EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Ljubljana, oktober 2015 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2014 Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za nalezljive bolezni Zaloška 29, Ljubljana Spletni naslov: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=105&pi=5& 5 id=788& 5 PageIndex=0& 5 groupId=155& 5 newsCat egory=& 5 action=ShowNewsFull&pl=105-5.0. Za izdajatelja: Ivan Eržen Uredniki: Alenka Kraigher, Maja Sočan, Irena Klavs, Tatjana Frelih, Eva Grilc, Marta Grgič Vitek, Veronika Učakar Leto izdaje: 2015 Priprava podatkov, tabel, slik ter oblikovanje in spletno urejanje: Maja Praprotnik, Saša Steiner Rihtar, Mateja Blaško Markič Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Kraigher, Alenka, Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2014 / Alenka Kraigher, Maja Sočan, Irena Klavs, Tatjana Frelih, Eva Grilc, Marta Grgič Vitek, Veronika Učakar, Jana Kolman -Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015 ISSN 2232-4798 I.Sočan, Maja 2.Klavs, Irena 3.Frelih, Tatjana 4.Grilc, Eva 5.Grgič Vitek, Marta 6.Učakar, Veronika 2 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 3 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Predgovor Podlage za oblikovanje preventivnih programov (cepljenje, skrining) in drugih ukprepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivh bolezni so epidemiološki podatki o posameznih nalezljivih boleznih in o izbruhih. Na podlagi tega se izdelujejo ocene stanja in ocena nevarnosti za zdravje ljudi. Ti podatki so nujni tudi za načrtovanje programov za obvladovanje, eliminacijo ali eradikacijo in spremljanje njihove uspešnosti. Sistem epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni, ki vključuje tudi formalno in neformalno obveščanje predstavlja osnovo za ocenjevanje nevarnosti za zdravje ljudi v primeru pojava nalezljive bolezni ali dogodka, ki bi lahko pomenil tveganje za zdravje ljudi. To velja še posebej za bolezni, proti katerim cepimo in bolezni, ki se pojavljajo v obliki izbruhov, za žariščne bolezni ali dogodke, ki pomenijo čezmejno tveganje za zdravje prebivalstva. Podatki o izbranih nalezljivih boleznih in njihovih povzročiteljih se zbirajo tudi v okviru vzpostavljenih mrež, podprtih z laboratorijsko diagnostiko. Pri takem zajemanju podatkov je vloga mikrobioloških laboratorijev ključna, še zlasti pri zaznavanju kopičenja oziroma suma na izbruh ter pri epidemiološkem proučevanju nalezljivih bolezni in ocenjevanju uspešnosti izvedenh ukrepov. Epidemiološko proučevanje nalezljivih bolezni sloni na partnerstvu v znanstvenem okolju, s strokovnjaki s področja infekcijskih bolezni, mikrobiologije in drugih medicinskih in nemedicinskih ved in potrebno je sodelovanje upravnih organov. Z vidika opredeljenih prioritet smo tudi v letu 2014 posvetili pozornost epidemiološkemu spremljanju bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. S serotipizacijo izolatov in primerjavo serotipov, ki krožijo, s tistimi, ki so prisotni v cepivih, smo pridobivali ključne podatke za ocenjevanje programa cepljenja. V okviru prog rama eradikacije otroške paralize smo zagotavljali sledenje prisotnosti enterovirusov in povzročitelja otroške paralize ter s tem zagotavljali dokaze, da je država prosta otroške paralize. Okrepili smo tudi podporo programu eliminacije ošpic in rdečk. Posebno pozornost smo posvetili zoonozam, pojasnjevanju izbruhov okužb s hrano, boleznim, ki jih prenašajo členonožci in endemskim žariščnim ter importiranim boleznim. Podatke zbrane v sistemu epidemiološkega spremljanja in druge informacije smo posredovali strokovni in splošni javnosti z objavo na spletni strani www.ivz.si in preko drugih medijev. Sistem epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni nenehno potrebuje izboljšave. V letu 2014 smo nadaljevali s posodabljanjem informacijsko rešitev, ki bo delovala v internetnem okolju, tako, da bodo podatki takoj po vnosu na vojo za analize tudi na nacionalni ravni. Pravočasne in kakovostne informacije bodo omogočale kakovostne ocene stanja in prispevale h kakovostnejšim ocenam nevarnosti za zdravje prebivalstva ter izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja in obvladovanje nalezljivih bolezni. Prim.izr.prof.dr.Alenka Kraigher Predstojnica Centra za nalezljive bolezni 4 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Kazalo 1 UVOD.........................................................................................................................................................................................................................12 Prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji v letu 2014..............................................................................................................................13 Trendi izbranih prijavljivih nalezljivih bolezni........................................................................................................................................14 Izbruhi nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2014...................................................................................................................................15 Umrli zaradi prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2014.......................................................................................................15 2 EPIDEMIOLOGIJA PRIJAVLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI, 2014..............................................................................................16 2.1. Respiratorne nalezljive bolezni..................................................................................................................................................19 Maja SOČAN, Saša STEINER RIHTAR, Katarina PROSENC TRILAR , Nataša BERGINC, Vesna ŠUBELJ, Petra SVETINA ŠORLI Epidemiološko spremljanje GPB in AOD................................................................................................................................................19 Virološko spremljanje gripe in drugih respiratornih virusov.................................................................................................................21 Občutljivost na protivirusna zdravila.....................................................................................................................................................25 Sezona gripe v Evropi in Severni Ameriki..............................................................................................................................................25 Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa............................................................................................................26 Legioneloza...........................................................................................................................................................................................27 Streptokokna angina.............................................................................................................................................................................29 Škrlatinka..............................................................................................................................................................................................30 Tuberkuloza..........................................................................................................................................................................................32 2.2. Okužba s HIV, druge spolno prenesene okužbe in hepatitisi........................................................................................................33 Irena KLAVS, Tanja KUSTEC , Zdenka KASTELIC, Sandra KOSMAČ, Boris KOPILOVIC, Marta GRGIČ VITEK Okužba s HIV.........................................................................................................................................................................................33 Testiranje na okužbo s HIV....................................................................................................................................................................37 Pozne diagnoze okužbe s HIV................................................................................................................................................................38 Aids in smrt po diagnozi aidsa...............................................................................................................................................................39 Prijavljene spolno prenesene okužbe v letu 2014.................................................................................................................................40 Genitalne bradavice..............................................................................................................................................................................40 Okužbe z visoko-rizičnimi HPV..............................................................................................................................................................42 Spolno prenesena klamidijska okužba...................................................................................................................................................42 Gonoreja...............................................................................................................................................................................................44 Sifilis......................................................................................................................................................................................................45 Hepatitis B.............................................................................................................................................................................................46 Hepatitis C.............................................................................................................................................................................................47 2.3. