teto XXV., št. 66
Powgabüh» bat tmai


t. j u c ij iiLa^ fuccmi^ va aL 5.
TPieruu št Jl-22 31-23 31.24
Uiiü-iLui Jüueieü. LjuuijarLa. Puccinijeva
OJlfca &. releion št. 31-25, 31-26. Miu.aialca Novo mesto- LjubtjansKa c.42 fzUručno zastopstvo za ogla« iz Italije
ln Inozemstvo UPI S A., Vlilano
ttüC.iLii <"-a UjUU,jaliSiO poil pn poštno-öeiovoem aa.v žt-17.749, za ostale kraje
italiie -vrvifif' Conti Oorr. Poet 11-3116
BffiBilWiy		
Hr^		1
	.i'*-	
■		L
briiaja vsak ti&n razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 Ur
Uredništvo: .jubljana — Pucdnijeva ulica St. 6. Telefon St. 31-22. 31-23 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Bhčr Wehrmacfatberidit ins heutige» ^teraec'
Sf0pE|a¥an sovražnikov pritisk na vzhodu
Iii napadu
Ojačeni sovražnikovi probojni poizkusi med Blatnim jezerom In Donavo — V gornji šleziji smo obdržali novo izgrajeno bojišče — V Bingenu se nadaljujejo poulični boji — Tudi v Worms« se ogorčeno borimo — Silovit sovražnikov
napad na Mainz
Führerjev glavni stan, 22. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na Madžarskem je vrgel sovražnik v hoj nadaljnje hitre oddelke ter ojačii svoje probojne poizkuse na vsem bojišču med Blatnim jezerom in Diuiavom. Zapadn» od prekopa Sarviz, na obeh straneh Szekes-fehervarja in Vai- Falote ter severno od Tate smo zaustavili sovjetske napade pred našim! črtami ali pa smo jih vrgli s protinapadom nazij. Boljševik; so ponovno Izgubili 73 ok opnikov.
Na slovaškem gorskem bojišču so odbile naše čete južno od Banske Bistrice se nadaljujoče močne sovjetske napade ob oporiščih v zaledju.
V Gornji šleziji je popus+ilo sovražnikovo napadalno delovanje v primeri s prej-šnj.mi dnevi. Na obeh straneh Neustadta in vihodno ob Zlegcnhalsa srno z lastnimi protinapadi izboljšali pcsi.-j-.nke. Novo iz grajeno bojišče smo obdržali kljub številnim boljšcviškjm posameznim napadom.
Z bojišča med Krkom.ši in zalivom Siet-tir .;r ilaff javljajo samo južno od Forsta in severno od Frankfurta ob Odri o brezuspešnih naspr tnikovih izvidniških sunkih.
Obrambna bitka o« Gdanskem zalivu Je postala z obojestranskimi visokimi izguba m} še silovilejša. V 7an:»'lm Prosili je razširil sovražnik svoje napade tudi na področje na obe?- straneh Hohensteina. V težkih bojih smo ob majhni izgubi ozemlja in ob unfčenjn 4S sovjetskih oklopnikov zepet preprečili prodor do Gdinje in Gdan-ska.
Naše če*" v zalivu Frisches Raff so vzdržale s podporo lastnih pomorskih sil neprestan; naval daleko r.adrnočnera nasprotnika ter uničile ponovno 3S oklopnikov
Naši kurlandski bore? so preprečili tudi včeraj nameravan! boljševiški prodor na obeh straneh Frauenbarga, ki je bil izveden 7. največjo r porabo streliva. Sever-nezapadno od Doblena rapadrj^č? Sovjete smo prestregli na glavnem bojišču.
Ob sredn "om Perm s« nadaljuje močan pritisk Amer!'arov proti severa- predvsem
iäiiiiie topö¥sie
vzhodno od Bonna. Njihovi poizkusi, da bi izsilili prehod preko spodnje Siege, so se izjalovili v obrambnem ognjn vsega orožja. Tudi vzhodno od Königswinterjs in Honnefa so obležali napadajoči ameriški bataljoni po zavzetju nekaterih krajev v našem ognju. V Btngenu se nadaljujejo silni poulični boji.
Naše zažčitnlce v Rhein-Hessenu so se prebile po uničenji številnih oklopnikov od Seize v predmostje Mainz, ki ga sovražnik od včeraj silovito napada. Pri Op-penheimu smo uničili sovražnikove okl p-nlške ostf V Worms« se ogorčeno borimo Južno od tod je pradrt sov ažnik na področje Frankenthal», vendar je na' o obležal pred novo issrr njenim i postojankami
V	srednjem Fhrinpfalzu so se pr<>m.-st?l boji oa vzhodni rob Hardta prj J';ad Biirk-helmn in Neustadta cb Welns'ravsc Dalje jugozapadno od tod so naši oddelki, ki so se odmaknili iz SaarpfaJza v bo,iib z nasprotnikom. ki pritiska iz področja na obeh straneh Ka^serslanterna proti jugn Na bojnem odseku pri Wefssenbrngu v Alzaciji so s<e izjalovili probojn-' poskusi sedr^e ameriške ?rmade ob naš;h Tapad^lh utrdbah. V Rheinnfal-m so uničile naše čete včeraj 59 ohlof mških vozil
V	srednji Italiji so bili sovražnikovi sunki ob lignrski oVall južno od Masse tresnspežnl. V Etraškem Apeninn se nadaljnje živahno obojestransko izvfdniško delovanje.
Is bojnega področja Bihač v zapadni Hrvatski javljajo o sdlnih bojih s tolpami, ki napadajo z Jugu. Gore na področju južno cd Sarajeva čistimo sovrafoSka.
Pri močnem sovražnikovem letalskem delovanju nad Nemčijo so bili podnevi po-Ieff Bremena Ln Planena posebno prizadeti kraji v Poveri«, Wcstfalljl in jugovzhodni Nemčij«. Zaradi britanskih terorističnih napadov ponoči je nastala škoda predvsem v Jüamburju. Šibkejši oddelki so odvrgli bombe na Berlin. Zra/noobrambne sile si sestrelile ne dosedanjih poročilih po večini žilriitiotornih bcmfcnikov.
Nasilne boljševiške rekrutacije na evropskem vzhodu in jugovzhoda Lfkvidtranje in teroriziranje oSdrfer
Bera, 22. marca. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih opozarjajo, kako Sovjeti zasedenih dežel na vzhodu in jugovzhodu Evrope ne eksploatirajo brezobzirno samo v gospodarskem pogledu, temveč hočejo iz njih iztisniti tudi čim več topovske krme za s^ojo imperialistično svetovno revolucijo. Znano je, da se je morala Ru-munija v pogodbi o premirju obvezati, da bo stavila Sovjetom za boj proti Nemčiji na razpolago večje število divizij. Prav tako so se morale na moskovsko povelje hol-garske čete boriti proti svojim prejšnjim nemškim zaveznikom. Iz Srbije je moral Tito poslati rdeči vojski določeno število svojih izčrpanih ter za resno borbo nezadostno opremljenih in nezadostno izvežba-nih »divizij«. Končno vsebuje tudi pogodba, katero je sklenila madžarska izdajalska vlada v Debrecinu z boljševiki, določbo o obvezi, da se bodo madžarske edinice borile v vrstah rdeče armade proti Nemčiji.
Razumljivo je. da se prizadeti narodi, katerim so njihovi izdajalski voditelji obljubljali mir, če položijo orož;e, upirajo nadaljnji borbi. Nič jih zri volja doprinažati za tujo in boljševiško stvar visoke krvne žrtve, ne glede na to, da se ljudje bolj ln bolj zavedajo. kako s podpiranjem boljševikov pripravljajo svoje lastno suženjstvo in uničenje. Sov-:'i so zaradi tega prisiljeni uporabljati skrajni teror, ki ga izvajajo deloma sami, deiorna na njihovo povelje komunistične vlade v prizadetih državah. Ta okoliščina pojasnjuje, zakaj so med žrtvami krvave komunistične justice v Rumuniji, Bolgariji in Srbiji, ziasti pa na Poljskem, predvsem tako številni oficirji vseh činov. V Bolgariji je bil odstranjen že velik del oficirskega zbora, mnogo oficirjev je bilo umorjenih, drugi so bili odgnani v Sovjetsko zvezo, nekaj tisoč pa je še zaprtih in čaka na svojo usodo. Mesta odstranjenih oficirjev zasedajo deloma sovjetslS oficirji, delorr.s. komunistični, ki so bili čez noč proglašeni ža oficirje.
Isti proc-s se izvaja v rumunskl vojski. Ker pa tam sovjetski oficirji zaradi nepo-znanja jezika ne morejo nadomestiti ru-munskih, se Izvaja hud pritisk na romunske oficirje, da se podredijo komunizmu in začasno ostanejo na svojih mestih. Ta pritisk je bil potreben, ker so začeli oficirji in podoficirji rumunske vojske v množicah podajati ostavke na svojo službo, ko so videli, cla bi morali v nasprotju z življenjskimi. interesi svojega naroda in tudi v nasprotju s svojimi lastnimi življenjskimi interesi služiti boljševizmu. Na zahtevo So-vjetov je zato romunski vojni minister odredil, da oficirji in podoficirji do konca vojne ne morejo izstopiti iz aktivne službe. Medtem pa se seveda nadaljujejo aretacije onih oficirjev, ki se zde komunistom kakor koli sumljivi.
Bolgarski vojaki se nočejo boriti ob strani boljševikov
Bratislava, 22. marca. Iz nekega poročila časopisa »Magyar Szo« o sedanjem položaju na Madžarskem posnemamo, da so sovjetske Čete v teku prvih 4 tednov zasedbe Budimpešte vodile nad 63.000 prebi.
varjem pe" v Sajo, od ltoier so jih potem odvedli v Sovjetsko zvezo.
