Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & 'V e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: ITpravništvu „3?Iira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & , Leto XVI, V Celovcu, 10. januarja 1897. Štev. 1. Prva božičnica ^Narodne šole44 v St. Rupertu pri Velikovcu. (Izv. dopis iz Velikovca.) Prva božičnica v naši narodni šoli vršila se je dné 30. decembra m. 1. ob 3. uri popoludne zelo sijajno; bila je ta slavnost pravi nàrodni praznik za celo velikovško okolico. Naši vrli kmetje in kmetice so prišli k slavnosti v zelo obilnem številu ; pa tudi iz mesta je prišlo nekaj gostov, tako da je bila šolska soba za ženska ročna dela z obiskovalci natlačena. Posebno nam je omeniti odličnih gostov, ki so našo slavnost s svojim pohodom počastili, namreč visokorodne gospe ekscelence baronice Ivane Pino, gosp. okr. komisarja Janko Kremenšeka, kije prišel kot zastopnik g. okr. glavarja Kren ter-j a, preč. g. dekana Janeza AVieser-ja in osmero duhovnov. V slavnostni sobi je bilo na odru postavljeno veliko in jako okusno s svečicami, lepotičjem, sadjem in sladčicami okinčano božično drevo. Slavnost je otvoril g. župnik Fr. Treiber s primernim nagovorom in presrčno pozdravil vse navzoče goste, sosebno visokorodno gospo eksc. baronico Pino zahvaljujoč se jej za blagodušni dar v prid šolski mladini. Potem stopi na oder desetletni učenec Janez Kurat in govori sledeči slavnostni govor: Prečastiii, preblagi pričujoči! .Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji", tako. so pred devetnajststo leti peli angeljci, ko so ubogim pastircem prinesli veselo naznanilo, da jim je rojen Zveličar sveta. Veseli so se podali pastirji na pot, iskat ljubega Jezusa in ko so ga našli, so ga spoštljivo molili in se mu poklonili. Počastiti ljubega Jezusa, smo se zbrali danes tukaj tudi mi učenci slovenske šole v Št. Rupertu. Prvikrat smo se zbrali tukaj, da v podobi, pesmi in prosti besedi pokažemo svojo ljubezen do svojega milega Odrešenika. Prišli smo semkaj prvikrat v slovensko šolo; prvikrat danes stopimo pred vas, prečastiti gospodje in dragi starisi, ki ste prišli semkaj, da vam pokažemo, kaj smo se že naučili. In kakor so revni pastirji tako srčno hvalili ljubo božje Dete, tako hvalimo ljubega Jezusa tudi mi. Ljubi Jezus, je namreč nagnil srca dobrih ljudij, da so nam postavili tako lepo šolsko hišo; oni so nam pripomogli, da se tu moremo lepo učiti. Zato se mi učenci in učenke že danes lepo zahvaljujemo vsem dobrotnikom, posebno pa družbi sv. Cirila in Metoda in prečastitemu gospodu župniku za vse kar storijo, za vse kar trpijo. Tebe, ljubi Jezus, božje Dete, pa prosimo, poplačaj vsem ljudem, kar storijo za nas, povrni vsem trud, ki ga imajo z nami. Daj, da bi se njih trud in darovi v nebesih spremenili v večne krone. Prosimo te še posebno, daj nam učencem prav pridnim biti, da bode imel ljubi Bog, vsi dobri ljudje in stariši, z nami prav veliko veselja, da bomo enkrat, kakor angelji, s čistim srcem peli : .Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobrega srca ! Nastopil je ovi učenec zelo pogumno in brez-ustrašno, govoril jako razločno in zastopno, tako da so vsi poslušalci kar strmeli in burno odobravali njegovi govor. Ko so potem deklice s sprem-Ijevanjem na glasoviru prelepo zapele pesem „Pa-stirji pri jaslicah“, odprejo se vrata in v dolgi vrsti pride in se postavi na oder deset dečkov, ki so predstavljali igro „Pastirji pri jaslicahu. Dečki so bili prav po jutrovski šegi napravljeni in ogrnjeni v dolge, bele, rudeče in rumene halje; na glavi so nosili nekaki turški turban, v rokah držali dolge zakrivljene pastirske palice in okrog pasa pastirske torbe in trobente. Kaj takega naši kmetje še niso videli in so bili kar očarani nad to predstavo. Izmed dečkov je učenec I. Kurat predstavljal čuvaja, T. Cikulnik pa starega pastirja, ves zbor drugih dečkov je pa lepo in jako točno odgovarjal na razna njuna vprašanja. Po končani igri so deklice zapele Vavkenovo pesem „Glej zvezdice". Potem so se vršile deklamacije. Najprej nastopijo deklice M. Mesner, A. Rabič, K. Gradišnik in A. Lipnik, ki so v eni vrsti stoječe zaporedoma deklamovale božične pesni, zadnja pa zelo dolgo pesem „Mamka peč". Kar čudili so se poslušalci, kako so otroci, ki večinoma še brati ne znajo, tako dolge pesmi, in to v tako kratkem času, se mogli naučiti in tako točno in brezustrašno dekihmovati. Za temi so nastopili trije najmanjši in najmlajši otroci, fantek J. Strnad in deklici I. Bruner in A. Is a k, ki so jako ljubko in pogumno brez spodtikljeja deklamovali novoletna voščila. Po končanih deklamacijah zapela se je priljubljena Orožnova pesem „Kje so moje rožice?" Večje učenke so zdaj predstavljale prav dolgo igro v dveh dejanjih .Sirotica na sv. večer". Predstavljale so deklice: U. Cikulnik, sirotica; I. K u e s, mati ; A. R i e p e 1 in K. K u e s, njeni hčeri. Igra nam predstavlja prihod deklice-sirotice v neko hišo, kjer se ima vršiti božična slavnost. Hišni hčerki se uboge reve usmilite in prosite svojo mati, naj dovoli, da se sme tudi sirotica slavnosti udeležiti. Mati usliši prošnjo svojih hčerk in dovoli ne samo sirotici udeležbo pri božični slavnosti, ampak jo vzame celo kot hčer v svojo hišo. Deklice so igro jako živo in točno predstavljale ; vsaka je svojo nalogo izvrstno izvršila. Med prvim in drugim dejanjem se je pela Hladnikova pesem s samospevom „Angeljsko petje", po drugem pa nàrodna pesem „Po jezeru". Kot zadnja točka se je predstavljala „Živa podoba". Nastopili so zopet pastirji na odru in napravili kolo, v sredi je na stal na vzvišenem stojalu krasno okinčani angeli s perutnicami, na glavi pozlačeno krono noseč in v rokah držeč okrašeno ploščico z umetno napravljenim napisom: .Srečno novo leto 1897 !