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze........................................................................................................................................48 Eva GRILC, Maja PRAPROTNIK, Marija TRKOV Akutni hepatitis A..................................................................................................................................................................................49 Akutni hepatitis E..................................................................................................................................................................................50 Botulizem..............................................................................................................................................................................................51 Bruceloza..............................................................................................................................................................................................51 Dermatofitoze (mikrosporija, trihofitija in druge).................................................................................................................................52 Druge črevesne okužbe.........................................................................................................................................................................53 Escherichia coli......................................................................................................................................................................................53 Ehinokokoza..........................................................................................................................................................................................55 5 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Gastroenterokolitisi neznane etiologije................................................................................................................................................56 Kampilobakter.......................................................................................................................................................................................57 Lamblioza..............................................................................................................................................................................................59 Leptospiroza..........................................................................................................................................................................................59 Listerioza...............................................................................................................................................................................................60 Rotavirus in norovirus...........................................................................................................................................................................61 Salmonela.............................................................................................................................................................................................63 Primoizolacija salmonel pri ljudeh.........................................................................................................................................................65 Šigela.....................................................................................................................................................................................................66 Tifus......................................................................................................................................................................................................67 Toksoplazmoza......................................................................................................................................................................................67 Trakuljavost...........................................................................................................................................................................................67 Trihineloza.............................................................................................................................................................................................68 Tularemija.............................................................................................................................................................................................68 Vročica Q...............................................................................................................................................................................................68 Vneseni primeri povzročiteljev črevesnih okužb povzročenih s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo in E.coli v letu 2014..................69 2.4. Bolezni, ki jih prenašajo členonožci in hemoragične mrzlice........................................................................................................70 Maja SOČAN, Saša STEINER RIHTAR, Mateja BLAŠKO MARKIČ, Marta GRGIČ VITEK Klopni meningoencefalitis (KME)..........................................................................................................................................................70 Rezultati poizvedovanja pri zbolelih za klopnim meningoencefalitisom v letu 2014.............................................................................72 Lymska borelioza...................................................................................................................................................................................72 Denga....................................................................................................................................................................................................74 Malarija.................................................................................................................................................................................................75 Okužba z virusom Zahodnega Nila........................................................................................................................................................77 Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS)...........................................................................................................................77 2.5. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem...................................................................................................................................79 Marta GRGIČ VITEK, Saša STEINER RIHTAR, Veronika UČAKAR, Katarina PROSENC TRILAR, Metka PARAGI, Tamara KASTRIN, Alenka KRAIGHER Rdečke...................................................................................................................................................................................................79 Ošpice...................................................................................................................................................................................................79 Mumps..................................................................................................................................................................................................81 Otroška paraliza....................................................................................................................................................................................81 Oslovski kašelj.......................................................................................................................................................................................82 Tetanus.................................................................................................................................................................................................83 Norice....................................................................................................................................................................................................84 Pasavec (herpes