Isti list javlja iz Madžarske, da so po izpovedih beguncev in vojnih ujetnikov v
zadnjih tednih vrgli Sovjeti na madžarrsfco bojišče tudi bolgarske čete. Te so se branile boriti se proti Nemcem in Mal žarom ter so v velikih skupinah prešle k nemškim četam. Begune; poudarjajo, da ravnajo bolgarski vojaki j&ko prijateljsko z madžarskim prebivalstvom ter ga ščitijo proti boljševiškerrm nasilju.
Mobllzadja Slovakov in karpai-skih Ukrajincev
Brat&pl&va, 22. marca. Po lapovedih slovaških ujetnikov iz bivše Karpatske Ukrajine eo Sovjeti takoj po zavzetju tega področja mobilizirali vse moške od 17. do 60. leta. Pri tem je prišlo do trenja s Čehi, ki so zahtevali te Slovake za vpokVc v >Ce-škcsslovaško legijo*. Z utemeljitvijo, da jim spričo težkih izgub manjka moštva so Sovjeti po dolgih pogajanjih odstopili Čehom le nekaj ukrajinskih Slovakov, ki so jih mobilizirali.
»Obžalovanja vredna zmeda«
ženeva, 21. marca. Kakor prej vlada v zadržanju zaveznikov napram'dogodkom v Rumuniji obžalovanja vredna zmeda, ugo- ! tavlja dipkmatsk! dopisnik »Daily Heral-da«. Sumljivo je, pravj dalje, da so taki nesporazumi nekaj tednov po Jalti sploh možni. Bržkone obstoja med tremi vlad-aiml šefi kljub pogodbam zelo nevarna vrzel v sodelovanju ta diplomatskih odno-
tet.nh.
Priprave za »volitve« v
BeFSa, 22. marca. Neka vest sovjetske
paroč-fvsMte »luäbe «s Beograda o prft-pnavah za volitve v tako zvani »naro-.no-oeriobocaini kern:te«, pravi, da bodo 1aliko izvttljeas le take oeebe. ki so boiri-o za »o»vdU'«M«v Jugo.*3av4je« podpiraAe, torej ki so komunisti in le&ko to d.fc&.jjo.
Sišsia v
ženeva, 21. marca. Neki član organizacije UNRRA, ki se je ravnokar vrnil iz Dai-macije, te sooročil rimskemu dopisniku ; »Daily E&cpre6sa«. da je bilo komaj možno • Iztovoritl prvo ladjo z živili, kl je dospela j v neko dalmatinsko pristanišče, ker so de- j lavci, ki so bili zaposlen-; pri iztevarjanju, po kratkem času popadali oi slabosti. Žene in otroci so požrešno planili po vsakem pšeničnem zrnu. ki je padlo iz vreč. Prebivalstvo se je vso zimo hranilo deloma le s travo in ohrovtom, Otsoci so povprečno po 5 do 6 centimetrov manjši, kakor M morali biti z czirom na svojo starost. «.Irrogi bolehajo na angleški holovjii. Za bolnike pa skoraj ni nobene pomoči.
Smetose oten!be v Sefeifi
Stoekh&lm, 22. marca. Po neki Izjavi, ki jo je dal državni minister Law v spodnji zbornici, so izrekla »sodišča« Titovih tolp v Srbiji 165 smrtnih obsodb nad nasprotniki komunizma ter v okraju Vodina doslej 75 smrtnih obsodb. Za ostale predeie niso na razpolago nobene številke, je izjavil Law, s čimer je priznal, da je britanska vlada o divjanju NKVD na Titovem področju le delno poučena.
Zahteva aratesSdfe Msv
Amsterdam, 22. marca. Zunanji ministri arabskih držav so sklenili, da bodo zaprosili Egipt, Irak ki Sau&Jevo Arabijo, Id «o povabljene na konferenco v San Frendseu, naj posredujejo pri štirih vslesttah, da bodo tudi Sirija, Libanon In Transjordan^ po-vafctteme aa konferenco,
Pregled po bojiščih
PrenaSfcafoa ve§na ob Renn in Ffalai — Pozicijska vofna
Berlin, 22. marca. Trenutni položaj na
bojiščih označujejo izjalovljeni probojni poskusi Američanov v smeri proti Siegl, razširitev sovražnikovega vdornega področja v pfalškem gorskem ozemlju, trdovratni odpor na obeh straneh Gdanskega zaliva ter nemški obrambni uspehi v Kurlandijl ln v gornji šleziji.
Na zapadu so združili Američani v torek vse razpoložljive sile v nove probojne poskuse ob severnem krilu mostišča pri Remagenu ter za razširitev svojega vdornega področja ob Nani. Z močnimi napadi na obeh straneh avtomobilske ceste med öberkasselom in Budenbachom so dosegli zopet samo majhne uspehe ln z energičnimi protisunki so preprečile nemške čete sovražniku izstop iz pogorja Sieben v ravnino pred Siego. Na drugem težišču so prodrli Američani s področja pri Kreuznachu v obliki pahljače proti severu in vzhodu do kolena Rena med Bingenom in Wormsom ter proti jugu proti severnemu robu Pfal-škega gozda in Kaiserslauterna Med naprej potisnjenimi klim, s katerimi so v teku težki boji, se borijo nemška čete s sledečimi sovražnikovimi oddelki ter zavlačujejo s tem nasprotnikove premike. S pritiskom Američanov proti nemškim zapadnim utrdbam ob Pfalzu se položaj nI bistveno spremenil.
Boljševiki so Izvedli svoje napade predvsem na bokih vzhodnega bojišča. Razen krajevne pridobitve ozemlja vzhodno od Sfcettina ln v pogorju Vertes, je ostal bojni položaj neizpremenjen. V Kurlandijl so dosegle nemške čete zopet popoln obrambni uspeh. Na obeh straneh Gdanskega zaliva se borijo nemški oddelki požrtvovalno za vsak korak zemlje. V gornji šleziji so preprečili nemški okiopniki ln grenadlrjl z žilavim vzdržan jem in močnimi protisunki nadaljnje napredovanje boljševikov, ki napadajo v smeri proti Sudetom.
Iz Italije javljajo samo o krajevnih bojih ob Ligurskem obalnem odseku ter na gorskem bojišču med Monteso ln Imolo.
Ka zapaä«
Nasprotnik poskuša, z vuetni sredstvi ras-širitl svoje predmostje vzhodno od Remagens. da bi debil s tem osnovo za večje opesaeije. V ponedeljek je napadel istočasno proti severu, vzhodu ln Jugu. Ko je po majhnih pri četnih uspehih obtičal v nemškem ognju, je osredotočil v torek svoje pehotne ln oklopniške oddelke, ki so jih podpirali nizko leteči letalci, v probojni poskus proti severu. Na obeh straneh avtomobilske ceste skušajo Američani do«eči izstop iz pogorja Sieben ter doseči ravnino pred Siego, da bi imeli tako okiopniki večjo možnost premikanja Vendar so dcsegll samo omejene vdore na črti Oberkasse!— Oberpleis«. Zaradi nemških protinapadov niso mogli izkoristiti teli prednosti. Sovražnikove divizije so še nadalje zajeaene na sedaj 28 km širokem in 10 ksn globokem predmostju.
V pfalškem gorskem ozemlju pa se je posrečilo Američanom prodreti s področja Kreuznacha z močnimi silami v obliki pahljače proti vzhodu, jugovzhodu in jugu. Zaradi teh vdorov je bojišče močno razčlenjeno. Medtem ko izvajajo nemške čete
protlsunke proti sovražnikovim ostem, se nahajajo v globini med posameznimi klini še nemške alle, ki ogrožajo bok ln hrbet naprej potisnjenih oklopnišklh oddelkov ter napadajo sledeče sovražnikove oddelke. Na jugu Pfalza so se ustavili sovražnikovi .sunki pred nemškimi zapadni mi utrdbami.
Na vzhodu
Na vzhodu se boljševiki nadalje trudijo, da bi s svojimi močnimi napadi proti nemškim obrambnim področjem ob obali Vzhodnega morja ln v gornji Slezijl zavarovali svoje boke ter Istočasno osvobodili sile, da bi lahko ponovno pričeli operacije ob Odri. Kako se te sile manjšajo, je razvidno iz bojev za majhno predmostje Altdamm vzhodno od Stettina Po 15 dnevnih uspešnih obrambnih bojih, pri katerih so uničile nemške čete orožja za več ko tri sovjetske oklopmSke zbore, je bila posadka z vsem tež'dm orožjem in vozili prepeljana na zapadno obrežje Odre. Za varstvo podviga so izvedle nemške oklopniške bojne skupine še v ponedeljek popoldne navidezne napade ter so prodrle pri tem do Podejucha. V večernem mraku so korakali že prvi oddelki čez most severno od gozda Finken. Nemške baterije so izvedle zaporni ogenj, tako da sovražnik ni mogel opaziti premikov. Sele ko je v torek zjutraj zletel v zrak most, ao spoznali boljševiki, kaj je bilo izvršeno.
Nadaljnji primer za visoke sovražnikove izgube na njegovem severnem boku tvorijo boji na obeh etraneh Gdanskega zaliva. V poslednjih petih dneh so -uničile nemške čete nič manj ko 689 sovjetskih oklopnikov. V tej bitki ni sedaj več nobenih posameznih žarišč, marveč sta vse področje zapadno od Gotenhafna do jugozapadno od Danzlga ter obala ob zalivu Frisches Haff eno samo velJko bojišče. Nemški vzhodno-pruski borci se povsod trdovratno upirajo boljševiškemu navalu.
Tretji obrambni uspeh na severu vzhodnega bojišča so dosegle nemške divizije v Kurlandijl. Z učinkovito podporo topništva so na področju Frauenburga krvavo odbile vse sovražnikove probojne poskuse proti severu ln zapadu.