“ Angelja je predstavljala učenka H. Rak. Deklice so na to zapele prekrasno Slomše-kovo pesem „Lahko noč“. Potem so se razdelili darovi ; 67 otrok je dobilo večjih darov, ostali pa sladčice. Veselje je bilo gledati presrečne, obdarjene otročiče. Cela slavnost je napravila na vse poslušalce, posebno na kmete, zelo mogočen vtis. Videli smo, kako so se kmetom solze lile od samega veselja po obrazu. Niso se mogli dosti začuditi nad velikim uspehom naše šole, ki se je v tako kratkem času dosegel. Jasno je zdaj našim kmetom, kaj doseže šola, v koji se poučujejo otroci na podlagi maternega jezika! Največja hvala za prelepi uspeh gre pa našim čč. šolskim sestram, posebno č. sestri učiteljici Cirili, ki so se z otroci silno trudile. Vzorni rodoljubni kmet Tomaž Cikulnik p. d. Škorjanc se je zavolj tega v imenu vseh drugih kmetov v navdušenih besedah čč. sestram zahvalil za ves njih trud. Naj služi preimenitni uspeh one slavnosti čč. sestram v zadoščenje za vse prestane bridkosti ravno pretečenih dni. Dobra stvar se povsod zasleduje, in bi tudi ne bila dobra, ako bi ne imela nasprotstva. H koncu štejemo si v svojo dolžnost, se preblagim dobrotnikom zahvaliti za razne darove, s kojimi so nam omogočili, da smo mogli revnim otrokom pri tej priložnosti kaj podariti. Sosebno izrekamo najprisrčnejšo zahvalo visokorodni gospej ekscelenci baronici Pino, ki je kupila in nam podarila 72 kosov naglavnih, ovratnih in žepnih rutic mnogo sladčic ; potem milosti), gospodu kanoniku Lambertu Einspierju v Celovcu, ki je poklonil za našo slavnost lepo svòto, in blagorodnemu g. Janezu Cehnerju, svečarju v Velikovcu, ki je nam Pogled v leto 1896. Navada je pri časnikarjih, da napravljajo o koncu leta nekak račun ter se vsaj na kratko spo minjajo važnejših dogodkov minulega leta. Da s ozré v minulo leto nazaj, zató ima tudi naš „Mir dosti uzroka. Letos se je zvršila pri našem list važna sprememba. Uredništvo je prešlo v drug roke; pot listu ostala je in ostala bode tudi zana prej ista, cilj ravno isti, kterega mu je zaznamova ustanovitelj njegov msgr. And. Einspieler. Ali j list pod novim uredništvom napredoval in bol ustregel potrebam in željam svojih naročnikov, tem morajo soditi naročniki sami. Sprejmejo p naj odkritosrčno zagotovilo, da je resna naša skr in da za to zastavljamo vse svoje moči, da „Mir" potrebno glasilo koroških Slovencev, čim bolj povzdig nemo in vsestransko zboljšamo. Ali sami ne mo renio vsega storiti; zató obračamo se zopet d svojih prijateljev, do milih Slovencev, naj nas pod pirajo, kolikor le morejo, z marljivim naročevanjen Ri razširjanjem „Mir“-a, s pridnim dopisovanjem vsestranske podpore potrebujemo tem bolj, ko srn Ltlnu1 “st,s samostojno prilogo „Domači Pri , J ', Geslo nam bodi: Mi z vsemi močmi z slovensko ljudstvo, slovensko ljudstvo za nas! 8 posebnim ponosom se oziramo Slovenci, kako druga leta tako tudi letos, na našo Mohorjev d r u z b o. Število udov napredovalo je zelo čvrst' tudi na Koroškem na veselje vsakega domoljuba Prebirajte Mohorjeve bukve le prav pridno ; imeli bodete od tega mnogega dobička ! Najvažnejši dogodek minulega leta so bile volitve za deželni zbor. Koroški Slovenci so pokazali ob tej priliki, da se zavedajo svoje dolžnosti. Vkljubu silnemu pritisku od nasprotne strani, so stali trdni; niti jeden mož se nam ni izneveril, in kjer smo zmagali, zmagali smo sijajno po poštenem boju! Trije slovenski poslanci,— to je vspeh letošnjih volitev; posebno pomenljiva pa je naša zmaga v ziljski dolini. Posameznostij v tem pregledu ne moremo omenjati, vsaj smo jih svoječasno obširno opisali. Le toliko pravimo: Slovenci, ostanite tako trdni, kakor ste bili pri zadnjih volitvah, tudi zanaprej ! V par tednih bodete zopet volili za državni zbor; pokažite takrat z nova, da se zavedate svoje krvi in dolžnosti ! Da smo dosegli toliko lepih uspehov, je največ zasluga našega kat.-pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem, ki je napravilo v minulem letu 20 društvenih shodov, poleg kterih se je vršilo po Slovenskem še 10 drugih javnih političnih shodov. Najuspešnejši pa so bili shodi na danjah, v Rožeku in v — Pokrčah, da-si ga je branila slavnoznana kuga na gobcih in parkljih. Istotako se je v Vetrinju pokazala hudomušna davi c a, pa z malone istim uspehom. Pokazalo se je, da smo tudi koroški Slovenci še toliko politično zdravi, da nas ne premagajo več razne bolezni nekterih čudnih naših okrajnih glavarjev. Poleg političnega društva so delovale za pro-bujo ljudstva prav dobro tudi Ciril-Metodove podružnice, v gospodarskem oziru pa slovenske posojilnice. Želimo le, da podružnice i v bo- doče prav odločno delujejo, pridno zborujejo ter tako poskrbijo za primeren pouk ljudstvu v šolskih, ndrodnih in gospodarskih vprašanjih. K čvrstemu delovanju v tem oziru nas vspodbuja najbolj pogled velikovške „Nàrodne šole", kteri uspehi se že sedaj tako lepo kažejo. Najlepši dan minulega leta nam je gotovo dan 25. oktobra, ko smo otvorili našo šolo. Naj tudi požrtvovalnost zanjo ne poneha, marveč zmirom raste ; korist od šole ima ves nàrod ! *) Omenjati nam je tudi lepe slavnosti, prirejene v spomin pokojnemu prof. Jos. Lendovšeku, dné 9. kimovca na Dvoru in Malem Strmcu. Postavili smo prezaslužnemu možu dostojen spomenik, spominjali