zoster).........................................................................................................................................................................85 Invazivne pnevmokokne okužbe...........................................................................................................................................................86 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae......................................................................................................87 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis.........................................................................................................88 2.6. Vnesene (importirane) bolezni....................................................................................................................................................89 2.7. Creutzfeld-Jakobova bolezen......................................................................................................................................................89 Nuša ČAKŠ JAGER, Alenka KRAIGHER, Mateja BLAŠKO MARKIČ 2.8. Izbruhi nalezljivih bolezni...........................................................................................................................................................90 Tatjana FRELIH, Maja PRAPROTNIK Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah.................................................................................................................................92 6 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Prijavljeno število izbruhov in zbolelih po regijah.................................................................................................................................94 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava..............................................................................................................................................95 3 ODPORNOST IZBRANIH BAKTERIJSKIH VRST PROTI ANTIBIOTIKOM...........................................................................................................96 3.1. Podatki mreže EARS-Net Slovenija..............................................................................................................................................97 Jana KOLMAN, Manica MÜLLER-PREMRU, Aleš KOROŠEC, EARS-Net Slovenija1 Ključni poudarki....................................................................................................................................................................................97 Splošni in demografski podatki mreže EARS-Net Slovenija...................................................................................................................97 Rezultati mreže EARS-Net Slovenija za leto 2014, s trendi od leta 2010...............................................................................................98 Staphylococcus aureus........................................................................................................................................................................100 Streptococcus pneumoniae.................................................................................................................................................................101 Enterococcus faecalis..........................................................................................................................................................................102 Enterococcus faecium..........................................................................................................................................................................102 Escherichia coli....................................................................................................................................................................................103 Klebsiella pneumoniae........................................................................................................................................................................104 Pseudomonas aeruginosa...................................................................................................................................................................106 Acinetobacter spp...............................................................................................................................................................................106 3.2. Podatki o odpornosti bakterij v mreži FWD-Net Slovenija..........................................................................................................107 Eva GRILC, Jana KOLMAN, Ingrid BERCE, Alenka ŠTORMAN, Tjaša ŽOHAR-ČRETNIK, Marija TRKOV, Maja PRAPROTNIK, FWD-Net Slovenija1 Ključni poudarki..................................................................................................................................................................................107 Splošni podatki mreže FWD-Net Slovenija..........................................................................................................................................107 Rezultati odpornosti bakterij mreže FWD Slovenija za leto 2014........................................................................................................107 Odpornost salmonel v letu 2014.........................................................................................................................................................108 Odpornost kampilobaktrov v letu 2014..............................................................................................................................................109 Odpornost verotoksigenih Escherichia coli (VTEC) v letu 2014...........................................................................................................110 4 ZAKLJUČEK............................................................................................................................................................................................................112 5 PRILOGE.................................................................................................................................................................................................................114 RAZVRSTITEV PRIJAVLJENIH PRIMEROV NALEZLJIVIH BOLEZNI PO POGOSTOSTI IN PRIJAVNI INCIDENČNI STOPNJI, SLOVENIJA, 2014........... 116 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO STAROSTNIH SKUPINAH, SLOVENIJA, 2014............................................................................ 119 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2014.................................................................................................... 123 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO MESECIH, SLOVENIJA, 2014................................................................................................... 126 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2014.............................................................................. 129 7 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Kazalo slik Slika 1 Število prijavljenih nalezljivih bolezni in hospitaliziranih zaradi nalezljivih bolezni, Slovenija, 2010 - 2014......................................................................14 Slika 2 Razporeditev ambulant osnovnega zdravstvenega varstva, ki tedensko poročajo o številu obiskov zaradi akutnih okužb dihal in gripi podobne bolezni v Sloveniji.......................................................................................................................................................................................................................................19 Slika 3 Tedenske incidenčne stopnje gripi podobne bolezni v vzorcu slovenske populacije v Sloveniji v sezonah 2013/2014 in 2014/2015..............................20 Slika 4 Tedenske incidenčne stopnje akutnih okužb dihal v vzorcu slovenske populacije v sezonah 2013/2014 in 2014/2015.................................................21 Slika 5 Tedenska incidenca AOD in GPB v primerjavi s številom obolelih z invazivno pnevmokokno okužbo v Sloveniji v sezonah od 2011/2012 do 2014/2015......................................................................................................................................................................................................................................21 Slika 6 Laboratorijsko potrjeni primeri influence iz mreže za spremljanje gripe - vzorci iz ambulant primarnega zdravstva, Slovenija, 2014.............................22 Slika 7 Laboratorijsko potrjeni primeri influence iz mreže za spremljanje gripe - vzorci iz mrežnih bolnišnic, Slovenija, 2014....................................................23 Slika 8 Deleži respiratornih virusov v vzorcih iz ambulant osnovnega zdravstva, ki so vključene v mrežo za spremljanje gripe v Sloveniji, sezona 2014/2015 24 Slika 9 Deleži respiratornih virusov v vzorcih iz bolnišnic, ki sta zajeti v mreži za spremljanje gripe v Sloveniji, sezona 2014/2015...........................................24 Slika 10 Deleži respiratornih virusov v vzorcih iz mrežnih ambulant primarnega zdravstva, mrežnih bolnišnic in v vzorcih, ki so bili obdelani v drugih diagnostičnih laboratorijih v Sloveniji, sezona 2014/2015 .............................................................................................................................................................25 Slika 11 Tedenska incidenčna stopnja gripi podobne bolezni in drugih akutnih okužb dihal pri majhnih otrocih ter tedensko število testiranih/pozitivnih bolnikov na RSV v Sloveniji, sezona 2014/2015..........................................................................................................................................................................................26 Slika 12 Prijavljeni primeri legioneloze po starostnih skupinah, Slovenija 2014............................................................................................................................28 Slika 13 Prijavljeni primeri legioneloze po spolu, Slovenija, 2000 - 2014....................................................................................................................................28 Slika 14 Prijavljeni primeri legioneloze po mesecih, Slovenija, 2005 - 2014...............................................................................................................................28 Slika 15 Prijavljeni primeri streptokokne angine po starostnih skupinah in spolu, Slovenija 2014...............................................................................................29 Slika 16 Prijavljeni primeri streptokokne angine po mesecih, Slovenija 2014...............................................................................................................................29 Slika 17 Prijavna incidenčna stopnja streptokoknega tonzilitisa po regijah, Slovenija 2014........................................................................................................30 Slika 18 Prijavljeni primeri škrlatinke, Slovenija 1995 - 2014.......................................................................................................................................................30 Slika 19 Prijavljeni primeri škrlatinke po starostnih skupinah, Slovenija 2014...............................................................................................................................31 Slika 20 Incidenčna stopnja škrlatinke, po regijah, Slovenija 2014..............................................................................................................................................31 Slika 21 Prijavljeni primeri škrlatinke po mesecih, Slovenija, 2014...............................................................................................................................................31 Slika 22 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV, aidsa in smrti po diagnozi aidsa, Slovenija, 2005 - 2014....................................................................................33 Slika 23 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti po letih, Slovenija, 2005 - 2014.................................................................34 Slika 24 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti, skupaj in v 2014, Slovenija, 2005 - 2014..........................................................34 Slika 25 Diagnosticirani heteroseksualno pridobljeni primeri okužbe s HlV glede vrste partnerjev, Slovenija, 2005 - 2014........................................................35 Slika 26 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede regije bivanja ob diagnozi, Slovenija, 2005 - 2014.....................................................................................36 Slika 27 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede na spol in starost ob diagnozi, Slovenija, 2005 - 2014...............................................................................36 Slika 28 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, glede na starost ob diagnozi, Slovenija, 2005 - 2014...........37 Slika 29 Število diagnostičnih testov na okužbo s HIV, Slovenija, 2005-2014*............................................................................................................................37 Slika 30 Odstotek moških, ki imajo spolne odnose z moškimi in so poročali o testiranju na okužbo s HIV v preteklem letu, zbirališče v Ljubljani, 2005 - 201438 Slika 31 Delež poznih diagnoz okužbe s HIV, Slovenija, 2005 - 2014..........................................................................................................................................39 Slika 32 Delež poznih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, Slovenija, 2005 - 2014...........................................................39 Slika 33 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe, genitalnih bradavic, gonoreje in zgodnjega sifilisa, skupaj in po spolu, Slovenija, 2005 - 2014...............................................................................................................................................................................................................................................40 Slika 34 Prijavne incidence genitalnih bradavic po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2005 - 2014....................................................................................41 Slika 35 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2005 - 2014......................................................43 Slika 36 Stopnja testiranja na spolno preneseno klamidijsko okužbo in prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe, Slovenija, Nova Gorica 2005 - 2014............................................................................................................................................................................................................................................44 Slika 37 Primeri gonoreje in zgodnjega sifilisa pri moških, ki so v zadnjih treh mesecih pred postavitvijo diagnoze poročali o spolnih odnosih z moškimi, med vsemi prijavljenimi primeri pri moških, Slovenija, 2005 - 2014......................................................................................................................................................44 Slika 38 Prijavne incidence gonoreje po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2005 - 2014....................................................................................................45 Slika 39 Prijavne incidence zgodnjega sifilisa po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2005 - 2014......................................................................................46 Slika 40 Število prijavljenih primerov kroničnega in akutnega hepatitisa C, Slovenija, 2005 - 2014............................................................................................47 Slika 41 Prijavna incidenčna stopnja hepatitisa A, Slovenija, 2005 - 2014...................................................................................................................................50 Slika 42 Prijavljeni primeri hepatitisa A, po starosti, Slovenija, 10-letno povprečje.......................................................................................................................50 Slika 43 Prijavna incidenčna stopnja dermatofitoz po regijah, Slovenija, 2014.............................................................................................................................52 Slika 44 Prijavljeni primeri okužb z jersinjo, klostridijem, B.cereusom in Staf. aureusom, Slovenija, 2010 - 2014.......................................................................53 Slika 45 Prijavljeni primeri E. coli po mesecih, Slovenija, 2013 - 2014 ter 10-letno povprečje.....................................................................................................55 Slika 46 Prijavljeni primeri ehinokokoze po mesecih, Slovenija, 2014..........................................................................................................................................56 Slika 47 Incidenčna stopnja črevesnih nalezljivih bolezni neznane etiologije (A09, A04.9, A05.9, A08.4), po spolu in starosti, Slovenija, 2014.........................56 Slika 48 Incidenčna stopnja črevesnih nalezljivih bolezni neznane etiologije po regijah, Slovenija, 2013 - 2014........................................................................57 Slika 49 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2013 - 2014 ter 10-letno povprečje.........................................58 Slika 50 Prijavljeni primeri lamblioze, Slovenija, 2005 - 2014.......................................................................................................................................................59 Slika 51 Regijska porazdelitev prijavljenih primerov leptospiroze, Slovenija, 2005 - 2014...........................................................................................................60 Slika 52 Prijavljeni primeri listerioze in umrli za listeriozo, Slovenija, 2005 - 2014.......................................................................................................................61 Slika 53 Število vseh prijavljenih črevesnih nalezljivih bolezni, rotavirusne in kalicivirusne okužbe po mesecih, Slovenija, 2013 - 2014...................................62 Slika 54 Prijavljeni primeri rotavirusnih okužb, po mesecih, Slovenija, 2013 - 2014 ter 