Medtem ko je bilo na bojišču ob Odrt razen krajevnih bojev severno od Lebusa ln pri KUstrinu mirno, so vzele nemške čete v gornji ßlez'ji pobudo v svoje roke. Med Ratiborjem in Zlegenhalsom so prešle v protinapad ter zavzele nekaj ozemlja, tako da so lahko sprejele oddelke, M so se doslej borili Se za hrbtom Sovjetov.
Na Madžarskem je bilo težišče zopet na področju med Blatnim jezerom in Donavo. V pogorju Vertes proti jugozapadu napadajoči boljševiki so biM razbiti pri Stuhl-weissenburgu, Moru ln ob vzhodnem robu gozda Bakony ter so Izgubili 38 oklopnikov. Ti uspešni obrambni boji so imeli učinek tudi na sosednje odseke. Severnozapad-no od pogorja Vertes so se ustavili boljševiki ob ojačenih nemških zapornih postojankah ln ob prekopu Sio in Sarviz so nemške čete s protinapadi ponovno zajezile nasprotnika. Z nadaljnjimi napadi med Dravo in Blatnim jezerom so očistile nemške čete naprej potisnjeni sovražnikov bojiščni lok pri Mestagnyceju, b čemer so zasedle večji gozdni predeL
Anglija jo izdala tadi Tum jo
Plačilo za turško nezvestobo do Nemäfe — Moskva je odpovedala sovjetsko-turško pogodbo — Boj za Dardanele
Stockholm, 22. marca. Moskovska poročevalska služba prinaša uradno poročilo sovjetskega zunanjega "komisarja, da odpoveduje sovjetska vlada pogodbo s Turčijo lz leta 1929. Izjava pravi, da ta pogodba ne odgovarja več novemu položaju >i odrom na medtem nastopivše dalekoseftne izpre-mebe« ter da jo je treba izboljšati.
/ed sovjetsko-turške pogodbe pred-memben politični dogodek ter je brezdvomno v zvezi z dogovorom v Jalti, kjer so ugodili sovjetskim aspiracijam na Dardanele. Kakor zsano, je vse nemško časopisje v svojih kometarjih ob prthkl jalt-ekega sestsnka naprej napovedalo Turkom ta razvoj. Sedaj je ponovno potrjeno,
da Jb büa nemška teza pravilna. Prelom zvestobe ln poslušnost napram Churchillu nista prinesli Turkom, kakor so upali, angleško pomoč, temveč sta se nasprotno London ln Moskva zopet enkrat sporazumela tn to, kakor je bilo pričakovati, na račun »Turčije. To je bilo razvidno že iz uvodnika lista »Torksnire Post«, organa britanskega zunanjega ministra Edena, ki Je svetoval Turkom, da se sporazumejo s Sovjeti. Nemci so ie vedno trdili, da gradijo Turki na pesek, če gradijo na angleško pomoč. Tur-JBoen ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da boelo ugwSli moskovskim željam. Ta anglešk» izdaja bo prebodOa Türke iz njihovih sanj.
Protektorat v vojni
Berlin, 22. marca. »Deutsehe Allgemeine Zeitung« objavlja na uvodnem mestu intervju svojega praškega zastopnika z novim predsednikom protektorarake vlade, notranjim ministrom Bienertom. Minister Bienert ie v tem razgovoru med ostalim Izvajal, la pr-toktorat sicer nI nobena vo. juječa ne dežela, da pa je kljiib temu povsem pod vtisom vojne. Deželi češka in Mora vrtca kot pro-tektorat Nemčije tudi nista zasedeni deželi, vendar pa čutita zakon vojne skupnosti z deželo, ki je z v ar. etvom prevzela tudi zastopstvo interesov na zunai. Od leta 1939., torej ol časa. ko no ustvarltel 'i in varuhj češke demokracije iz leta 1819.	svojo ustvaritev na cedilu, tvorita češko-moravska debela ter na tem področju živeči češki narod del
Nemčije. Motix> s« oni Cehi, ki mislijo, da
izklj -
no n-smška zadeva
ta vojna ni njihova vojna, marveč izključ.
Nadalje je izjavil minister Bienert. da so stotisoči čeških mož v delovni službi Nemčije. Delovanje javne uprave ter ostalih sektorjev narodnega življenja Je podrejeno vojnim dogodkom. Kljub temu ne mo. re trditi noben Čeh, da mora prenašati tako težke vojne napore kakor pripadniki nemškega nareda. V protektoratu vla lata red in mir kakor z izjemo redkih nevtralnih držav v nobeni drugi deželi. Zaključno je poudaril notranji minister Bienert, da veruje v nemško zmago ter da ne bi bilo za češki nared nič slabšega kakor zmaga nemfikih sovražnikov. Ce bolo nekoč izgL nile vse posledice vojnega časa, potem se bodo Nemci ln Čehi vedno deftiro razumeli.
Deport'fai^e italijanskih delavcev
Milan, 22. marca. Radio Rim javlja, da
so lz Italijanske kolonije Eritreje odposlali ttallir»neke delavce v Saudljevo 'Arabijo, da bi delali pri neki severnoameriški petrol«y ski rafineriji v Perzijskem zalivu.
Ojače» moskovski pritisk na Fisisfco
Stockholm, 22. marca. Po zaključltvi volitev na Finskem je ojačila Moskva svoj pritisk na vlado v Helsinkih. Tako zahteva uradna sovjetska poročevalska agencija, da je treba energicneje izvesti zasledovanje in kaznovanje narodnih sil. Dosedanje postopanje označuje za premilo ln obseg akcije za premajhen.
Moskovski priganjaš v Helsinkih, ministrski prelseonifc PaaslMvi, je pripravljen hitro izpolniti vsako tudi samo nakazano Sel jo Kiemlja. Tako je Izjavil v nekem intervjuju, da se bo finski narod v svoji politični orientaciji vedno boli nagibal na ■tran Sovjetske sveže. Značilno za per. ve, ki jih stavi ja Paasrikivl Finski, nava, da »finska bodoča polita ne bo izključevala« kulturnega jn gospodarskega sodelovanja z ostalimi nordijskimi narodi, kar pomen ja. da bo odvisno sodelovanje od tega, «A ga bo Moskva do-rolila aH ne.
apektive,
Potres v TurSfl
Bratislava, 22. marca- Kakor javlja radio Ankara, je prišlo v mestu Adani ln njeni okolici včeraj do potresa, ki le trajal 35 sekund. Uničenih je bilo v mestu nekaj poslopij, 8 oeeb pa je bilo ranjenih. Tudi v Pan-tellerfji so čutili kratke, toda močne sunke.
Amsterdam, 22. marca. Kakor pravi britanska poročevalska služba lz Ankare, je bilo pri potresnih sunkih, ki so jih čutili v raznih delih Turčije, ubitih 14 oseb, 124 pa ranjenih,
Amsterdam, 22. marca. Kot osebni Roose-rcltov ndnnnlnnrr je doepei v Italijo Edward J. IHyrm, blvw predsednik demokrat-i T Wniftwfa dtfltvahi
Z dežja pod kap
Nedavno je napisal londa.iSki list »Daily Mail«, ko je razpravljal o razmerah v Rumumji, Bolgariji in Srbiji, da je prše! Ra^i »s teheranskega dežja pod jalt-ako kap«. Nakopaj je s tem hude ukore sovjetskega rajdia in sovjetskega tialka z nraskovsko »Pravčk:< na čeiu ne le sebi, temveč vsemu angleškemu jn ameriškemu časopisju in tudi angleški vladi sami. Ta moskovska občutljivost je najbJ^i dokaz, da je ugotovitev »Daiiy Mkia« zadela žebaij v glavo. IXčim so na konferenci v Teheranu še marKiraiii nekako interesno skupr ost Anglije, Zeimjenih držav in Sovjetike un--je giede jugovzhodne Sa vzhoGme Evrope, sta morala v Jalta Rocße-velt in Churchill docela kapitulirati pred Stalinom ter vse navedeno poiročje pre-pustitj boljšev-Emu v gospcicLnrsko n politično ekspi oa taci jo. prizadete pokrajine so na la načon res prišle z dežja pod k"^, saj ni med ni" mi niti ene, ki bi se prosto-vo»jno, no svobodni volji sv iega prebival-st\ a, hitela podrediti Moskvi sili se ji celo priključiti.
Z dežja p<v3 kap je po Jalti p/iSla tudi vsa ostala E vropa, v kol isker se je zanašila rsa Angleže in Američane, v enilKi meri pa tudi t:" sami. Medtem ko Sovjeti okočno odreka je svojim zapadmim zaveznikom vsu-ko pratvioo " a:x>e-loč£Xiia v vzhodnoevropskem področju, si sami laste pravico neprestanega viü&äavanja v razmere v za>-p&dnoevropnkih dežel čin. že v Teheranu sta Roosevelt in Churchill v svojem slepem sovraštvu do Neme je padia v past, k..-tew> jima je nastavil Stalin s svojo grožnjo, da bo odpovedal voježko in poiitLčnf.- zvez. Sovjetske unije z Angfoameričand. Morala sta v veliki meri popusti^ moskoveSfltn zahtevam. čeprav so bile v ctbcaiz vprav ornim načelom, o katerih sta njtme naroda mioK-1 i, da s'a mora&a, za njihovo z.tš&to v	in
katera so h: ,a tefeo * bombastično pn gk6e-na v atlantski listami neslavnega spornima.