se ga s primerno slavnostjo in tako pokazali, da koroški Slovenec zna vredno častiti za domovino zaslužne rodoljube. Slovensko uradovanje je naredilo v minulem letu mal korak naprej. Krajnim šolskim svetom v Kazazah, Globasnici itd., se je vsled prizivov pripoznalo, da sme višjim uradom dopisovati slovenski. — Zmagali smo v zadevi slovenskih imen, ker so nam višje oblasti morale priznati, da imamo pravico pisati svoja imena v pravilnem slovenskem pravopisu. Dež. šolski nadzornik dr. Gobane je v minulem letu šel v že davno „zasluženi“ pokoj ! Upali smo, da se z njegovim odstopom zboljšajo naše šolske razmere. Ni se še zgodilo ! Osupniti so nas morala imenovanja Kreuter-ja, Palla-ta, Knapič-a. *) ,Mir“ je v minulem letu nabral in izkazal za velikovško šolo 3336 kron 64 beličev. Naj bi se to število letos podvojilo ! ! PVa ročaj te in razširjajte „i>f ir“! podaril mnogo svečic za božično drevo in mnogo sladčic. Še posebno se zahvaljujemo svojemu rojaku g. vikarju Valentinu Podgorcu, ki je nam podaril vse lepotičje in okrašenje za božično drevo in ki je tudi že dan poprej semkaj prišel ter vodil za slavnost potrebne priprave in omislil opravo za pastirje. Vsem blagim dobrotnikom bodi mili Bog plačnik ! —b— Dopisi prijateljev. Kronski darovi za velikovsko šolo. Odkupnino namesto voščil za novo leto so plačali: Župnik Mat. Nessler v Galiciji 4 krone; župnik in deželni poslanec Gregor Einspieler Podkloštrom 2 kroni; neimenovan uzorni rodoljub 1 krono ; župnik Fr. Treiber v Št. Rupertu pri Velikovcu 4 krone; trgovec Fr. Sadnikar v Celovcu 2 kroni; kanonik Fr. Holec v Velikovcu 3 krone; neimenovan dekan 2 kroni; župnik Mat. Kues v Trbižu 2 kroni; župnik Fr. Bergman v Št. Lenartu 2 kroni; župnik Val. Kraut na Brnci 2 kroni; župnik Luka Selnik v Ovčji vesi 2 kroni; župnik Mart. Krejči na Vratih 4 krone; ekspozit Mat.Germ v Rablu 3 krone; poseben dodatek 1 krona.— Dalje so darovali: neimenovan domoljub v Celovcu 20 kron; dr. Perne, prof. v Kranju, 2 kroni ; neimenovan dobrotnik iz Slov. Plajberga 10 kron ; neimenovan rodoljub J. C. 10 kron; provizor Fr. Stingi v Kotljah 2 kroni; Andrej Oražem, mlinar v Briksenu na Tirolskem, zvest naš naročnik, ki našo dobro stvar vedno rad podpira in svojih rojakov tudi v tujini ne pozabi, poslal nam je 3 krone za velikovsko šolo in tudi kat.-polit, društva ni pozabil. Slava mu! Gosp. kaplan Val. Šitelkopf v Črni nam je poslal za novo leto dar, kteri je zložila vesela družba na dan novega leta v gostilni pri Drufelniku v Črni v znesku 18 kron ; dva neimenovana dobrotnika v Celovcu sta darovala 3 krone; hranilnica in posojilnica v Sinčivesi 100 kron. — O priliki božičnice v »Narodni šoli“ velikovški so darovali: prof. Ivan Hutter v Celovcu 2 kroni; župnik Janez Volavčnik na Rudi 2 kroni; provizor Josip Drdlik v Gorenčah 2 kroni; provizor Jos Hribar v Šmarjeti 2 kroni; Jožef Pušl, predsednik podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico, 2 kroni; neimenovana kmetica iz dješke fare 20 beličev ; dekan Andrej Wieser v Grabštanju namesto udeležbe pri božičnici 4 krone; vzorni rodoljub Tomaž Cikulnik p. d. Škorjanc pri Mrzlivodi pri božičnici je od kmetov nabral 12 kron 80 beličev. — Pozivu celovške podružnice sv. Cirila in Metoda so se odzvali: kaplan Volbank Serajnik v Tinjah 20 kron; župnik Simon Greiner v Št. Jakobu 20 kron; stolni kaplan Mat. Ražun v Celovcu 20 kron ; dr. Val. Janežič v Celovcu 20 kron. — Za pobita okna so darovali: dekan in nadžupnik Jernej Voh v Konjicah na Štajerskem 2 kroni; prošt Jan. E. Marinič v Dobrlivesi pod geslom: »od tistega, ki je bil trikrat kamenovan“ 10 kron; Miha Pesjak v Kamnigorici na Gorenjskem 2 kroni; župnik Luka Selnik v Ovčji vesi 2 kroni; — Vkup 325 kron. — Hvala! — Živeli nasledniki! Iz Celovca. (Krška škofija.) Šematizem za 1. 1897. je izšel. Povzamemo mu sledeče podatke. Naša škofija se je ustanovila dné 6. maja 1072. 1. Sedajne meje je dobila dné 1. jun. 18591. in obsega sedaj vso deželo. Mil. g. dr. Jož. Kahn so 60. poglavar krške škofije, preč. g. dr. V. Miiller 59. stolni prošt. — Stolni kapitelj šteje 8 kanonikov in 4 častne korarje ; kn. šk. duhovnih svetovalcev je 38. V duhovnem semenišču je 60 bogoslovcev, in sicer v I. letu 25, v II. letu 12, v III. letu 13, v IV. letu 10. V dijaškem semenišču „Marianum“ je 155 dijakov. — Kolegijatni kapitelji so 4, namreč: Gospa Sveta, Breže, Strasburg, Velikovec. Proštij je 8, namreč: Breže (2), Podkrnosom, Spod. Drav-berg, Kraig,yDobrlavas, Wieting. — Škofija obsega 24 dekanij. Župnij (far) je 345, od teh pa praznih (brez dušnega pastirja) 81; ekspozitur je 5 (prazne 4); kaplanij je 162 (praznih 106); beneficijev 27 (praznih 18). Duhovnikov je 439. V dušnem pastirstvu jih deluje 332, in sicer 308 svetnih ter 24 redovnikov. V drugih službah je 23 svetnih in 52 redovnih, vkup 75 duhovnikov ; upokojenih (penzijonistov, deficijentov itd.) je 32 duhovnikov. Umrlo je zadnje leto 14 duhovnikov, v dušno pastirstvo vstopilo 19. Najstarejša duhovnika sta: izmed redovnikov jezuvit č. o. Serianz v Vse kaže, da v višjih krogih veje še vedno nam neprijazen veter. Dolžnost naša je, da se spominjamo i onih vrlih m6ž-rodoljubov, ktere je Bog v minulem letu poklical s tega sveta. Umrli so: Dné 20. jan. Val. Gros-Krošelj v Štriholčah; 5. febr. župnik Andrej Brežan na Djekšah ; 23. febr. Jož. Janežič v Št. Jakobu v Rožu ; 29. febr. župan Jan. Korpič-Pistotnik na Radišah; 5. marca kaplan Jož. Piki v Št. Jakobu; 30. apr. Štefan Lakonik-Šuster v Opačah; 23. avgusta Merlin-Majerč v Št. Lenartu; 4. nov. L. Krištof v Švabeku; 30. dec. župan J. Urabel v Logivesi. Časten jim spomin! Nasprotovanja nam tudi v minulem letu ni manjkalo. „Sudmark“, „Bauernbund“, „Schul-verein“ so združeni delali zoper nas; nasprotni listi z združenimi močmi udrihali po nas, zavijali, lagali se zoper nas. Prav nič se niso še poboljšali. To delo bodejo, kakor vse kaže, nadaljevali tudi v novem letu. Pa, ako je božja volja, nas vsa nasprotna sila ne premaga! Niti „Sudmark“ in „Bauernbund“, niti „Schulverein“ nas ne more podjarmiti; vse grdo pisarenje in blebetanje libe-ralno-nacijonalnih listov nam ne more škodovati, če ostanemo trdni, značajni ; če odločno in neustrašeno hodimo po določeni nam poti! Zató veljaj i v novem letu: Ne ud aj mo se! B—n. Št. Andražu, posvečen v duhovnika 1. 