10-letno povprečje................................................................................62 Slika 55 Prijavljeni primeri norovirusnih okužb, po mesecih, Slovenija, 2013 - 2014 ter 10-letno povprečje...............................................................................63 Slika 56 Prijavna incidenčna stopnja rotavirusne in norovirusne driske po starostnih skupinah, Slovenija, 2014........................................................................63 Slika 57 Primerjava števila prijavljenih primerov črevesnih nalezljivih bolezni neznane etiologije in salmonelnih gastroenterokolitisov po mesecih, Slovenija, 2014...............................................................................................................................................................................................................................................64 Slika 58 Trend salmonelnih enteritisov po mesecih, Slovenija, 2010 - 2014 in 10-letno povprečje.............................................................................................65 Slika 59 Prijavljeni primeri šigeloze po mesecih, Slovenija, 2010 - 2014.....................................................................................................................................67 Slika 60 Prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa (KME) po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2014....................................................71 Slika 61 Prijavljeni primeri klopnega meningoencefalitisa (KME) po mesecu obolenja, Slovenija, 2012 - 2014..........................................................................71 Slika 62 Deleži prijavljenih primerov Lymske borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2010 - 2014....................................................................................72 Slika 63 Incidenca prijavljenih primerov Lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa (KME) po regijah, Slovenija, 2014................................................73 Slika 64 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po mesecih, Slovenija, 2012 - 2014 ......................................................................................................................73 Slika 65 Incidenčne stopnje erythema migrans po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2014................................................................................................74 Slika 66 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po starostnih skupinah, Slovenija, 2014.................................................................................................................74 Slika 67 Deleži malarije po posameznih povzročiteljih pri slovenskih potnikih v tujini, 2005 - 2014.............................................................................................75 Slika 68 Starostna porazdelitev bolnikov, slovenskih potnikov v tujino z malarijo v 10-letnem obdobju (2005 - 2014), Slovenija...............................................76 Slika 69 Prijavljeni primeri hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), Slovenija, 2005 - 2014..................................................................................77 Slika 70 Povprečna prijavna incidenca hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS) na 100.000 prebivalcev po regijah, Slovenija, 2005 - 2014.......77 Slika 71 Prijavljeni primeri hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS) po mesecih, Slovenija, 2005 - 2014...............................................................78 Slika 72 Prijavljeni primeri ošpic, Slovenija, 1950 - 2014.............................................................................................................................................................80 Slika 73 Prijavljeni primeri mumpsa, Slovenija, 1968 - 2014........................................................................................................................................................81 Slika 74 Prijavljeni primeri oslovskega kašlja po mesecih, Slovenija 2014...................................................................................................................................82 Slika 75 Starostno specifične incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2010 - 2014......................................................................................................83 Slika 76 Prijavljeni primeri tetanusa, Slovenija, 2005 - 2014........................................................................................................................................................83 Slika 77 Prijavljeni primeri noric po mesecih, Slovenija, 2014.......................................................................................................................................................85 Slika 78 Prijavljeni primeri herpes zostra po mesecih, Slovenija, 2014.........................................................................................................................................86 Slika 79 Prijavne incidenčne stopnje invazivnih pnevmokoknih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2014................................................................................86 Slika 80 Prijavne incidenčne stopnje invazivnih hemofilusnih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2014...................................................................................87 Slika 81 Prijavne incidenčne stopnje invazivnih meningokoknih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2014...............................................................................88 Slika 82 Število prijavljenih izbruhov nalezljivih bolezni, po skupinah, Slovenija, 2014................................................................................................................90 8 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 83 Delež izbruhov glede na povzročitelja nalezljivih bolezni, Slovenija, 2014......................................................................................................................91 Slika 84 Število izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni po povzročitelju in mesecih, Slovenija, 2014...........................................................................................92 Slika 85 Število izbruhov povzročenih z norovirusi, Slovenija, 2007 - 2014.................................................................................................................................93 Slika 86 Število primerov prvih invazivnih okužb z izolati bakterijskih vrst po spolu, EARS-Net Slovenija, 2014........................................................................99 Slika 87 Odstotek MRSA izolatov med primeri prvih invazivnih okužb z bakterijo Staphylococcus aureus iz hemokultur, EARS-Net Slovenija, 2010-2014 ...101 Slika 88 Odstotki proti vankomicinu odpornih izolatov Enterococcus faecium (VRE) med vsemi primeri okužb z bakterijo E. faecium, EARS-Net Slovenija, 2010-2014...................................................................................................................................................................................................................................103 Slika 89 Odstotki ESBL pozitivnih primerov med prvimi primeri invazivnih okužb z bakterijo Escherichia coli, EARS-Net Slovenija, 2010-2014.....................104 Slika 90 Odstotki ESBL pozitivnih med primeri invazivnih okužb z bakterijo Klebsiella pneumoniae, EARS-Net Slovenija, 2010-2014...................................105 9 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Kazalo tabel Tabela 1 Število prijavljenih nalezljivih bolezni in in prijavna incidenčna stopnja, Slovenija, 2010 - 2014...................................................................................13 Tabela 2 Število hospitaliziranih zaradi desetih najpogostejših nalezljivih bolezni in prijavna incidenčna stopnja, Slovenija, 2014............................................13 Tabela 3 Pet-letni trend izbranih nalezljivih bolezni in prijavne incidenčne stopnjev, Slovenija, 2014.........................................................................................14 Tabela 4 Število umrlih zaradi nalezljivih bolezni in prijavna incidenčna stopnja, Slovenija, 2010 - 2014..................................................................................15 Tabela 5 Starostna struktura prejetih vzorcev, Slovenija, 2014.....................................................................................................................................................23 Tabela 6 Prijavljeni primeri in prijavna incidenčna stopnja škrlatinke, Slovenija, 2010 - 2014.....................................................................................................30 Tabela 7 Število prijavljenih primerov in prijavne incidenčne stopnje akutnega hepatitisa B, Slovenija, 2010 - 2014.................................................................46 Tabela 8 Najpogosteje prijavljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB), Slovenija, 2010 - 2014....................................................................................................48 Tabela 9 Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2014...............................................................................................................................49 Tabela 10 Prijavljeni primeri botulizma po načinu okužbe, Slovenija, 2005 - 2014......................................................................................................................51 Tabela 11 Prijavljeni primeri bruceloze po načinu okužbe, Slovenija, 2005 - 2014......................................................................................................................51 Tabela 12 Prijavljeni primeri dermatofitoz po regijah, Slovenija, 2010 - 2014..............................................................................................................................52 Tabela 13 Prijavljeni primeri dermatofitoz po mestu kožne spremembe, Slovenija, 2010 - 2014................................................................................................52 Tabela 14 Prijavljeni primeri VTEC po starosti, Slovenija, 2014....................................................................................................................................................54 Tabela 15 Prijavljeniprimeri VTEC po mesecih, Slovenija, 2014...................................................................................................................................................54 Tabela 16 Prijavljeni primeri E. coli po tipih , Slovenija, 2005 - 2014...........................................................................................................................................54 Tabela 17 Prijavljeni primeri in specifična prijavna incidenčna stopnja E. coli, po regijah, Slovenija, 2014..................................................................................54 Tabela 18 Prijavljeni primeri in incidenčna stopnja ehinokokoze po regijah, Slovenija, 2005 - 2014...........................................................................................55 Tabela 19 Prijavljeni primerienteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2005 - 2014...........................................................................57 Tabela 20 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po tipih, Slovenija, 2005 - 2014................................................................................58 Tabela 21 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom in incidenčna stopnja, po regijah, Slovenija, 2014......................................................58 Tabela 22 Prijavljeni primeri leptospiroze, incidenčna stopnja, po regijah, Slovenija, 2005 - 2014..............................................................................................60 Tabela 23 Ševilo hospitaliziranih zaradi rotavirusnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2010 - 2014............................................................................................61 Tabela 24 Prijavljeni primeri salmonelnega enteritisa po mesecih, Slovenija, 2005 - 2014 in 10-letno povprečje.......................................................................64 Tabela 25 Število primoizoliranih salmonel po serotipu in incidenčna stopnja, Slovenija, 2014...................................................................................................65 Tabela 26 Prijavljeni primeri šigeloze po tipu, Slovenija, 2010 - 2014..........................................................................................................................................66 Tabela 27 Prijavljeni primeri tifusa ter države, kjer so se potniki okužili, Slovenija, 2010 - 2014.................................................................................................67 Tabela 28 Prijavljeni primeri toksoplazmoze po starosti, Slovenija, 2014.....................................................................................................................................67 Tabela 29 Prijavljeni primeri in prijavna incidenčna stopnja tularemije po regijah, Slovenija, 2005 - 2014..................................................................................68 Tabela 30 Prijavljeni pmeri okužb s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo, E. coli pri potnikih iz tujine, po državah, v letu 2014..................................................69 Tabela 31 Prijavljeni primeri, prijavne incidenčne stopnje in umrli zaradi klopnega meningoencefalitisa (KME), Slovenija, 2010 - 2014...................................70 Tabela 32 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa (KME) po regijah, Slovenija, 2013 - 2014......................................70 Tabela 33 Prijavljeni primeri Lymske borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2010 - 2014................................................................................................72 Tabela 34 Prijavljeni primeri in prijavna incidenčna stopnja Lymske borelioze, po regijah Slovenija, 2013 - 2014.....................................................................73 Tabela 35 Prijavljeni importirani primeri, po regijah bolnikovega stalnega bivališča, 2005 - 2014................................................................................................75 Tabela 36 Države, kjer so se slovenski potniki po vsej verjetnosti okužili s povzročiteljev malarije v obdobju od 2005 do 2014.................................................76 Tabela 37 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje ošpic, Slovenija, 2005 - 2014.........................................................................................................79 Tabela 38 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje mumpsa, Slovenija, 2005 - 2014.....................................................................................................81 Tabela 39 Prijavljeni primeri akutnih flakcidnih paraliz (AFP), Slovenija, 2010-2014....................................................................................................................82 Tabela 40 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2005 - 2014......................................................................................82 Tabela 41 Prijavljeni primeri tetanusa po regijah, prijavne incidenčne stopnje, Slovenija, 2005 - 2014.......................................................................................84 Tabela 42 Prijavljeni primeri noric, Slovenija, 2010 - 2014...........................................................................................................................................................84 Tabela 43 Prijavne incidenčne stopnje noric (na 100.000 prebivalcev) po spolu in starosti, Slovenija, 2014...............................................................................84 Tabela 44 Prijavljeni primeri noric po regijah, Slovenija, 2014......................................................................................................................................................84 Tabela 45 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje herpes zostra po regijah, Slovenija, 2014........................................................................................85 Tabela 46 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje herpes zostra po starosti in spolu, Slovenija, 2014.........................................................................85 Tabela 47 Prijavljeni primeri Creuztfeld-Jakobove bolezni, 5-letna incidenčna stopnja, Slovenija, 2010 - 2014.........................................................................89 Tabela 48 Izbruhi po skupinah nalezljivih bolezni, Slovenija, 2014...............................................................................................................................................91 Tabela 49 Število izbruhov in prijavljenih zbolelih ter prijavna incidenčna stopnja po regijah, Slovenija 2014.............................................................................94 Tabela 50 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava in regiji, Slovenija 2014................................................................................................................................95 Tabela 51 Število izolatov in primerov prvih invazivnih okužb z bakterijskimi vrstami po četrtletjih, EARS-Net Slovenija, 2014..................................................98 Tabela 52 Odstotek primerov prvih invazivnih okužb po bakterijskih vrstah in oddelkih, EARS-Net Slovenija, 2014...................................................................99 Tabela 53 Število primerov prvih invazivnih okužb po bakterijskih vrstah, EARS-Net Slovenija, 2010-2014.............................................................................100 Tabela 54 Odpornost prvih izolatov Staphylococcus aureus proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014..............................................................................100 Tabela 55 Odpornost prvih izolatov Streptococcus pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014........................................................................101 Tabela 56 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecalis proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014................................................................................102 