Svoboda vesti in govora, svoi»-.a piei strahom in bodo, dein), iuacija io aruno-odäoöba narodov - vae te na papirju taito lepe stvar; bile že v Tonern u žrtvovane giede vseh važiodnoevrnpokiži. v wlild meri na tu.*l giaiie ofetaiitüh evrqpsfcifa narodov. Angleži in Američttn-j so takrat uvažali 3vojo ve.st ntceida še s tem, dta t» tio na kocaeu vendorie tuwi oni itiivli neficaj bjse-de, ko bo Mo za definitlvno urej^tnje, čeprav »u že ia&k» iiiiski T>r»i c«6mi nesrečno usodo bakiäCh <k'žav. Potem pa s«i psi>-šia primeffa BcAgßjrtje in Ruiraunoje, w sa njima še prMneal Finska, Pctjeke aTsjje ter jim dtovoij nazorno # <k. <jb Kre-m.elj r.e poan«. ni kakega kondorainij-a, temveč da hoče povsod, kjer imajo b'.Hj&eväid ktcffičStaj besede, odT-očati šafcijučn© sacoi.
Jalta ie ta r»®voj nsdeAjev«lla ;n dokončala P|o neßeaterih vesteh se sni. da sta se skušata Roo«evešt itn CSaLcehlSi micdij u^Lra.t? vsaj St/ttoovim zt-^iievasn goede Poljake, zaradi katere se je Č2(>e cii-uiga e^j-tovna vojna zaoeši in za katere usuKšo- se zato zanima tudi angicwumeriiäka javoirsL Tool«, londomeäta in w&sistagtco^a palÜKa je še vedno tako močno čCSctirana po ži-dovatvu, da je sovrestvo do n<imSkega naroda s'-eo ko prej prva točka noea&gp. pH3w grama. 'Taico je Stalin tudi to poc lai ko z usoohom izigrm' svoj aebk. grožnji z od-povedji> zvezne pc^rocbe- R-OBev-sžt jo Ckur-ch.T: stn vmon-jč k^Ciila. Poipuet-ila sta ne le v poljskem vpeaižanjo, temveč tadt v vseh di-ugjh, v katerih je Moekva rKwta^.i'a svoie zsihteve. Ni tu miogäa za-±ržati nM aavest, da sta s tem iz-ite&a pi-av ista načela, ki sta jih tofeo giasn» pridigala svojim narocS'm id o kateriii sta. ßm -zagotavljala, da je v njik zosčito treba rkikirati ptjstoäc-r&öijno nove svetc.me vojne.
Dojies ne nvure rlliče več trdki, da bi po Jaiti iane-la ar^Ueöka ta ameriška potat.ka še kaiio bsssodo. ter ae tiče F.vrope. Njen vpav' -ie tafco zreduci:r<an, da bo Mcsikva tudi ta.n.kaj, kjer faremuteo še nana iasključ-ne boeede, is&k» prej slaj storila "»-"se, kar i» hf-iteiai. Boij in bolj pogosti io glasni eo g ker ?<e tisdi v Angfkf in AmeiikJ sva-ntei glasovi, fej -gtzzt^zsjo na pretečo kaita-fTör&fo, a vectoo & še preveč csaar.ljeni, da hi mog-H rrsftočoisno prettsmcr-H ksitastro. fabv> pßäitJiko	vivn. Namesto z dežja
pod rtrelho sta- AAgfcrja io Amerika zašli ma z dežja pod kAp.
Tako jmaaio diuaes pobožaj, da se nemSM na.r'cid s svoijim fcream-knejmäm ojp:ax»m preti boljževramna bori* kcn&c kancev tudi xa rošitev m-gic^jškfk lju<jstev pred svetovno kanruntstifco p-<piavo. Nemčija je pori narrvifOfe- oc-iaJ^ki-iiEiicn voistve-m naj-spoznala bistvo boB jžoviizjma kn se zato odločala za bre.zsanr¥pwmšsno bcTbo Pro'"i ntjeamu. Kakos- j» w rki«s:eialif5tečni po-kret s svojo vztrajnostjo io d?jekx2 joefejo irn -čiJ toomnn-isein v*Nemičsjiji sami, tako bo ncirsSSci narod s še sfco-onrtex'r-no vatracnesi-p, dCKlodnostjo ta prtžrfcvovatooetjo wstavÄ tudi boljševiški naval na evropsko kulturo. Nomßiija etfina lahko privede ovropeke narode po streho	ta varnosti.
»SAMOMOB JUGOSLAVIJE« je povsem zadet naslov knj'ge, ki zo je napisal dr. Danilo Gregorič. Sami smo MH krivi, da smo izgubili svobodo, ker smo pustili na čelo države Ijndl, k! se nktt boteli ali pa so bili preslabotni, da bi se zoperstavili načrtom od Zidov vodenih masonsMh lož-	r
Založba »Luč«. — Prerod dr. Zupana.
Na okope!
Pravkar tzišla 15. številka »Slovenskega domobranstva« prinaša 9pet vrsto tehtnih člankov in uspelih drugih prispevkov. Med aktualnimi slikami so tudi pretresljivi prispevki o terorističnem angloamerižkem bombardiranja Ljubljane 9. t. m. V naslednjem objavljamo glavne misli iz načelnega članka, ld ga je pod naslovom »Na okope!« v tej številki napisal mladi publicist in urednik revije g. Ljenko Urbančtč:
Ko je govor o okopih, nam stopijo pred oči junaški borci, ki so se nekoč branili za prsobrani in imeli pred očmi samo eno: zo-perstaviti se, odbiti sovražnika in ga pregnati. Samo to iim je bilo pred očm: in niti en sam hip niso pomislili na spore, ki so jih razdvajali v preteklosti, žene in otroci so jim bili v dragoceno pomoč: pripravljal' iso jim orožje, prinašali hrano, obvezovali ranjence in jih vzpodbujali.
Tako je potrebno, da si tudi mi zamislimo svojo borbo in vidimo pred seboj samo enega sovražnika: komunizem. Kako smešni bi bili, če se ne bi zavedali usodnosti časa in bi trošiii svoje sile v malenkostnih nesporazumih. Hočemo namreč poudariti slo-sro. Naglaš?mo pa, da hočemo samo tako slogo ,ki sloni na načelih. Biti složen, ne pomeni popuščati pri načelih, temveč na-isprotno: načela poudariti, najti pravo pot in razčistiti poime, zakaj vprav nejasni pogledi so največkrat krivi nesloge in neuspeha, ker se prečestokrat ljudje lovijo okrog istih pojmov,- pa si jih ne znajo drug drugemu razjasniti.
Mi si zamišljamo slogo na temeljih krščanstva, domobranstva in pod vodstvom generala Rupnika. Krščanstvo nikakor ne pomeni škodljive popustljivosti, temveč ukazuje najodločnejši boj proti vsem škodljivcem naroda, v tem primeru proti komunizmu. Domobranstvo je oborožena sila našega naroda, tista sila, ki smo jo zgradili zato, da slovensko kri ustavimo, in ne, da bi jo prelivali. General Rupnik je človek, ki se nam je postavil na čelo v najtežj.h trenutkih. To je potrebno, da ponovimo čim večkrat, ker to prečesto radi nekateri pozabljajo. če ne bi storil prav nič drugega rasen tega, bi mu bili naši bodoči rodovi hvaležni in bi pisali njegovo irae z zlatimi črkami na listine naše zgodovine. Domobranci po orožju in po ideji mu obljubljamo zvestobo, ker verujemo, da bo izpolnil kot oče slovenskega naroda vse tisto, kar bo mogel, •da koristi naši bodočnosti.
Vse tiste, ki so vprav v zadnjem času uvideli, da je pravilna samo domobranska pot, iskreno pozdravljamo, ker verujemo, da tudi oni iskreno mislijo.
Nismo vzeli orožja lz nemških rok zaradi športa; k temu nas ie prisilil zahrbtni in protinarodni komunizem. V to so nas prisilili tudi »zavezniki«, zaradi katerih smo šli v vojno, zaradi katerih smo izgubili Jugoslavijo. ki smo jo ljubili, zavezniki, kateri ,so gojili in — na svojo in našo nesrečo — se gojijo kužno klico na naših odprtih narodnih ranah. Odločili smo se za borbo proti židovskemu komunizmu, ker je ta naperjen tudi proti našemu narodu. Odločili smo se zato.'ker smo bili sami neposredno ogroženi in smo z veseljem sprejeli orožje iz ^okupatorjevih« rok, prav tako kakor ga tudi ne bi odklonili iz katerih koli drugih rok. Danes se iskreno borimo skupno z Nemčijo proti največjemu sovražniku človeštva — komunizmu. Toda odkrito povemo, da bi se borili prav tako tudi proti Nemčiji, če bi bila ta nosilec komunizma.
Angloamerikanci se danes igrajo z ognjem, ko se bratijo s komunizmom. Mi vidimo, da je to nevarna igra. in ker v nas Slovencih že od nekdaj ni bilo nič pustolovskega, se s tem dejstvom tudi ne moremo sprijazniti ter se naslanjamo v tem usodnem boja samo na tiste narode, ld so že z dejanji dokazali, da so odločni in odkriti protikomunisti; vse druge smatramo za zaslepljen ce in jih obžalujemo, ker se sami izločajo iz evropske skupnosti.
Nikoli nismo bili med tistimi, ki so trdPi, da bo vojne v kratkem konec, ter varali sebe in druge z lepimi iluzijami, čas je potrdil pravilnost te naše doslednosti. Poseb-
S P O U T
Življenski jubilej športnega pionirja
Te dni je praznoval 50 letnico rojstva eden najbolj zaslužnih slovenskih športnih delavcev in organizatorjev g. Jcso Goreč. Rodil se je v Ljubljani dne 20. marca 1895 ln se je že kot 17 leten deček zi*če.l uveljavlja ti v kolesarskem športu, ki je bil takrat šele v povojih. Po prvi svetovni vojni je posvetil svojo neumorno delavnost in svoje orga-nizatorske sposobnosti razvoju športa med Slovenci na splošno. Bil je duša bivše Slovenske športne zveze in izdajal je pri nas prvi in doslej najboljši športni list. Zlasti mu je bil pri srcu prelepi zimski šport, ki je v nemali meri tudi po njegovi zaslugi dosegel med nami tako visoko stopnjo. Vse do izbruha sedanje vojne je zavzemal vodilne položaje v naših osrednjih eportnih organizacijah in je bil vsa leta tudi član olimpijskega odbora. Več let je b:l tudi predsednik SK Ilirije.