1828. Izmed svetnih duhovnikov je najstarejši preč. g. L. Serajnik, prošt v Tinjah, posvečen v mašuika 1. 1835. Zlatomašnikov je 20. — Cerkva in kapelic je 1058, katoličanov vkup 352.280. Moških samostanov in samostanskih naselbin je 11; v teh je, 85 redovnikov, 42 klerikov, 21 novincev, 50 lajikov, vkup 208. Ženskih samostanov in naselbin je 16 in v njih vkup 265 redovnic (nun). — Gornje številke kažejo, da je v škofiji še vedno veliko pomanjkanje duhovnov; mnogo far še nima svojih dušnih pastirjev. Mili Bog daj, da se v tem razmere kmalu zboljšajo! —rn— — (Nova maša.) Ne moremo ravno reči, da bi se Celovčani veliko zanimali za duhovnike in cerkvene slavnosti. Tem pomenljivše je torej, daje nova maša našega rojaka, č. g. Avg. Križaja, dné 27. dec. privabila toliko ljudstva iz Celovca in okolice, tudi iz boljših stanov, da je bila prostorna stolna cerkev zjutraj pri sv. maši in popoludne pri blagoslovu napolnjena do zadnjega kotička. Dan prej, na Štefanovo, so mil. g. kuezoškof Jožef v svoji domači kapelici posvetili g. Križaja v maš-nika. Pri novi maši mu je govoril slavnostno pridigo č. g. o. Jos. Prane, jezuit v Celovcu. Sloveči govornik je v krepkih in vnetih besedah kazal, kako je duhovnik po svojem poklicu in stanu prijatelj ljudstva. Odkritosrčno je povedal tudi, zakaj se dandanašnji tako malo mladeničev posveti duhov-skemu stanu. Zlobni liberalni nauki, zasmehovanje in lažnjivo obrekovanje nasprotnikov marsikoga odvrne od duhovništva. Za duhovnega očeta je bil č. novomašniku g. vpokojeni sodn. svetovalec Truck s soprogo. — Na starega leta dan se je podal g. Križaj na svoje mesto v Prevalje, kjer je služboval že poprej. Na novega leta pa je imel slovesno sv. opravilo. Cerkev je bila i tri natlačeno polna pobožnega slovenskega ljudsta, ki je prihitelo veselit se z novim mašnikom in sprejeti njegov blagoslov. Božji blagoslov spremljaj mladega duhovnika, da povsod in vneto more izvrševati svoj težki poklic kot ljudski prijatelj ! —rn— — („Sudmark.“) Naši mestni očetje so zadnjič zopet ropotali za „Sudmarko“. Podžupan dr. Metnitz, jeden glavnih nemškonacijonalnih kolovodij, je hvalil njeno delovanje in predlagal, naj se podpora za to povsem nepotrebno društvo zviša od 25 na 50 gld. Mestni očetje so predlog kajpak sprejeli; proti so glasovali samo gg. Bittner, Manndorff in Kleinmayr. — Celovški mestni zbor je s tem pokazal, da ga še vedno navdaja staro sovraštvo do Slovencev. —o— Iz Logavesi nad Vrbo. (Sijajen pogreb odličnega moža.) Izročili smo na novega leta dan materi zemlji možd, ki je bil znan po celem Zgornjem Rožu; možd, ki je bil uzoren oče svoji rodbini in blag prijatelj vsem, ki so ga poznali; možd-značaja, ki je stal trdno na svojem mestu, če je šlo za naše svete pravice. Spremili smo k zadnjemu počitku vsem dragega, vsem priljubljenega g. Urbana Urabel-a p. d. Srena, župana v Logavesi, odbornika slovenske hranilnice v Klečah in večletnega cerkvenega ključarja. Ob taki veliki zgubi plakajo soproga njegova in njegovi večinoma še ne preskrbljeni otroci, točijo solze cela občina in ubogi, ki zgube v njem dobrega in skrbnega očeta ; za rajnim žaluje celi Zgornji Rož, ki zgubi stanovitnega moža našega in poštenjaka. — V znak sočutja in hvaležnosti poklonila mu je kot odborniku hranilnica v Klečah krasen venec; istotako občinski odborniki kot svojemu županu. Ko so domači č. g. župnik ob azistenci treh sosednih gg. župnikov ostanke nepozabljenega možd blagoslovili in so Vrbski pevci zapeli neko žalostinko, dvignili so rakev kmečki rodoljubi ter jo nesli na domače pokopališče v Logavesi. Sprevod je bil tako veličasten, da ga celi okraj ne pomni. Iz Vrbe, Ro-žeka in sosednih krajev je bilo vse na nogah. Udeležili so se pogreba vsi župani iz okolice in veteransko društvo v Rožeku. Prišli so izkazat zadnjo čast rajnemu naši slovenski rodoljubi Rutar, Ko-bentar, Šervicelj in drugi. Po skončanih molitvah, in ko so pevci zapeli zadnjo žalostinsko, so domači č. g. župnik v svojem govoru tolažili soprogo in zapuščene otroke in jih opominjali, naj so pogumni in se vdajo v voljo Vsegamogočnega. — Ne bi posvetil rajnemu županu Urabel-u teh vrstic, ko ne bi vedel, da je bil mož redek značaj in poštena slovenska korenina. Daši je nosil precej težko breme županstva in prišel z marsikterim uradom v ozko zvezo, se ni sramoval biti Slovenec in pokazati se Slovenca. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah stal je kot skala na naši strani in glasoval za naša kandidata. Blag mu spomin ! —c. Iz Goričan ob Žili. (Cerkveno petje.) Dné 22. in 29. novembra grem v Borlje k Božji službi. Po pridigi začnejo otroci z mladim nemškim učiteljem nemško peti. No, sem si mislil, tu ne gre več za Božjo čast, ampak za ponemčevanje. Otroci, ko odrastejo, ne marajo za slovensko petje, ne za branje, še menj pa hočejo slovensko govoriti. Raji govorijo spakedrano nemščino, dasi skoro niti eden ni, ki bi jo tako znal, da bi ga ne poznal, da je Slovenec. Še nemško pridigo in lutrovsko vero, pa smo v nemškem Berolinu ! Res žalostno za faro, kjer se tako godi, in kjer poklicani možje tega ne branijo, marveč morda celo podpirajo ! Naj bi se v tem oziru po slovenskih krajih vendar enkrat obrnilo na boljše! Iz Velikovca. (Zahvala.) Za našo nàroduo šolo je nam poslal prezaslužni rodoljub č. g. Josip Škrbine, župnik v Vogrčah, 46 komadov molitvenikov in knjig razne tvarine za našo šolsko knjižnico. Ob božičnih praznikih so vrli naši kmetje našim čč. sestram zopet prinesli prav obilo živil. Bog povrni stoterno! Iz Železne Kaple. (Marsikaj.) V naši župniji, ki šteje čez 3000 duš, je bilo 1. 1896. skupaj 96 porodov (16 manj od 1. 1895.) in sicer moških 56, ženskih 40, zakonskih 60 in nezakonskih 36. Mrtvorojenih je bilo 5. Umrlo je 78 oseb (z mrtvorojenimi vred) in sicer 40 ženskih in 38 moških. Poročeno je bilo 20 parov, med temi en tuj. Primeroma je umrlo veliko več ljudi v manjši občini, v trgu Kapli, kot v kmečki t. j. Bjelski. Naše gospodarske razmere so dosti žalostne. Stari ubogi ljudje iščejo zavetišča v trgu, kamor so prej menda donašali svoje pridelke in napitali marsikoga, ki dobro živi od slovenskih žuljev, slovenskega jezika pa ne mara. Na čast naših tržanov pa moramo opomniti, da velika večina ne trobi v nemško-na-cijonalni rog, in če Bog enkrat pokliče s tega sveta še ostale ^Herodeže11 — bo tudi Slovencu danica zazorila. Slovan gre na dan! iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali od 4. oktobra do 1. novembra 1896: Veleč. g. A. S. Tolminec 10 gld. kot mesečni prispevek za oktober in november za t. L; sl. generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani 100 gld. kot darilo veleslav. generalnega ravnateljstva v Pragi; gospa Kristina Fajdiga, blagajničarka ženske podružnice v Kamniku, 37 gold. letnine; gospdč. Kristina Divjakova, trgovska pomočnica, 6 gld., ktere je med seboj nabralo nekaj Trbovljčank in Trbovljčanov in sicer večinoma kot kazni za tuje besede, po nepotrebnem, med slovenskim pogovorom izgovorjene ; moška podružnica v Trstu 200 gld. ; g. Radoslav Silvester, blagajnik podružnice v Vipavi, 22 gld. 36 kr. letnine in 2 gld. iz nabiralnika pri g. Perhavcu; podružnica Apače po gosp. prvomestniku Ant. Božiču 20 gld. 60 kr. letnine; g. Juli Južna pri sv, Juriju ob Taboru iz nabiralnika v gostilni »pri pošti” 5 gld. 80 kr.; g. c. k. notar J. Plantan kot volilo pokojne gospe Marije Jemc-eve po odšteti dedni pristojbini 90 gld. ; g. Fr. Fajdiga iz Sodražice 59 kron in sicer: 45 kron 28 vin. dar Sodražanov kot čisti dohodek kegljanja na dobitke in 13 kron 22 vin. iz gostilniškega nabiralnika; ženska podružnica v Logatcu 100 gld. pokrovi-teljnine; gdč. Ljudmila Roblekova iz Litije povodom otvoritve velikovške šole 100 gld., ktere so zložile tamošnje čestilke in čestilci našega slavnega pesnika Simona Gregorčiča v ta namen, da se ta naš, in celega slovenskega naroda ljubljenec vpiše kot pokrovitelj pri Litijski podružnici. Gdč. Ant Drufovka-va, blagajničarica Sežanske podružnice, 50 gld. na račun V. pokroviteljine ; g. Vik. Globočnik, dež. poslanec in c. k. notar v Kranji, 5 gld. za »Narodno šolo” v Velikovcu; sl. uredništvo »Slovenca” zbirko 17 gld ; sl. omizje stolnega župnišča v Mariboru po preč. g. dr. Ant. Medvedu 5 gld. mesto brzojavke v Velikovec; g. Janko Žirovnik, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, za velikovško šolo mesto brzojavke k slavnosti 25. oktobra t. 1. 42 kron, ktere so zložili gg. in sicer: po 4 krone: A. Belec Jn Fr. Mekinec; po 3 krone: Gr. Malovrh; po 2 kroni: J. Žirovnik, Ivanka Zakotnik, M. Rozman, S. Jovan, A. Sič, V. Jaklič, Pavla Wolfling, Fr. Ježek, Fr. Kotnik, V. Cirman, Iv. Sever, Iv. Malinšek in Št. Vidske pevke ; po 1 krono : A. Debeljak, Zofija Warthol, Štef. Pečnik, Jos. Arhar in Fr. Zajec. Vrlo delujoči podružnici na Vrhniki ste poslali 181 gld. in sicer: ženska 100 gld. pokroviteljine ter 42 gld. letnine, moška pa 39 gld. letnine; g. Rob. Tominc, c. k. poštar v Grosupljah, 1 gld. za pobita okna velikovške šole. — Izjavljajoč najpri-srčnejo zahvalo požrtvovalno delavnim rodoljubkinjam in rodoljubom, izrekamo danes nado, da se bo vsled otvoritve prve družbine narodne šole na Koroškem veliko navdušenje občinstva do naše družbe povekšalo, požrtvovalnost pa pomnožila. V to pomozi Bog! Srčno priporočamo vesolnjemu Slovenstvu našo družbo ter z zaupanjem pričakujemo obilih darov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Politični pregled. Avstro-Ogerska. Več deželnih zborov se je zbralo pred novim letom, da so dovolili začasno pobiranje deželnih priklad. Nekteri so se pečali tudi z drugimi zadevami. V kranjskem dež. zboru so predlagali dr. Majaron, dr. Žitnik in tovariši, naj se primerno spremenjenemu volilnemu redu za državni zbor, prenaredi tudi volilni red za dež. zbor tako, da se upeljejo direktne, tajne volitve. Isto se je predlagalo tudi v češkem iu štajerskem deželnem zboru. Pa pred prihodnjimi volitvami se te postave še ne bodo potrdile. Volilo se bo torej še po starem. Mnogo listi pišejo o tem, da so slovenski štajerski poslanci ustopili v deželni zbor v Gradcu. Liberalce to zelo mrzi. Ali bode večina štajerskega dež. zbora sedaj bolj pravična Slovencem, nam pokaže bodočnost. Slovenci