Tabela 57 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecium proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014................................................................................102 Tabela 58 Odpornost prvih izolatov Escherichia coli proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014..........................................................................................104 Tabela 59 Odpornost prvih izolatov Klebsiella pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014...............................................................................105 Tabela 60 Odpornost prvih izolatov Pseudomonas aeruginosa proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014..........................................................................106 Tabela 61 Odpornost prvih izolatov Acinetobacter spp. proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014.....................................................................................106 Tabela 62 Število posameznih bakterijskih vrst iz rodu Campylobacter spp. In serotipov Salmonella spp. vključenih v poročanje v mrežo FWD-Net Slovenija v letu 2014......................................................................................................................................................................................................................................108 Tabela 63 Odpornost prvih izolatov salmonel v mreži FWD-Net Slovenija proti antibiotikom v letu 2014..................................................................................108 Tabela 64 Profil sočasne odpornosti proti dvema ali več antibiotikom med najpogostejšimi prvimi testiranimi izolati salmonel, FWD-Net Slovenija 2014.......109 Tabela 65 Število bakterijskih vrst rodu Campylobacter spp. poročanih po posameznih mikrobioloških laboratorijih in skupni deleži hospitaliziranih, mreža FWD-Net Slovenija 2014.............................................................................................................................................................................................................109 Tabela 66 Odpornost prvih izolatov bakterij iz rodu Campylobacter spp. proti testiranim antibiotikom, FWD-Slovenija 2014...................................................110 Tabela 67 Odpornost prvih izolatov Campylobacter jejuni in C. coli proti antibiotikom, FWD-Slovenija 2014............................................................................110 Tabela 68 Odpornost prvih izolatov verotoksigenih sevov bakterije Escherichia coli (VTEC) v mreži FWD-Net Slovenija za leto 2014....................................111 10 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Seznam regij in drugih pomembnih kratic CE Celje GO Nova Gorica KP Koper KR Kranj LJ Ljubljana MB Maribor MS Murska Sobota NM Novo mesto RAVNE Ravne na Koroškem CDC ECDC EFSA EEA/EFTA EMA UVHVVR ZIRS NLZOH NVI Center za obvladovanje in preprečevanje bolezni/Center for Disease Control and Prevention, Atlanta ZDA Evropski center za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni/ European Center for Disease Prevention and Control Evropska agencija za varnost hrane/European Food Safety Authority European Economic Area/European Free Trade Association Evropska agencija za zdravila/European Medicine Agency Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Uprava Republika Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Nacionalni veterinarski inštitut 11 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 1 Uvod 12 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji v letu 2014 Nalezljive bolezni so najpogostejše bolezni v populaciji. Ocenjuje se, da prebivalec letno enkrat do d esetkrat zboli z akutno okužbo dihal in vsaj enkrat z akutno črevesno okužbo. Vse bolj pomembne in pogoste so transmisivne nalezljive bolezni, ki jih prenašajo členonožci. Zaradi številnih potovanj po svetu so vse pogostejše tudi vnesene nalezljive bolezni, tudi takih, ki jih pri nas sicer nimamo. Žal se zadnja leta znova pojavljajo vnosi bolezni proti katerim cepimo, predvsem zato, ker so v sosednjih državah izbruhi teh bolezni, obstaja pa tudi nevarnost, da se bodo še bolj razšrile saj se delež cepljenih tudi pri nas na nekaterih območjih vztrajno niža. Nalezljive bolezni niso pomembne samo zaradi njihove pogostosti, temveč tudi zaradi možnih trajnih posledic. Agense, ki povzročajo nalezljive bolezni, povezujejo tudi s kroničnimi boleznimi kot reaktivni artritis, rana na želodcu, rakom, neplodnostjo ipd. Center za nalezljive bolezni NIJZ preko območnih enot NIJZ zbira podatke o nalezljivih boleznih, proučuje epidemiološke značilnosti in determinante, ocenjuje tveganja ter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje. V Sloveniji prijavo nalezljivih bolezni predpisuje Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS št. 33/06). Režim prijavljanja določa Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l. RS št. 16/99). Spremljanje nalezljivih bolezni v zadnjih letih pridobiva na pomenu. Številne mreže z mednarodnimi podatki ter sodelovanje v mednarodnih projektih omogočajo izmenjavo podatkov, zaznavanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in izbruhov mednarodnih razsežnosti. Za leto 2014 je predstavljena analiza prijav nalezljivih bolezni z datumom obolenja od 1. januarja do 31. decembra 2014. Do 15. junija 2015 je bilo v Evidenco nalezljivih bolezni (brez AIDS/HIV, spolno prenosljivih okužb (razen hepatitisov) in tuberkuloze) prejetih 67.035 prijav nalezljivih bolezni kar je za 6 % manj kot v letu 2013 in za 3 % manj kot je 5-letno povprečje. Prijavljene bolezni so analizirane in prikazane v posameznih poglavjih, kjer je tudi prikaz AIDS/HIV, spolno prenesenih bolezni in tuberkuloze, katerih spremljanje poteka na drugačen način kot ostale prijavljive bolezni. Letna stopnja obolevnosti, ocenjena na osnovi prijav, je v letu 2014 znašala 3252,4/100.000 prebivalcev. Prijave karantenskih bolezni nismo prejeli, prav tako ni bilo prijav davice, otroške paralize, rdečk, antraksa niti stekline pri ljudeh. Tabela 1 Število prijavljenih nalezljivih bolezni in in prijavna incidenčna stopnja, Slovenija, 2010 - 2014 LETO 2010 2011 2012 2013 2014 5-letno povprečje 1 Št. prijav 62128 72903 71384 71004 67035 68891 Št.prijav/100.000 3031,7 3551,9 3471,5 3448,8 3252,4 3351,3 Tabela 2 Število hospitaliziranih zaradi desetih najpogostejših nalezljivih bolezni in prijavna incidenčna stopnja, Slovenija, 2014 DIAGNOZA LETO 2014 Št. primerov Incidečna stopnja ROTAVIRUSNI ENTERITIS 1027 49,83 GASTROENTEROKOLITISI NEZNANE ETIOLOGIJE 758 36,78 GRIPA 574 27,85 CAMPYLOBACTER ENTERITIS 495 24,02 NOROVIRUSI 357 17,32 SALMONELNI ENTERITIS 287 13,92 NEOPREDELJENA SEPSA 277 13,44 SEPSA ZARADI DRUGIH GRAM NEGATIVNIH MIKROORGANIZMOV 262 12,71 ENTEROCOLITIS, KI GA POVZROČA CLOSTRIDIUM DIFFICILE 259 12,57 STREPTOKOKNI TONZILITIS 199 9,66 SKUPAJ 4495 218,09 Delež hospitaliziranih zaradi teh bolezni glede na vse prijavljene nalezljive bolezni 10% 13 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 1 Število prijavljenih nalezljivih bolezni in hospitaliziranih zaradi nalezljivih bolezni, Slovenija, 2010 2014 Trendi izbranih prijavljivih nalezljivih bolezni Tabela 3 Pet-letni trend izbranih nalezljivih bolezni in prijavne incidenčne stopnjev, Slovenija, 2014 DIAGNOZA 5-letni trend Število prijav na 100.000/prebivalcev v letu 2014 RESPIRATORNE BOLEZNI Legioneloza 2,9 SPOLNO PRENESENE BOLEZNI Spolno prenesene okužbe klamidijske 13,1 Gonoreja 3,0 Kronični hepatitis C 1 3,0 Akutni hepatitis B 0,6 HIV 2,3 AIDS 0,8 Sifilis 1,1 BOLEZNI POVEZANE Z HRANO IN VODO IN ZOONOZE Bruceloza 0,0 Kampilobakter 54,3 E. coli 8,0 Ehinokokoza 0,24 Gastroenterokolitisi neznane 711,3 etiologije Hepatitis A 0,5 Listerioza 0,9 Rotavirus 96,2 Norovirus 67,0 Salmonela 32,4 Šigela 0,9 Trihineloza 0,0 Yersinia 0,9 Botulizem 0,0 Dermatofitoze trihofitija in druge) (mikrosporija, 209,9 Leptospiroza 1,5 Tularemija 0,05 Vročica Q 0,15 BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO ČLENONOŽCI IN HEMORAGIČNE MRZLICE Hemoragična mrzlica sindromom z renalnim 1,2 14 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Klopni meningoencefalitis 4,9 Lymska borelioza 188,7 Malarija 0,34 BOLEZNI, KI JIH PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae 0,7 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis 0,4 Invazivne pnevmokokne okužbe 13,4 Mumps 0,05 Norice 472,3 Oslovski kašelj 19,4 Ošpice 1 2,5 Pasavec 191,0 Rdečke 0,0 Tetanus 0,3 Izbruhi nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2014 V letu 2014 je bilo na območju Slovenije prijavljenih 73 različnih izbruhov nalezljivih bolezni. Največje število izbruhov so obravnavali na NIJZ OE Ljubljana (15), NIJZ OE Kranj (13) in NIJZ OE Maribor (13), sledijo NIJZ OE Celje (11), NIJZ OE Nova Gorica (6), NIJZ OE Ravne (5), NIJZ OE Koper (4) in NIJZ OE Novo mesto (4) ter NIJZ OE Murska Sobota (2). Med prijavljenimi izbruhi smo zabeležili največ izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni (43 %), sledijo izbruhi respiratornih nalezljivih bolezni (19 %), izbruhi bolezni, katerih povzročitelj ni bil ugotovljen (15 %) ter izbruhi nalezljivih bolezni proti katerim cepimo (7 %). V vseh izbruhih v letu 2014 je zbolelo 2400 oseb, od tega 831 moških in 1531 žensk, pri 38 zbolelih spol ni bil označen. Hospitalizirane so bile 104 osebe, 12 oseb je umrlo. Enajst bolnikov je umrlo zaradi gripe in en zaradi okužbe z norovirusi (Tabela 48). Najpogosteje so se izbruhi pojavljali v domovih starejših občanov (Tabela 50). V teh izbruhi je zbolelo 1049 varovancev, 10 varovancev je bilo hospitaliziranih, devet jih je umrlo. Umrli zaradi prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2014 V letu 2014 je bilo v pasivni sistem prijavljanja nalezljivih bolezni - SURVIVAL, prijavljenih 129 smrti zaradi nalezljivih bolezni, 29 % manj kot v letu 2013. V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen hepatitisov) in tuberkuloza. Tabela 4 Število umrlih zaradi nalezljivih bolezni in prijavna incidenčna stopnja, Slovenija, 2010 - 2014 LETO 2010 2011 2012 2013 2014 5-letno povprečje Št. prijav umrlih 115 165 139 183 129 146,6 Št.umrlih/100.000 5,6 8,03 6,76 8,9 6,3 7,14 Umrli po diagnozah in regijah so predstavljeni na strani 113. 