Dragoceno je Gorčevo delo na področju športne publicistike. Poleg neštetih"člankov in poročil, ki jih je napisal za domače in tuje liste, naj omenimo zlasti njegovo športno slovensko terminologijo za kolesarsko stroko in osnovno terminologijo za avtomobilizem, dvoje del res trajne vrednosti.
Toplim voščilom velike družine športnikov se pridružujemo tudi mi.
Turnir v številkah
Naže nedavno poročilo o table-tenlßkem tekmovanju za prvenstvo Ljubljane kot prvi jubilejni prireditvi SK Korotana, ki slavi letos 15-letnico obstoja in ta mesec tudi 10-letnico delovanja table-teniške sekcije, je treba za pravega športnega gurmana izpopolniti še z nekaterimi podrobnimi! podatki, v glavnem v Številkah, ki šele prav pokažejo, po kakšni poti so zmagovalci v raznih skupinah prišli do svojih uspehov. Na kratko bi se dal takšen pregled sestaviti takole:
Moštva: Kermes I—Korotan II 5:0, KJ— H II 5:0. Finale: K. I—H. I 5:3. (Vse tri točke za H. je priboril Bogataj.)
Mešani pari: Božič—-Kamenšek (H.) Bogataj— Zubalič (H.) 2:0 (ali 21:11 in 21:16). Poraz slednjih dveh je bil presenečenje, za katero pa ima mnogo zaslug izredno razpoloženi Božič.
Moški pari: Bogataj—Dular (H.) — Bradeško —Potočnik (K.) 2:1 (ali 21:13, 9:21, 21:11). Bogataj je tu zaigral zelo fcorbeiao in požrtvovalno, pa tudi Dular mu je bil dostojen partner, tako da sta favorita nazadnje morala dvigniti roke. Korotanca sta prej porazila dvojico Božič—Kamenšek (H.) 2:0 (ali 21:9, 23:4), končna zmagovalca pa Korotanov par Gabrovšek—Podobnik 2:1 (ali 21:19, 16:21, 21:19).
Igre posamezno (skupina B). V polfinale eo prižli trije Hermežtuii in Korotanec Podobnik. Za senzacijo je med njimi poskrbll Moran (H.), ki je gladko odpravil Podobnika 2:0. V nadaljnjem je z enako razliko zmagal Dular nad Scag-netijem. Finale med Dularjem in Moranom je prinesel enako neoporečno zmago prvemu z ZzO (ali 21:19, 21:14).	_
Igre posamezno (skupina A). V skupini šestih kandidatov za glavno darilo so imeli to pot odločnejšo besedo Hermežani, ki so z dvema zastopnikoma zasedli obe najvidnejSi mesti. Ugajal je predvsem Božič, ki je opravil najprej z Gabrovškom, potem pa še z Bradeškom (to je bila glavna senzacija), dober je bil tudi Kamen-fek, ki je uspel proti Potočniku. Na višku znanja pa se je pokazal Bogataj, ki si je v petih partijah dal vzeti en sam set. Evo še nekoliko žtevilk o gornjem: 1. Bogataj (H.) 5 točk (Količnik setov 10:1) 2. Božič (H.) 3 točke (8:5), 3 Bradeško (K.) 3 točke (7:6), 4. Potočnik (K.) 2 točki (4:8), 5. ln 6. Kamenšek (H.) in Gabrov-iek (K.) 1 točka (4:8). _	^ ,__,
Toliko bodi ie dodano k X. nagradnem table-tMiHVmn turnirju v te&ijl Tetoainega po«pei»m-teija t* športu» panoge —	Korotauaa v
ÖwMJanll
SK Ljnbliaaa. v aedeijo 34. *■ m. db A30 «trogo obvezen «Sanski sestanek L moswa- Po jBstenkn trening. Vsi in točno. — NaöetaÄc.
no so nas potrdila dejstva v nasprotnikovem taboru. Poglejmo ^osvobojeno« Titovo Srbijo, kjer se morajo titovci boriti še nadalje, namesto da bi zasedli udobna mesta ter živeli človeka dostojno življenje, kakor so jim obljubljali to rdeči poiitkomisarji. Namesto te skorajšnje tako rožnate bodočnosti je nastopilo grenko razočaranje, ko so se znašli t: raztrgam, napol bosi in za pravo bojišče nedovoljno oboroženi ter lačni ljudje v masovni bitki daleč od svoje domovine nekje pri Budimpešti, kjer trohni že mnogo njihovih kosti. Tito je podari! te divizije tisti »slavni in udarni« rdeči armadi, namesto da bi ona podprla izčrpane hribovce.
Prepričani smo — zaključuje pisec svoja udarna izvajanja — da bo protikomunistična ideja izšla iz tega boja zmagovita. Mi ne bomo klonili, ker nimamo pravice, ker ne smemo in ker to zahtevata življenje in bodočnost slovenskega naroda. Naš bojni klic je: z generalom Rupnikom na okope!
<
i
„Sstmemor
Jugoslavije"
je knjiga, v kateri dr. Danilo Gregorič razgalja podtalno delovanje naših prostozidarjev, vodenih po inozemskih ložah, stoječih pod gospod st vom »izvoljenega« židovskega ljudstva. Kdor gre mirno preko pomembnosti in delovanja te zahrbtne židovske organizacije, ie podoben stroji., od ji, ki malomarno prezre svetlobni znak in pahne v nesrečo potnike in sebe. — Založba xL u č«. — Prevedel dr. Fran Znpan, cena 50 Lir.
*	Smrt viteza železnega križa. V zračni borbi je padel major nemške oborožene sile Jürgen Harden. kornodor nekega lovskega letalskega krdela. Bil je odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križca.
*	Adolf Bartels r. V JVeimarju je umrl nemški literarni historik Adolf Bartels, ki je napisal prvo nemško literarno zgodovino r.a podlagi rasnih izsledkov. V tej zgodovini je že takoj v začetku ostro nastopil proti židovskemu vplivu v nemškem duhovnem življenju. Posebno znan je njegov roman o Martinu Lutru.
*	Cenena hrana. V Benetkah so razširili število ljudskih kuhinj, ki razdelijo vsak dan po 4000 kosil. Takšno kosilo stane samo 4 lire.
*	Kuga v Iraku. Iz iraške province Ama-re poročajo, da je v deželi izbruhnila kuga, ki so jo prinesle v Irak čete iz Indije.
IZ LJUBLJANE
u— Novi grobovi. V 54. letu starosti je dotrpela učiteljica v pokoju g. Zaenka Bloudek. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob 9 iz kapele sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — Zadet o i kapi je preminil g. Edvard Praprotnik. Pogreb bo v soboto ob pol 9 iz kapela sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — V Logatcu je umrl lesni trgovec g. Boris R a j e r. Pokopali iso ga včeraj popoldne na tamoš-njem pokopališču. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo nase iskreno sožalje!
u— Lojze Žagar f. Na kliniki v Ljubljani je včeraj nreminul znani in priljubljeni akademski slikar in grafik Lojze Žagar, žalostna vest bo gotovo presunljivo odjeknila v srcih prijateljev, četudi so vedeli, da je že dolgo bolehal na zavratni bolezni. Izgubili smo zaslužnega umetnika. Zapustil nas je v najlepši moški dobi, še ves poln načrtov. Pokojnik je bil blag človek, čuteč in srčno dober tovariš. Kot graiik je veljal za izrednega strokovnjaka. Svoje bogato strokovno znanje si je pridobil v inozemstvu, kamor je odšel po študiju na umetniški akademiji. Njegove bogate strokovne sposobnosti so v letih pred sedanjo vojno cenili v Haagu, v Amsterdamu in v Bruslju, kjer je kot vodja tamošnjih velikih grafičnih podjetij s častjo, ponosom in neprecenljivim strokovnim znanjem zastopal našo ožjo domovino. Pa tudi slovensko upodabljajočo umetnost je pokojni Lojze Žagar ooogatil z mnogimi deli visoke umetniške vrednosti. Znani so zlasti njegovi biblični motivi »Pod križem«, »Rožni venec«, »Bičanje« itd. Kot portre-tist in krajinar se je trdno uveljavil v umetniškem svetu. Bil je neumoren delavec in dognan umetnik. Za njim žalujejo žena Anka, hčerki Janja in Sonja in vsa kulturna javnost. Lojzetu Žagarju blag spomin, žalujočim svojcem in sorodnikom pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje!
u— Radio Ljnbljana priredi dne 27. marca ob 19.30 ▼ veliki unionski dvorani koncertni večer, na katerem bo nastopil gost ljubljanske državne opere komorni pevec g. dr. Julius Pölzer. Spored bo obsegal posebno izbrane pesmi Franza Schuberta, Roberta Sehumanna, Huga Wolfa, Hansa Pfitznerja in Richarda Straussa. Poleg tega bo zaigral sonato, ki jo je zložil Johannes Bralims, violinist g. Miran Viher, katerega bo pri klavirju spremljal g. profesor Marjan Lipov-šek. Predprodaja vstopnic se bo začela v petek 23. t- m. v knjigarni Glasbene Matice.