zahtevajo, in to po vsej pravici, za se tudi jedno mesto dež. odbornika. Vsi dež. zbori so zaključili svoje zasedanje še pred novim letom ; samo nižjeavstrijski zboruje še naprej. — Državni zbor se razpusti še ta mesec in takoj se razpišejo nove volitve, ktere se imajo potem izvršiti mej 15. in 20. marcem. Tako pišejo poljski listi. Vsekako se moramo takoj pripraviti na volilno borbo. — Češki katoličani so začeli izdajati nov velik dnevnik pod naslovom „Katoličke Listy“. Stopiti ho- Zahtevajte po vseh gostilnah čejo kot dobro organizovaua stranka ¥ boj prihodnjih državnozborskih volitvah. — Ndrodna jed-nakopravnost v Šleziji je naredila jeden korak dalje. Pri letošnjem otvorjenju deželnega zbora, je deželni glavar grof Larisch obljubo prečital v vseh treh deželnih jezikih, kar se še dosedaj ni nikoli zgodilo. — Državni zbor je dné 5. t. m. odklonil v proračun postavljeno svoto za celjsko slovensko gimnazijo s 109 proti 98 glasovi. Nemci so pokazali zopet, da v Avstriji Slovenci še vedno zastonj iščemo pravice! Druge države. Ruski car je poslal k Me-neliku posebnega poslanca z bogatimi darovi. — Iz Rusije poročajo listi, da je car Nikolaj II. svojemu narodu poklonil lep novoletni dar: svobodo tiska in velike olajšave pri zemljiškem davku. V Rusiji zelo skrbijo za kmetski stan. — Sv. Oče obrnili so se do francoske in avstrijske vlade, naj se potegnejo za varnost kristijanov v turških pokrajinah. Sv. katoliška cerkev vedno in povsod najboljše brani tlačene in zapuščene. — Na srbskem so že zopet dobili nove ministre. Zbral jih je prejšnji poslanik na Dunaju, Simič. Po vsej Evropi potrebujejo največ ministrov na Francoskem in Srbskem. — Splošno ljudsko štetje imajo na Ruskem dné 28. prosinca. — Laška vlada zahteva 9 milijonov lir za nove puške. Ljudstvo gotovo ne bode veselo tega novoletnega „darila“. © v i c a r. Na Koroškem. Veliko nesramnostij, obrekovanja in lažij so že napisali nam nasprotni koroški listi zoper kat. cerkev in duhovski stan. Tako grdega zavijanja in obrekovanja, kakor ga podaja lutrovska „Bauernzeitung“ v 1. štev. t. L, pa že dolgo nismo brali več. Kar na treh straneh smeši in grdi katoliško stvar in duhovski stan na naj-grši način. Namen temu početju je jasen. Ljudstvo hočejo zapeljati, odvrniti od pravih njegovih prijateljev. A delajmo, da se jim zvita nakana ne posreči. Pokažite „Bauernzeitung“-i, ki se vsiljuje zlasti kmetom v mnogih iztisih tudi zastonj, povsod vrata, ne trpite je v svojih hišah. Proč s takim listom! — Po zadnjih volitvah se je guštanjski zdravnik dr. Krasnik jako grdo obnašal proti g. Lahovniku v Prevaljah. Prišlo je iz tega več tožeb. V vseh je zmagal g. Lahovnik. Več še poročamo. — Nemško kat.-pol. društvo je imelo o božičnih praznikih več dobro obiskanih shodov. — Potres so čutili dné 31. dec. v kanalski dolini. — V Rablju se je v rudniku ponesrečil rudar Regar, p. d. Lubele. Padel je v 90 metrov globoki rov in obležal takoj mrtev. — V blaškem jezeru je utonil učiteljski pripravnik J. Černut, sin g. učitelja v Ločah. Drsal se je na ledu, ki je bil še prešibek. — Hotel „Sandwirt“ v Celovcu je prevzel z novim letom gosp. Gustav Jilg. Več pove inserat na zadnji strani. Na Kranjskem. V Hrenovicah pri Postojni je pogorelo v noči 29. dec. 18 hiš z gospodarskimi poslopji z žitom in senom. Škode je nad 20.000 goldinarjev. Zavarovan je bil le majhen del. — Pod vlak je skočil v noči od 28. na 29. dec. blizu postaje Lesce neki hlapec, znan kot velik pijanec. Čakal je ob progi v grmovju na vlak in skočil prednj. Bil je takoj mrtev. — Zmrznenega so našli pri Šneperku na Notranjskem Janeza Žgavca iz Budanj pri Vipavi. Bil je na potu v Reko, da dobi tam zaslužka, a utrujen je zaspal na potu in zmrznil. — V Ljubljani so se vršila posvetovanja med obema slovenskima strankama o skupnem, složnem postopanju pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Sklepi teh dogovorov se predložijo ko-nečno shodu zaupnih mož v potrjenje. Na Štajerskem. V Vojniku so ustanovili novo slovensko posojilnico. — „S. G.“ piše: Po novem letu bode prenehala južna železnica jemati premog iz Lapovih jam v Skalah; odpuščenih bode 30 delavcev takoj, nekaj pa pozneje. Ubogi trpini, kje si bodo v sredi zime iskali kruha? Socijalno vprašanje tudi nas kliče na delo ; z vso resnobo misliti nam bode na ustanovitev krščansko-delav-skega društva za Šaleško dolino. — Deželni zbor v Gradcu je sklenil, da se za poškodovane po toči dovoli še 10.000 gld. Štajerski hranilnici pa se je izrekla zahvala za darovanih 50.000 gld. Na Primorskem. Tržaški mestni zbor se še vedno brani na vse kriplje slovenščine. Zavrnil je vse slovenske prizive proti volilnim zapisnikom. Deželna vlada pa ga je prisilila, da mora rešiti tudi slovenske pritožbe. — Židovski špekulant na Reki, Izidor Pick, je bil obsojen na 11.445 gld. kazni, ker je ponarejal vino in goljufal državni za-ilad- I)a bi se le vsem ponarejalcem vina tako zgodilo! Politično društvo „Sloga“ je zborovalo dne 27. dec. v Kojskem. Shod je bil dobro obiskan. Po tržaški okolici še vedno zelo marljivo zboruje „Edinost.“ Uspehi tako živahne delavnosti se že kažejo. Isterskega vina so v prvi polovici decembra izvozili iz poreškega pristanišča 1266 hektolitrov. Po drugih deželah, češko šolsko društvo „Ustfedni Matice školskd“ vzdržuje 45 ljudskih šol s 120 razredi, 41 otroških vrtov z 555 oddelki, 1 gimnazij z 10 razredi, vkup 87 šolskih zavodov s 185 razredi, na kterih deluje vkup 192 učiteljskih močij. V te šole hodi nad 14.000 otrok. Do konca listopada m. 1. je izdalo društvo 212.000 gld. Čehi se zelo vnemajo za prevažno društvo. Posnemajmo jih Slovenci in brigajmo se za Ciril-Metodovo družbo ! — V Parizu so 1. 