred leti poznano v Jugoslovanskem merilu. Saj je sodeloval na vrsti republi ških, zveznih in mednarodnih tekmovanj. To Je le nekaj skromnih podatkov o klubu In njegovih članih, katerih cilj Je spraviti čim več kilogramov do zadovoljive višine. Drugič pa Se kaj več o vstopu ln pripravah kluba na tekmovanja v II. zvezni ligi zahodne skupine. Milan Korošec Naši kinematografi predvajajo KINO DOMŽALE: «1.-23. XI. 25.-26. XI. 28.—3w. XL 2.-3. XIL S.—J. XII. 9.—10. XII. 12. —14. XII. te.—n. xii. IS.—21. XII. KINO RADOMLJE 21.—22. XI. 13. —21. XI. 28.—». XI. L—•, XII. 5.—«. XII. 1, —1». XII. 12.—13. XII. 15.—17. XII. 19.—2». xn. KINO MENGEŠ: 21.— 22. XI. 25.-2«. XI. 15. — 2». XI. 2. -3. XIL 5.-6. XII. 9.—10. XIL 12.—13. XII. 16. —n. xn. 19.—20. XXI. POTUJOČI KINO: fr. b. VV film VOHUNSKA KOZA 24. XI. v MORAVČAH 25. XI, v IHANU 28. XI. v KRASNJI 29. XI. v PREVOJAH šp. b. CS film NEUSTRAŠNI MAŠČEVALEC 1. XIL v MORAVČAH 2. XII v IHANU 5. XXL v KRASNJI 6. XII. v PREVO.lAH nem. b. Cl film • mer. b. CS film .m 11-,-, b. film zap. nem. film fr. b. CS film nem. b. CS film meh. b. VV film amer. film fr. b. film amer. b. V V iilm angl. b. CS film amer. b. VV film amer. b. CS film fr. b. VV film amer. b. film amer. b. CS film fr. b. CS film »mer. b. CS film fr. b. VV film (lan h. film amer. b. film amer. b. film amer. b. Iilm fr. b. VV film amer. b. CS film amer. VV Iilm amer. b. VV film ZLATA BOGINJA RIO BENA STREL Z NEBOTIČNIKA NEPREKOSLJIVI IIELGA NEUKROĆENA ANGELIKA PUSTOLOVŠČINE NA AMAZONKI SREBRNA MASKA NAJBOLJ NORI DNEVI STAN IN OLIA UJETNICA STRASTI KRVAVI PLEN ZA LJUBEZEN IN SVOBODO PANCHO VILLA JEZDI -.'.!' -I -t ii SIIALAKO CRNA MORA POČITNICE V KALIFORNIJI CAROLINA CHERIE VRNITEV REVOLVERASA SHALAKO ROBCI PLASC HEROJI GVADALKANALA POSTAJA KOM AN C EV SKRIVNOSTNA VOJNA IIARRY FRIGGA OPERACIJA LEONTlNA POJEM PESEM UOMlNlOjUE HLADNOKRVNI PO SLEDEH VELIKE KARAVANE fug.-nem. b. CS film WlNETOU IN OLD FIREHAND S. XH. v MORAVČAH K. XIL v IHANU 12. xii. v KRASNJI 11. XII. v PREVOJAH amer b. film PUSTOLOVEC IZ TEKSASA 15. XII. v MORAVČAH 1«. Xn. v IHANU 1». XIL v KRASNJI 2». XIL v PREVOJAH Čestitke za praznik repubhke. 29. november Občanom in vsem delovnim hudem širom domovine čestitaj*.' za 29, november, praznik republike Občinska skupščina Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Zveza rezervnih vojaških starešin Domžale Občinska konferenca ZMS Domžale TOVARNA KLOBUKOV IN KONFEKCIJE Domžale čestita občanom in vsem poslovnim prijateljem za praznik republike in se priporoča Obiščite našo specializirano trgovino na Ljubljanski cesti 89 v Domžalah TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA TO SAMA VIR čestita občanom ob prazniku republike obletnici rojstva nove Jugoslavije. Priporoča svoje priznane izdelke: — SANITETNI MATERIAL — SANITETNE OMARICE IN TORBICE — POTOVALNE APOTEKE — BIBO PALČKE ZA NEGO DOJENČKOV — KOZMETIČNO VATO — FILTRE ZA CIGARETE Živilski kombinat čestita vsem svojim potrošnikom in sodelavcem za 29. november in se priporoča tudi v prihodnje Podružnica Domžale Na; živi 29. november rojstni dan socialistične Jugoslavije! OPEKARNA RADOMLJE želi vsem svojim odjedalcem a , »si.* -jun-1 i za praznik republike in se priporoča ORBRTNO PODJETJE NOVOPREM Domžale čestita Oglejte si šolsko in drugo opremo za poslovne prostore PAPIRNICA Količevo POSTA DOMŽALE Izdelujemo raznovrstne papirje, navad ne in speeialne lepenke sestavljene in s premazom oplemenitene kartone za embalažo itd KMETIJSKI KOMBINAT SfifVO M j ll t? 1 j delovna enota Proizvaja najkvalitetnejša jedilna olja. Q|J3f|)3 na zalogi pa ima kvalitetne mesne il) v . mlečne izdelke vseh vrst ullllltUIC Kolektiv A MLlfiOSiRCJ Komunalno oodielie Domžale nudi občanom svoje kvalitetne usluge in jim za praznik republike čestita CD ati Jarš yVg3g?! tovarne mlinskih •O strojev čestita vsem delavcem za praznik republike. 29. november V naših izdelkih ^ZZ, sta združeni lepota mkvaliteta f J} m In čestita \^ \^^%jK^fl in se priporoča TOVARNA POZAMENTERIJE MENGEŠ TOVARNA FILCA jp* | |^ MENGEŠ izdeluje poleg ostalega tudi najsodobnejše obloge za pode Preverite našo kvaliteto! 'Melodija tovarna glasbenih instrumentov MENGEŠ čestita in se priporoča Naše priporočilo je kvaliteta T A M J Z OBRTNO PODJETJE MENGEŠ pojem za načrtovanje in proizvodnjo notranje opreme za pisarne in lokale LjubHanska banka PODRUŽNICA DOMŽALE čestita vlagateljem in občanom za dan j republike TERHIT DOMŽALE s svojima obratoma v Moravčah in Ihanu čestita vsem občanom za praznik republike KOMUNALNO PODJETJE čestita občanom in priporoča oje kvalitetne usluge