n— Na pribodnji produkciji gojencev šole Glasbene Matice, lq bo v ponedeljek 26. marca db 18. v mali filharmon-iö. Ii dvo-rajnd. bodo nastopili naslednji gojenci klavirskega oddelka: Marteianc Marko, Mar-teteunc Jošt, Goli Andreja, Koaak Alenk*, Poimpe Nuša, Kalan Pavle, Jelinčič Nilko, Ravan Biserfka» Dimnik Magda, žrldarič Jaš, Pavletič Nevenka, Benedlik Anica, Saanea Eva, Jerman. Majda, iz odidellka za soKcfpetje: štuflar Agneta in iz oddelka za flavto: Korošec Branko in Woiir'nz Marija. Starše vabimo k tej prodrokciji. PcdroM.n'. spored je na raizpcUago v knjigarni Glasbene Matice.
u— Pomladna dela na vrtovih se pričenjajo, Trnovčani in Krakovčani, najvzgled-nejši pridelovalci sadik, so v južnih legah že pral tedni obrnili zemljo ter jo pripravili za setev. Sedaj posnemajo njih vzgled tudi lastniki vrtov v ostali okolici mesta. Pridno obračajo zemljo, da bo čim prej rodila sad.
u— Previ®ofee najemnine zemljišč za vojne vrtove In njivice razburjajo marsikoga, ki z velifcltm veseljem in trudom obdeluje najeti košček zemilije, <la bi si v težkih časih pridelal vsaj najpotrebnejša živila. Večina posestnffldov zemiljiišč v splošnem upošteva slabe razmere najemnikov
f	Dotrpela Je v 54 letu naša dobra
ZDENKA BLOÜDEK
učiteljica v p.
Pogrwb dn<* pokoj niče bo v petek, dna 29. t. m. ob 9. uri S tal, kapaie »r. Anten* K *V.
ter 'jim celo pooraga pri d-^iu. Tudd s te strani se je Ljubljana zvefcno izkazali za socialno čuteče mesto, ki upošteva kor sti splošncisti. Toda med g epodr rji a; tudj izjeme, ki za pusto ze.mjo od reveže v zahtevajo kar črnoborzijansko najemnino. Mestno županstvo prosi vse posestnike zemljišč, ki jiih manj premožnim oddajajo v najem za vojne vrtove in njivice, naj upoštevajo težki položaj najemniko-v, saj bodo s tako svojo uvidevnostjo štorih ma"-go dobrega ter posredno tudi sam: inieli korist od dobro obdelanega in zooljšanega zemljišča, obenem pa imeli tudi zavest, da so storili dolžnost do bližnjega. Hkrati pa mestno županstvo vabi najemnike, ki od njih trdi gosp.-xla.rji zahtevajo neprimerno visoke najemnine, naj se obračajo za posredovanje za znižanje najemnin na mestni posredovalni urad, ki bo s svnjim nrr-nim, brezplačnim p^sred»:vanjem skušal doseči obojestransko zadovoljnost.
u— Darovali so: za oškodovance letalskega napada Anton Koritnik 10 000 lir in Veja Kačič 1500 lir; za ponesrečene otroke zavoda Notre Dame Tinea Krega- 300 lir: za slepo mladino Josip Kregar 500 lir namesto venca na grob c'r. Franca Čadeža in Marija in inž. Jana Blehveis 250 lir namesto venca na grob Vere BMweis; za Dom plenih rodbina Josipa Vončine 250 1 r v počastitev soomina Vere Bloiweisove; Društvu plep;h Filip Šibenik 500 lir v počastitev snomina Ivana Sajevica ln >11 ca Pirš 100 lir v počastitev spomina Valenti. na čopa; Podpornemu društvu rn gluhonemo mladino Mara Drofenik 500 I r: Slo-včrnskemu Rdečemu križu rodbina dr. Josipa Tcm^ča 500 lir v počastitev spomina Valentina čopa, Pavl-ne Pirkerjeve in Ive žerjavove.
Iz Novega mesta
Nov terorističen letalski napad. Nr-o se še zacelile rane, zadr-ne Novemu mestu p3 tretlem zaporednem napadu iz zraka, že je vsekala kruta roka nove, še hujše rane, ki so težko prizadele n-še prebivalstvi». V nedeljo okoli 15. ure je več dvoanotomih sovražnih letal priletelo red me?to. In že so se oglasile letalske strojnice, nato pa sk> sledile močne detonacije Vis: ki stebri ti rna S) kazali cilj sovra^ega napada Kmalu na-to pa so se ognjeni zublji preb li skozi razdejane strehe in uničevali skromno imovino revnih stanovalcev in posestn k v hiš Nad pol ure so letate strahova.la.. mesto. še se je slišalo- brnenje oddaljujočih se letal ko so policist} začeli pežrtv valro reševati, kar se ie še dalo rešiti. Zvesto so jim pomagali nemoški in slovenski vojaki ter OA- čez č-is s» prihiteli tudi peski eni gasilci z brizgalko ter dušilj požar, ta je upepeliä več hiš in gospodarskih o-slop .i. Posebno prizadeta je žilberteva hiša. Se poziv v noč se je dušeč dim dvig-i z pogorišč. Napad je zahteval tudi več člove-gkrh žrtev Mrtvi so Khlnae Gerhart. Flcde Kar edina, hčj S'avka pcaročena Sri nikelj, ki je gluhonema. Može Marija isz St. Jesta, Može Franc itn hči Kristina, Ovir ček Ivana OvsKček Ivana., Jakopin Ivana in Golob Cveta. Ranje n pa so bili: Može Slav-Vot, .«»stra Martina, Jakopin Ela. Jr.k'pn Stanko in Čebular Marija. Ub'tih je b lo tudi nekaj kemj. goved in prašičev.
besede, besede"
»Trosite, trobite!« To je bil neprestani krik
predvo ne reklame, kaj sc je tedaj čuditi, če so premnog! temu k'icu sieHüi '.n nmogokrat res prav nesmiselno trosili dektrično enenj'jo
v električnih pečeh?

Obvestila „PSSEVOBi
PRODAJA MESA V soboto 23. t. m. od 6. ure dalje odda-iamo 10 dkg govedine v Ljubljani na oo-rezka »št. 3o in 35 Mar.« marčeve nakaznice M. P. U.
Mesarji v petek ob 14. na kiavmci.
TRGOVCI!
©sipstKl&ss v Malan!
Sprejmem vsakovrstna naročila. Žigon, pri Sallay, G«jeva 8, pritličje.
POTRATA resno: »P.c.*ede. besede, hesede.« Da bt mogel kdo z razumom obdarjenega člo\'eka tako daleč zavesti, da pušča električno peč goreti brez i^ke potrebe, ni verjetno, Ta razsipnost je posledica čiste razvade, če sh'nrno računam. UJiko trdim, da je v 180 mrzlih dneh (od srede r-ktobra do srede aprila) \-sak lastnik električne peči najmanj po četrt ure na dan kuni v prazni sobi. Moj dobiček: 180.000 lir. Še drugič kaj!«	ßoj POTRATI!
BELEŽNICA
K>OLEDAR
Petek. 23. marca: Viktorljan, De». Mari>a 7
žalosti.
DEŽURNE LEKARNE Mr. Leustek, Resljeva 1; Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; Mr. Komolar, Vič-Tržaška cesta.
ZATEMNITVENI ČAS
za teden, ki začne 19. marca 1943 in teče do -.štetega 25. marca 1945, je od 13.05 ure do 5.50.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Petek, 23. marca zaprto.
Sobota. 24. marca ob 17: P. Lehar: Paganmi.
Opereta. Rod Premiers ki. Nedelja, 25. marca ob 17: P. Leb ar: Patra mni. Opereta. Izven, Cene od 60 lir navzdol. Opozarjamo, da bo odslej zadetek vseh predstav v Drž. gledališču ob 17. «ni.
Odda miška skupina Jadransko Prfroorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 23. MARCA:
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji koncert. Vmes: od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročil«, v nemščini. 12.00 do 14.00: Napoved sporeda — nato glasba za premor. Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Radijski orkester vodi D. M. Sljanec. 15.00 do 17.03: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba). 17.00—17.15: Poročila v nemščini tn slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena medlgra. 17.30 ci'o 13.00: Kmečki trlo. 18 00—18.45: Mali koncert; sodelujeta: Tone Petrovčič — bao ln Go.1-mir Een">šar — klavir. 18.45—19.00: Iz naäeca leposlovja — bere Vinko Beličič. 19.0C—19.30: Komorni zbor. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20 00: Prenos branja članka ministra dr. Göbbeisa iz tednika »Das Reich«. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Osrednji nemški spored. 21.00—22.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Maio ipran'a, ma!o plesanja. — Ple«ni orkester vodi Dušan Prevoršek. 23.-K)—24.00: Glasb» preti polnočjo (prenos).
Bert Oehlmam:	34
NE SAMO ZA ZLATO
Komen
Dve uri potrebuje motorni kuter »Blacfc-waterja«, aa iztrga brodolomno trojico gotovi pogubi. Potem jih imajo na ladji--
shujšane može votlih lic — — žive slik« trpljenja, in nihče ne bi dal beliča za, to. da Dodo oetali.
Na kako zasliševanje ta mah ni mišma. Eden izmed troj.ee ima obe nogi ziomijenL Nezavesten je. Drugi se od izmučenosti zgrudi, ko ga vleko po »Blackwaterjevi« palubi. Tretji je docela izmozgan in povsem odsotnega duha.
Spravijo jih v obednico. ki je preurejena za bolnišnico, odkar vozi »Blackwater« kot pomožna križar ka.
Potem se spet zdani. Solnce vzide krvn-vordeče. Vihar- se je do dobiega polegel.
Dva, trije otočki, prav za. prav samo atoH, obdani od koravunih čeri, »e k&žojo na širni vodni pustinj..
>Blackwater«r, ki se je čez noč namenoma držal v večji razdalji, previdno zapiove bliže.