1895. porabili 171 milijonov in 514 tisoč 930 litrov mleka. To bi bilo že veliko jezero, po kterem bi se mogle voziti velike ladije. — Blizu Santandra na Španjskem je velik parnik „Carrenca“ zadel ob veliko skalo in se potopil. Rešilo se je samo šest oseb, vsi drugi potniki in mornarji so utonili. — Iz Londona se poroča, da je veliko barje pri Castle-Islandu hkrati izginilo in se premenilo v jezero. Z barjem vred pa je izginilo tudi več hiš, nekaj ljudij in mnogo živine, dočim bežč na koncu barja prebivajoči ljudje na vse strani. — Dvoglavega otroka je porodila Magda Tržič iz Letine na Hrvaškem. Telo je bilo sicer naravno, glava pa je bila taka, kakor da sta dva obraza z zadnjima stranama skupaj sešita. Otrok je živel le toliko časa, da so ga mogli krstiti. » * » Nove knjige. „Slovanske knjižnice" je izšel 55. — 56. snopič, obsegajoč zgodovinsko novelo „Kapitanova hči“. Ruski spisal Puškin, poslovenil S. Semenovič. Cena 36 kr. — „Je zmota kratka, — dolgjekes.“ Iz nesrečneževega dnevnika slov. ljudstvu v pouk priobčil F. Prlek. Stane 15 kr. — M. Gerber v Ljubljani je izdal v novič Volčičev molitvenik „Gospod, usliši mojo molitev" z debelim tiskom za stare ljudi. Stane vezan 1 gld. z zlato obrezo L30gld. Želeti bi bilo pri novih izdajah pravilnejše pisave in tiska ter boljši papir. — Ravno isti bukvar je založil Dominikus: „N a r o d n e p r i p o v e d k e" L zv. Cena 20 kr., po pošti 2 kr. več. — „Knjižnica za mladino* 22 — 23 zvezek obsega: „V domačem krogu". Zbirka pesmij in povestij za mladino. Priredil J. Leban. Cena 50 kr. Raznoterosti. Koliko je Slovanov. Po najnovejših nemških podatkih šteje vsa Evropa 368,000.000 prebivalcev. Slovanov je: 109,495.000, in sicer 75.000. 000 Rusov, 12,600.000 Poljakov, 7,700.000 Čehov, 9,695.000 Srbohrvatov, 3,300.000 Bolgarjev, 1.200.000 Slovencev. — Ostali narodi so takole zastopani: 64,000.000 Nemcev, 40,000.000 Francozov, 30,000.000 Italijanov, 33,000.000 Angležev, 17.000. 000 Špaujolcev, 6,700.000 Mažarjev, 8.600.000 Rumunov, 5,800.000 Turkov, 8,300.000 Švedov in Norvegov, 4,600.000 Hebrejcev, 3,600.000 Grkov, 1,600.000 Albanezov. Kaznovani rešitelj. Neki učitelj na Nemškem je z lastno nevarnostjo rešil tovariša iz valov. Bil je zato kaznovan z globo 1 gld. 30 kr. zato, ker se je na prepovedanem kraju kopal! Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Prezentovani so : Na župnijo Preitenek č. g. dr. Jos. Pfohl, župnik v Marija-Svečah; župnijo Kornat tamošnji provizor č. g. Mat. M a z a n e c, na župnijo Št. Jožef na Trati, č. g. Jos. Ehleitner, župnik v Kremsbriicken. — Premeščen je č. g. kaplan Jan. Smolej iz Škocijana v Vetrinj. „Dom in Svet." V Ljubljani izhaja že 10. leto ilustrovani list ,Dom in Svet”. Tudi v minulem letu*je prinesel mnogih lepih povestij, dobrih pesnij, veliko podučnih sestavkov in se zato že zelo omilil Slovencem. Posebno ugajajo krasne podobe, kterih prinaša po več v vsaki številki. Znameniti so popisi slovenskih krajev v besedi in podobi. Bralci imajo tako priliko, seznaniti se z našo lepo domovino. Želimo le, da se list čim bolj razširi med Slovence. Priporočamo ga iskreno v naročitev vsem rojakom. Izhaja dvakrat na mesec in stane za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 5 kr. Knjižico ..Narodna šola“ smo razposlali mnogim č. g. rodoljubom po Slovenskem. Prosimo, da se nam do-lični zneski čim preje dopošljejo. Preplačila se z ozirom na blagi namen hvaležno sprejemajo! Naznanjamo tudi, da so knjižice vse razprodane in da jih nimamo več na razpolaganje. „!Iiru se prodaja r Ljubljani v proda-jalnici g. Brusa (pri Štefetu) pred škofijo štev. 13. Vabila. [SHHj Hranilnica in posojilnica za Sv. Lenart pri sedmih studencih in okolico imela bo svoj letni občni zbor na nedeljo dné 17. januarja 1897 ob 4. uri popoludne pri Majerču v Št. Lenartu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnikovo o posojilničnem delovanji in odobravanje računa za leto 1890. 2 Volitev odbornikov. 3. Sklep o porabi čistega dobička. 4. Razni nasveti in predlogi. Uljudno vabi vse družnike načelništvo. Hranilnica in posojilnica v Slov. Plajbcrgu bo imela svoj letni občni zbor dné 24. prosinca 1897 ob 3. uri popoludne pri Pošnikarju s sledečim vsporedom: 1. Volitev odbora. 2. Računsko poročilo. 3. Posamezni nasveti. — Prijazno vabi vse družnike odbor. Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda! V Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki , družbe sv. Cirila in Metoda” v trafiki gospé Iz op, kosarnske ulice številka 7. Založništvo ^Vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda V Ljubljani4* nas je naprosilo javiti, da se iste ne smejo pošiljati po pošti, ampak le po železnici. Zato naj se naročujejo večje množine. Gg. trgovci v večjih krajih lahko dobé zaloge za svoje okraje in se prosijo, da naj se v ta namen zglasé v trgovini Iv. Perdana v Ljubljani, Vodnikov trg. Zahvala. Vsem onim, ki so ob času bolezni mojega moža ga obiskovali in tolažili ter tudi konečno spremili k večnemu počitku, bodi na tem mestu izrečena prisrčna hvala. V Logi vasi, dné 9. prosinca 1897. Terezija Urabel v imenu vseh sorodnikov. Loterijske srečke od 2. januarja. Trst 39 13 34 77 42 Line 71 51 2 15 67 Tržne cene v Celovcu dné 31. decembra. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gid. kr. pšenica 5 - 6 25 4 42 5 52 ječmen — — — — oves 2 — 2 50 hej da 3 22 4 02 turšica (sirk) 3 15 3 95 pšeno (kaša) 6 80 8 50 repica (krompir) 1 20 1 95 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 2 gld. 80 kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 50 kr., slama po 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 70 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 60 do 70 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vozne vole plačujejo mesarji po — do — gld. Naznanila. ^ aa&jeaaa. se dti farovško posestvo — 20 birnov po-setve — s stanovanjem in hlevi v Lipi nad Vrbo. Ponudbe sprejema župnik Fr. Virnik v Lipi, pošta Vrba (Velden) na KoroškeRi. UTaznaiillo. Podpisana sporoča svojim častitim kupovalcem, da njena trgovina z usnjem, kramarske ulice štev. 3., ni v nikaki zvezi z ono na novem trgu, kar se tu naznanja, da ne nastanejo kake pomote. M. Janesch, trgovina z usnjem v Celovcu. Služba inežnarja in organista (cecilijanca) se oddaja v Možici pri Pliberku. Prošnje naj se vložijo do 15. prosinca (januarja) 1897 pri cerkvenem predstojništvu, pri kterem se tudi vse drugo natančneje poizve. Švicarska i^godbila,-*! pripoznana kot najpopolnejša vsega sveta, avtomati, godeče (igrajoče) torbe, stojala za smodke, švicarske hišice, albumi za fotografije, pisalna orodja, omarice za rokavice, te-žalniki za pisma, lonci za cvetlice, cigar-nice, tobakire, pisalne mize, steklenice, vrčki, stoli itd. vse z godbo. Vedno najnovejše in najboljše, posebno pripravno za božična in novoletna darila priporoča J. H. Heller v Bermi (Švica). Kdor hoče pristno blago, naj se obrne naravnost na tu imenovano tovarno. Ceniki s podobami se pošljejo zastonj. 28 zlatih in srebrnih kolajn in pohvalnih pisem. Ufif- Opominjajte se Oieil-3Teto^eixapotlielie9 Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem. Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš ,,Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem tani luč v Deviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico ,,Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko. »•Hz Ljubljane. Vsa ta priporočana domača zdravila dobijo se najceneje po pošti; so mnogo let izkušena, z dobrim vspe-hom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor pl. Trnkóczy-ja. oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti in vedno sveže. Na tisoče zahvalnih pisem je vsakemu na razpolaganje. Posebno so doktor Trnkóczy-ja kapljice za želodec, krepčujoče, sliz raztvarjajoče, odpenjajoče, čistuj oče in slast vzbujajoče. 1 steklenica 20kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr Doktor pl. Trnkóczy-ja odvajalne (čistilne) krogljice. 1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr. Sok za prsi in zoper kašelj ali doktor pl. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup, prirejan iz lahko pretvarljivega vapnikovega železa, pomirja kašelj, raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživlja. 1 steklenica 56 kr., 1/2 tucata 2 gld. 50 kr. Zoper trganje in revmatične bolečine priporoča se doktor pl. Trnkóczy-ja cvet kot mazilo proti bolečinam v križi, v rokah in nogah itd. ter je izvrstno sredstvo za utrjenje in okrepčavanje kit in mišic človeškega telesa. Tudi dobro godi v okrepljenje in novopoživljenje po dolgi hoji, težkem delu itd. 1 steklenica 50 kr., 1 tucat 4 gld. 50 kr. Vse te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po pošti lekarna Trnkóczy zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. Zahvala. Kavno eno leto je minulo, ko me je strašna nesreča zadela. Pogorel mi je skedenj in hiša, zdaj pa, hvala Bogu in mojim dobrotnikom, zopet oba stojita še v veliko boljšem stanu. Spoznam, da sem najprisrčnejšo zahvalo dolžen vsem svojim mnogim dobrotnikom iz Rikarske in Št. Kancijanske občine, zlasti pa Št. Kancijanskemu županu. Bog jim stoterno povrni ! j0žef Tišler p. d. Harg. V Zablatah pri Kamnu. gcKOHTJ A K,~Vf prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr. Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mn franko. Benedikt Hertl, vlasteiin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. Zahvala. Z dném 1. januarja t. 1. sva opustila svojo gostilno „Hotel Sambvirt*4. S tem se zahvaljujeva častitemu p. t. občinstvu in vsem ptujcem najprisrčneje za nama izkazano naklonjenost ter prosiva, naj se ista izkaže tudi najinima naslednikoma gospodu Gustavu in gospej Mariji Jilg, ki se bodeta potrudila, da oskrbujeta gostilno na isti reelni in solidni način, kakor midva. Spoštovanjem Jurij in Amalija Simon. Priporočilo. Z ozirom na zahvalo gospoda in gospe Simon prosiva velečastito p. t. občinstvo iz Celovca in dežele za blagohotno naklonjenost. Izkažite nama isto zaupanje, kakor ste ga doslej izkazali gostilni BSandwirt“. Gostilna se bode vodila na isti solidni podlagi, kakor doslej. Na cenjena društva in klube se bode kar največ oziralo. Skrbela bodeva za najboljšo kuhinjo, točila le dobra pristna vina in dobroznano pivo iz meščanske pivovarne v Budjevicah. Cene za izbe za tujce in gostilno ostanejo dosedanje. Z ozirom na predstoječe se priporočata Gustav in Marija Jilg. ©J f % & f % % % % % I § § % % S % GJ G] 1 Vsak kdor hoče svo^e zdravi® 1 ohraniti in utrditi, pa ob (Sj enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kath- reinerjeva primeša, jej odvzame _______________ škodljive učinke. (gj — Vsak P^e, k' se ne čut' Prav zdrave§a- Posebno za take, ki bolehajo ......— na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. Vsak °^ro*c 'n vsa*