O tovornem parniku ni videti nobenega sledu.
Daljnogledi neutrudno iščejo po čereh.
Nikjer ničesar.
Niti plavajočih delov razbitine ni moči odkriti. Ladja, Ki jI je nemara razneslo kotel, se je morala potopiti v nekaj trenutkih.
Previdno obplovejo vse otoke zaporedoma. Nič. Pač, halo, lami« nekaj plava! Rešilni pas! —
Ujamejo ga. Očitno je z ladje, toda nne
Otold se neobljudeni. Mlsol na pristanek poveljnik opusti. Okrog poldne v obče ustavi iskanje. iBlaewater-i: jo počasa odpuha proti severovzhodu.
Popoldne zaslišijo dva izmed rešenih ponesrečencev.
Skope odgovore dajeta. Tudi ko jima podarijo steklenko wmskyja, ne postaneta zgovornejša.
Vendar si po njunih i/.povedhah v«aj lahko ustvarijo nekakšno sliko.
Pravita, da je bilo ladji ime >Franken-tal>'. že več mesecev so se skrivali po ctoc-nem blodnjaku Južnega morja, da bi up režali ugodno priložnost za vrnitev domov. Toda spet in spet jim je poskus .zpodleU L In včeraj jih ie doletela usoda. Da, kotei se je razpočil. Posameznosti se ne spominja nobeden, biti je moralo strašno. Vsega skopaj jih je bilo na ladji šestnajst mož. Razen rešene trojice so gotovo vsi izgubili življenje. Z njimi vred kapitan.
Papirjev ujetnik- nimajo pri sebi. >Vse je žio tako naglo--<
Tovor parnika?
.»Balast.«
»Balast ?< Kapitan pomožne križarke strmi v razcapani postavi »Nikar ne. iažita. Na ladji ste imeli' vojne potrebščine — — mine in druga razstreliva — — strel-vo ia nemške križarke, ki nekje čakajo na vas!«
Ne. balast. Samo balast. Staro železo.
»To naj verjamem? če ni bilo strelivo, je bil najbrže premog!«
Moža privzdigneta ramena in jih spet pobesita. Videti jima je da sta globoko
potrta. Konec vožnje, smrt tovarišev--
nekoliko preveč je vse to na en mah!
>Na dan z besedo!«
»Balast.«
Podvržejo jn navzkrižnemu zasliševanju. Pa se ne obnese. Parniku je bilo ime " Fran-kental« in vozil je samo staro železo.
»Zakaj se potem niste ustavili? Sej ste imeli čisot vest!«
Ker niso hoteli priti v ujetništvo, samo zato.
Poveljnik se le stežka umirL Doslej je uplenil šele en nemški parnik, a takrat je bila stvar vredna truda. Imel je na ladji premog1, da, takra* je bilo vse jasno kakor beli dan. Topot pa — — prekleto, nalagati se ne da!
DIJAKA trgovske šole st>reimeta primerno zaposlitev. Ponudbe Jutru po« »Vestna«.	«16-1
» OBRTNIK, marljiv m pošten, išče zs takoj lažic zaposlitve aH mesto mka-santa. Ponudbe Jutru pod »Dein« »li	oskrba*.
6261-1

*riM
- VRTNARJA aii upokojenca spreimem z« pomladanska vrtna dela. Lekarna, Celovška 62.	604b-la
*	KUHARICO, dobro, takoj sprejmem. Naslov v Jutro.	6241-la ŠIVILJO, spretno, sprejem na dom. Naslov v Jutru.
6270-la
*	DELAVKO M vrt sprej-nif krzna rs tvo Rot, M estni trg 5.	6242-i t
*	POSTRE2NICO k en dan v tednu sprejmem. Rož. na dolina, cesti VII, št.15.
9260-la
» SOBARICO, ptidno in
nošteao, takoj spreimem. Naslov v Jutru. 6240-la
Ljubljana, «»• * matm> SStf. Ha*. Manko, Ura« — Stfca por. BeOg, WUua p», ivajg«, JWtfl In ostofo Gorodetvo.
RADIO, petcevm. skorai rov, prodam. Naslov v Jutru.	, , KOŠARICO nu kolesin zložliivo staiico, rjavosive čevlje št. 37 in črne št. 41, roza volneno jopico m kapico, ročno delo, za Vt do ji/i leta starega. PfOdjm , ali zameniam. Javornikova Ll 3/Ul. de^no. 6239-6 'f.!VAL. STROJ, poprezijiv. r.emške znamke, prodam. — Vožnjakova 7, dvorišče.
6233-0
HLAČE. lepe. črne. za večjo osebo, iz predvojnega blaga prodam. Florjanska rl 27/11, desno. 6232-6 ČEVELJČKE št. 25 in bel plašček s kepico prodam. Vegova 7, priti. 6231-6 BADIOAPARATA nemške znamke, dva. novejša modela, ugodno prodam. Ko-lezija, Kolezijska ul. 23-
6230-6
RADIO, petcevni, »Tele-f inken«. prodam. Tržaška cesti 24/1.	6266-6
VOZIČEK, v dobrem stanju, nosilnosti 100 kg, pro-
dun Perko Matija, mizarstvo. Celovška 97. 6263-6 BLAGO za prevleko oto-mame prodam ali zamen;am. Naslov v Jutru. 6258-6 SPAI>lICO, samsko, kompletno, z žičnim vložkom in afrik žimnico, proda skupno za 8500 lir trgovir.a »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vezo.	6257-6
PRODAMO: železen rabljen štedilnik. H-peč, omare za obleko in perilo, predsobno garnituro, pre-grinialo za otomano ali kavč, preprog« in drugo. Trgovin« »Oglei«, Mestni
etnt*. globok
?rodvxyjai flunriM, pfoÄfi. /i»1<»t v J«t»tt. «M5-6 KRMO a» p1em«n«W .šiče prodam. Alfcanstea 39.
6m-6
DARII.O. moško, dragoceno, prodam. Ocled od 8. do 12. ure. Nasiov v Jutru.
624-4-6
ALVIN VODA Vam razkuži kožo po britju. Napolnimo Vam steklenico. Dro-geriia Iv. Kane, Nebotič-cik/	6285-6
KOLO. domsko, skoraj novo, prodam. Naslov v Jutru.	6282-6 SPALNICO in kuhinjo prodam Nasiov v Jutru.
6280-6
PIS. STROJA, dva, velikega in maihnega, ugodno prodam. Mc-rkur. Puharjc-va 6.	6279-6
KOLESA s polnim giimi-jem za vozičke in tricikle prodam zelo ugodno. Merkur, Puharjeva 6. 6277-6 70PICE, damske, pletene, volnene, tn svilene rute ugodno prodam. Naslov v Jutru.	6276-6
BI.AGO za damski pomladni plašč ali kostum prodam." Naslov v Jutru.
6275-6
KOLO, damsko, moderno, dobro ohranjeno, in moško kolo brez gum prodam, delno zameniam za protivrednost. Naslov v Jutru.
6273-6
VOZIČEK, športni, otro-3Vi prodam. Zrinjskeea 6, prid. desno.	6271-6
LIMONO V ČAJU dobro nadomešča limonin ekstrakt Citrol. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Anton Kane, Židovska ul. 1.
6169-6
KITARO, mojstrsko, koncertne citre in cinasto ko-,iito za pranje periia ugod. i no prodam. Naslov v Ju-| tru.	6203-6
KOLO, damsko, znamke >,MiI;«. in moško kolo, obe brez gum, v dobrem Sanju, prodam. Mehanik Ambrož, Dunajska cesta.
6220-6
KOLESI, moško in damsko, prodam oz. zjmeniam za protivrednost. Ponudb-1 navedbo blaga Jutru ood ,j;Ne živila«.	6227-6
isPAtNICO. šnerano, kompletno, 14 komadov, proda Krže, mizarstvo. Vrhnika. Spalnica se nahaja neple-skana pri Martlr.cu Černctu v Ljubljani, Vošniakova 8
6229-6
ŠKORNJE, dobro ohranjene boksaste, ugodrw prodam. Ogled od 17. ure. Naslov v Jutru. 62R9-5 PESO. sladkorno, 30 kg, prodam ali zameniam. — Slomškova 14/1, levo.
6288-6
PIS. STROJ, skorai r.o\, sioven. črkami, portabi prodam. Ogled od 17. ure. Naslov v Jutru. 6286-6 VOZIČEK. lep, globok, srodam. Naslov v Jutru. F 6290-6 I ")KSTERIERJA, resastega, štiri mesece starega, snažnega, prodam. Ogled od 17 do 18. Naslov v Jutru.
6291-6
VRTNO UTO prodtra. NMIov » Jutru. 6294-6 RAJ5IO. popolnonu nov, <4-1, prode». N»i'.cv v
COJ2SRICE. nove- 43. »redtm. Naslov v Ju+ru.
PLAŠČ, črn, kr/nen. rabljen. poceni prodam ali zameniam. Nasiov v Jutru.
6303-6
PREPROGO, »araievsko. 3x4 m, prodam. Na ocied v trgovini »Umetnost«. Kolodvorska 30.	6308-6 KOLO. moško, kot novo, prodam. Ogled: Salcr.dro-va 6/pritl., desno. 6312-6 JOPIČ, moški, usn'en, dobro oliranjen. prodam in kupim nahrbtnik. Od 8. do 10. ure. I. Machiedo. Ulica 3. maja 4/TJI. 6313-6 POVRŠNIK, usmen. prodam. Naslov v Jutru.
6318-6
ČEVLJE, moške, rjave. št. 42—43, nizke, nove. prodam. Salon Ro^eli, Trubarjeva 2, pri šentjakobskem mostu.	6320-6
BLAGO, rožasto, za damsko dnevno hailjo. ter bl-go za damski plašč prodam. Naclov v Jutru. 6321-6 ČEVLJE, salonske, št. 37, dobro ohraniene. rjave, prodam aH zamenjam za protivrednost. Ogled v ne-delio dopoldne. Krakovski nasip 18, podstrešje. 6322-6 KONJA, gugalncg», modernega, in otroški tricike! prodam ali zameniam za r~ortni voziček. Kocjančič. EohcnJkova 7.	6323-6
OBLEKO. pomladansko, prodam. Naslov v Jutru.
6324-6
RJUHI. dve. in dve Marini. nerabljeni, staro blago, prodam. Naslov v lr-tru.	6377-6
f LIFTE na'ih sta reiSih in mlajših mojftrov, kupim Pridem na dom. Naslove pustiti v upraVi Jutra pod »Slike«.
J-448-7
VOLNO, engorsko. nepre-deno, in lcvačkane brisače, rove ali malo rabliene, kupim in nudim protivrednost. J.ivornikova j/III. de-s-10. pri pivovarni Union.
6238-7
/"NAMKE kompl r.bl-ko eli posamezne pjrfiie kupim Ponudbe Ju tu rori ■Znamk-?« S218-7 \ RTNICE. visoke, kupim. Ponudbe s ceno Jutru pod ».Lep cvet«.	6234-7
.-LOV KNJIGE dobre kupim Por.udbe Tutru pod •BibliofiU 5228-7 BLAGO za moško obleko, predvo;no. ali dobro ohra-n er.o obleko za 175 cm visoko osebo, kupim. Travnik / iton. šofer. Sokolsk i dom Trnrn'O.	625^-7
I Jl'BU. ZV ON tudi po-Funezne letnike ln me-sjčnike. kupm. Ponudbe .' jtru ood »Lj. Zvon«.
5227-7
OTOMANO, čisto, kupim. Plačam do 4000 lir. Pmudbe Jutru pod »Oto-n.ana«.	6255-7
VOZIČEK, globok, po možnosti novejšega modela in z dobrimi gumami, kupim. P .nudbe s ceno Jutru pod »Naraščai«.	6251-7
SIV. STROJ, lahko tudi »tareilaga tip«, kupim. Ponudb« » cmo Jutru pod: »Denar«.	«M-T
SSRVIS. !*p, M Im owb. aii l»po poeoiao darilo ku pim. Breg 16/1. 6i»-7 PRASN1KE m izdelovemr ncietnili cvetlic I^ipwn. N»--slo» v Jniru.	tett*.
630Ch> Mac«
VOZIČEK, lep. športni, po možnosti nov, in mofSko kolo z dobro pnevmatiko kupim. Ponudbe r cen Jutru poc; »Sprehod«. 6248-7 ČEVLJE, rabiiene. kupujem in prodajam. Zamenjam otroške več;« in raan^c š:evilke. Klavžar, VoJnja-kova 4.	6128-7
ZA PR \ VLJTVČEK m konjsko opremo kupim. Gostilna Kaifež, Fiorjatjska 4.
6207-7
NOGAVICE, nore. gumira-ste. dol« ali «kAolenke, kupim. Zanoškat, Pra i* kova 15/111.	6211-7 ("EVLJE, salonske, št. 33» kupim sli zameniam za protivrednost. Levičoik Anica Gosposka ulica 10/1.
6299-7
T?ADIO. m»li, kupim 2s protivrednost. Naslov pustite v Jutru pod »Mali radio«.	6304-7 PREGRINJALO, postelmo. in zavese kupim aH dam protivrednost. Naslov v jutru. 6306-7 TRGAM stm-o pletenino za preio. Kupujem odrezke blig* od širili in kroja črv. Od" 8 do 12 in od 14; do 18 Gcrkman Ludvik. Hrenova 8. «10-7 LONCE. 15—20 litrske, s pokrovkami al» hre*, m pekače od 8 do 10 litrov kupim aH zamenjam. Naslov v Jutru. 6317-7
LIKALNIK, elekrični. 450 Watrrv, 3"t kg. nerabljen, zameniam zi protivrednost. Na jami 8/II, vrata 13 (pfi Celovški c. 103). 6237-8 KROMPIR, semenski, prvovrsten, dam proti vmitn v jeseni. Nasiov v Jutra.
£255-8
ŠKORNJE, mofke, k. 42. prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru.	6284-8 ČEVELJČKE, otroške, štev. 23, dobro ohranjene, dva para, zamenjam za rvtotale št. 25. Slomškova 14/1, levo. 6287-g VOLNO. I k«, fino. čisto, ovčio. zamenjam ra protivrednost. Karunova 14.
6296-8
DRVA. sut» (Hapi štori), zamenjam za protivrednost. Predoviteva 9/IL 6302-8 ZAMENJAM mornarsko obleko zs. 7 letnega za čevlje 2 visoko aii nizko peto st. 35. Dominco VI., Mencingerjeva 57/1.	6)14-8 PLAŠČ m zračnico, 26X1% v zelo dobrem sarrju, zameniam. Našlo» v Tutru.
6516-8
ZAMENJAM 2a protivrednost blago ra damski po~ mladanski plaič ter moški suknjič. Naslov v Jutru.
6325-8
OBLEKO. mo?ko, novo. lepo, ta srednievelikega gt>-spotfa. tamenjam za dobro ohranjeno žensko kolo. — Naslov v Jutru. 6326-8
ZBMLJTfčS, «lw*ee, pto~ datn. PooudÖc Jatr« ped:
»$00 Ur kr. a«. <S«T-M PAÄCILF. u B «Aigndom i« v «v»tokri&e« ofctafa pro. duoo. Reclitttmt Mawot Zajec Andrej, f«rfuriev« IA.
I ■ • ■ ' ..
STANOVANJE dvosobno. 3 kuhinjo in kopalnico v centru ali izven, iičem. Ponudbe Jutru pod »Stanovanje«,	6274-21a
SOBO. opremljeno prazno, najraje v šiiki. iščem za takoi ali s 1. majem. Ponudbe Jutru pod:
»Maj«.	6080-23a
SOBICO Kčem ra tako} za gospoda, ki ie mnogo odsoten. Nsira,jc v okolici Bežigrada, šiške. Trnovega in Miria. Ponudbe Jutru pod »Vdiko odsoten«.
62?8-23a
SOBO iščem s 1. aprilom sli grrm ko« »ostanovalka. Ponudbe Jutru pod »So-tcar>ovalkac.	6367-23«
?J/j[/_
SOBI, dve, opremljeni, lahko tudi prazni, oddam. Nisiov v Jutru. 6262-23
SOBO, sončno, z eno aH dvema posteljama, brez perila. oddam samo za n®P:-raiije. Naslov v jutre.
6281-23
•'.jR'SJi
UHAN z dvema briljasK»-taz sem izgubila pred 1 i dr.evi 7. patra; na poti od Rimskega trga v cerkev Mariiinega Oznanieoja. — Najditelja lepo prosim, da pa odda proti nagradi: Weber Ivan;, Rimski trg 8/1.
6246- 37
POZOR * Obrniti ui trgovci ! Svarim pred nakupom poiimega brusilnega str on znamke »Svet« r vinjenim motorjem 2.3 KS. 380 W, in dveh gonilnih jermenov. !0 m dolžine in '20 mm širine, ki mi je bil ukraden iz delavnice. Oseba, ki iavi storilcs, dobs 5000 lir nagrade. Pmter Anton. Gospodinjska 6.	6272-57 DENARNICO. ieiezniško legitimadio na tme Savn^l; in tobačno karto sem izgxi-bil. NaidUtzlia prosim, nai vse odda naslovi jenen.
6509-57
KINEMATOGRAFI
KDfO MATICA. Tel. 22-41. »Poslednji akorfi*. Willy Birgel, Lil Dagover, Maria v. Ta«3nadv Predstave ob 17. ln 19. uri. KINO SLOGA. jFilharmoniki*. Predstave ob 17. in 19. url.
KINO CNION. Zabaven film »VeJetmi«te. — Jose Stöckel, Trade Hesterberg. IVpr.es «art-njikrat. Predstave ob 17. in 19. uri.
f
Po dolgi, mučni bolezni je v 48. letu starosti dotrpel naš dragi oče, »»prog, brst ln stric, gospod
LOJZE ŽAGAR
akademski slikar f» grafik.
Pogreb bo v soboto ob 9. «rt z J^'. kapelice
. Jakoba, na pokopaJižče k Sv. ivrizru.
L.Hibljana, 22. marca l»?5-«alujoči: Anka, Sena: Janja in Sonja, hčerki in ostalo soroaatvo
Upravni svet, ravnateljstvo in uradništvo PrometDega zavoda za premog d. d. na-ananjajc, da je danes nenadoma, zadet od kapi, preminul naS predsednik, gospod
EDVARD PRAPROTNIK
Pogreb bo v soboto, dne 24. t. m. ob ped 9. dopoldne ie kapele sv. Nikolaja ▼ družinsko grobnico.
Biasega pokojnika in dobrega fvorartea bom» ohrr-ruii v najlepšem Fpomrnu.
f
f
Preminul je v starosti 38 let oa£ ljubljeni mož, dobri oče, gospod
RAJER BOR TS
lesni trgovec.
Pokopan smo ga ▼ četrtek ob 5. url popoldne
na domače pokop a." 64 e y Logatcu! Prosimo tihega sožal.ia! Logatec, Idrija, Ljubljana., Gorica.
2alujočl:
Dragica, tata, Keva, hčerka, Ergen, 06«
in ostalo »orodstvo.
Za, uredništvo: Milan Zacnek — Za izda-iat^ltt- Stanko Virant — Za Narodno tMnn»: Fran Jeran — Za tnoegatul 4Uk I^ubomfa- VoKäö