15 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2014 2 Epidemiologija prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji, 2014 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 V tem poročilu so predstavljene naslednje skupine nalezljivih bolezni: 2.1. Respiratorne nalezljive bolezni Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2014/2015; Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa; Legioneloza; Streptokokna angina in škrlatinka; Tuberkuloza 2.2. Okužba s HIV, druge spolno prenesene okužbe in hepatitisi Okužba s HIV; Genitalne bradavice; Okužbe z visokorizičnimi HPV; Spolno prenesena klamidijska okužba; Gonoreja; Sifilis; Hepatitis B in hepatitis C 2.3. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze Akutni hepatitis A; Akutni hepatitis E; Botulizem; Bruceloza; Dermatofitoze; Druge črevesne okužbe; E. coli; Ehinokokoza; Gastroenterokolitisi neznane etiologije; Kampilobakter; Lamblioza; Leptospiroza; Listerioza; Rotavirus in norovirus; Salmonela; Šigela; Tifus; Toksoplazmoza; Trakuljavost; Trihineloza; Tularemija; Vročica Q 2.4. Bolezni, ki jih prenašajo členonožci in hemoragične mrzlice Klopni meningoencefalitis; Lymska borelioza; Denga; Malarija; Okužba z virusom zahodnega Nila; Hemoragična mrzlica z realnim sindromom 2.5. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem Rdečke; Ošpice; Mumps; Otroška paraliza; Oslovski kašelj; Tetanus; Norice; Pasavec (herpes zoster); Invazivne pnevmokokne okužbe; Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae; Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis 2.6. Vnesene (importirane) bolezni 2.7. Creutzfeldt - Jakobova bolezen 2.8. Izbruhi Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah; Prijavljeni število izbruhov in obolelih po regijah; Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni glede na mesto pojava 17 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Abecedno kazalo prijavljenih nalezljivih bolezni: Akutni hepatitis A 49 Akutni hepatitis E 50 Botulizem 51 Bruceloza 51 Creutzfeldt - Jakobova bolezen 89 Črevesne nalezljive bolezni 48 Denga 75 Dermatofitoze (mikrosporija, trihofitija in druge) 52 Druge črevesne okužbe 53 Escherichia coli 53 Ehinokokoza 55 Gastroenterokolitisi neznane etiologije 56 Genitalne bradavice 40 Gonoreja 44 Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom 77 Hepatitis B 46 Hepatitis C 47 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae 87 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis 88 Invazivne pnevmokokne okužbe 86 Kampilobakter 57 Klopni meningoencefalitis 70 Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa 26 Lamblioza 59 Legioneloza 27 Leptospiroza 59 Listerioza 60 Lymska borelioza 72 Malarija 75 Mumps 81 Norice 84 Okužba s HIV 33 Okužba z virusom Zahodnega Nila 77 Okužbe z visokorizičnimi HPV 42 Oslovski kašelj 82 Ošpice 79 Otroška paraliza 81 Pasavec 85 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah 92 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava 95 Prijavljeno število izbruhov in obolelih po regijah 94 Rdečke 79 Rezultati poizvedovanja pri zbolelih za KME v letu 2014 72 Rotavirus in norovirus 61 Salmonela 63 Sifilis 45 Spolno prenesena klamidijska okužba 42 Spolno prenesene okužbe 40 Spremljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal 19 Streptokokna angina 29 Šigela 66 Škrlatinka 30 Tetanus 83 Tifus 67 Toksoplazma 67 Trakuljavost 67 Trihineloza 68 Tuberkuloza 32 Tularemija 68 Vneseni primeri salmonelnih, kampilobakterskih, šigeloznih okužb in okužb z E.coli v letu 2014 69 Vročica Q 68 18 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.1. Respiratorne nalezljive bolezni Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2014/2015, laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa, legioneloza, streptokokna angina in škrlatinka, tuberkuloza Maja SOČAN, Saša STEINER RIHTAR, Katarina PROSENC TRILAR , Nataša BERGINC, Vesna ŠUBELJ, Petra SVETINA ŠORLI V Sloveniji smo uvedli mrežni (angl. sentinel) pristop k spremljanju sezone gripe in drugih akutnih okužb dihal v letu 1999. Do uvedbe mrežnega spremljanja je ocena o kroženju virusa influence izhajala iz mesečnih prijav gripe in akutnih okužb dihal, kar ni zadostovalo za sprotno spremljanje poteka sezone in pripravo pravočasnih opozoril za splošno populacijo, strokovno javnost in odločevalce. V Sloveniji sezono gripe spremljamo v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in ECDC glede dveh osnovnih epidemioloških kazalnikov t.j. števila obiskov pri zdravniku zaradi gripi podobne bolezni (GPB) in akutnih okužb dihal (AOD), kot tudi s pomočjo viroloških kazalnikov - poglobljene analize kužnin dihal vzorčne populacije. V Sloveniji nimamo vzpostavljenega sistema spremljanja SARI kot tudi ne sprotnega, tedenskega spremljanja umrljivosti. Ocena poteka, obsega in vpliva sezone na zdravje v Sloveniji temelji na spremljanju števila obiskov zaradi GPB in AOD v mrežnih ambulantah osnovnega zdravstvenega varstva in analizi določenega števila kužnin zgornjih dihal v vzorčni populaciji. V mrežo so vključeni splošni zdravniki in družinski zdravniki, pediatri in šolski zdravniki. Vsak teden sporočajo podatek o številu bolnikov z gripo/gripi podobno boleznijo (GPB), mikrobiološko potrjeno ali brez potrditve (MKB-10 koda J10 ali J11) in o številu bolnikov, ki so se oglasili v njihovih ambulantah zaradi različnih akutnih okužb dihal. Bolniki so razdeljeni v starostne skupine (0-3, 4-7, 8-14, 15-19, 20-64 in 65 in več). Vir podatkov za oceno bremena predstavljajo še virološki podatki dveh bolnišnic in tedenska poročila vseh mikrobioloških laboratorijev, ki izvajajo diagnostiko gripe. Poleg virusa influence krožijo še številni drugi povzročitelji okužb dihal. K bremenu akutnih okužb dihal v hladnejšem delu leta prispevajo še respiratorni sincicijski virus (RSV), adenovirusi, virusi parainfluence, humani metapnevmovirus (hMPV), bokavirus, koronavirusi, enterovirusi in posebej v zgodnji jeseni rinovirusi. Klinične slike, ki jih povzročajo omenjeni virusi, imajo določene značilnosti, ki nakazujejo etiologijo akutne okužbe dihal (npr. rSv in hMPV povzročata akutni bronhiolitis, rinovirusi enostaven prehlad), kar pa ni dovolj za postavitev etiološke diagnoze. Epidemiološko spremljanje GPB in AOD V sezoni 2014/2015 je tedensko poročalo od najmanj 30 do največ 46 zdravnikov mrežnih ambulant. Mrežne ambulante so enakomerno razporejene po Sloveniji in oskrbujejo približno 90.000 prebivalcev (4,5 % državljanov Slovenije) (Slika 2). Slika 2 Razporeditev ambulant osnovnega zdravstvenega varstva, ki tedensko poročajo o številu obiskov zaradi akutnih okužb dihal in gripi podobne bolezni v Sloveniji. 19 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Zdravniki mrežnih ambulant so prvič poročali o posameznih primerih GPB v 43. tednu 2014 (konec oktobra) (Slika 3). Število primerov je poraslo šele v 2. tednu (5.1.-11.1.) 2015. Vrh je bil dosežen v 6. tednu (2.2.-8.2.) 2015, ko je bila največja incidenčna stopnja GPB 82,9/100.000 prebivalcev (Slika 3). Stopnja obolevnosti je bila pričakovano največja pri predšolskih otrocih in šolarjih. Poročana intenziteta sezone je bila med regijami različna - najnižja v murskosoboški regiji (incidenčna stopnja GPB največ 15,1/100.000) in najvišja v goriški regiji (incidenčna stopnja GPB največ 348/100.000). Tako velike razlike se bolj verjetno odraz načina kodiranja bolnikov z akutno infekcijo dihal kot pa dejanskih razlik v intenziteti sezone. V Sloveniji je sezona AOD je dosegla vrh v 4. tednu (19.1.-25.1.) 2015 z največjo obolevnostjo 1952/100.000 prebivalcev (Slika 4). Največ okužb dihal je bilo med majhnimi otroki do štirih let - na vrhu sezone je incidenčna stopnja skoraj dosegla 7000/100.000. Predvidevamo, da je k tako visoki obolevnosti prispevala sezona respiratornega sincicijskega virusa, saj je bil vrh obolevanja pri malčkih dosežen mesec dni pred vrhom gripoznih obolenj. Incidenčne stopnje pri večjih predšolskih otrocih in šolarjih so bile za polovico oziroma štirikrat nižje kot pri majhnih otrocih. Vrh zbolevanja z akutnimi okužbami dihal je bil med regijami različen. Podatki o najvišji incidenčni stopnji so se med regijami precej razlikovali, regije so vrh obolevanja z ARI dosegle različno: - ljubljanjska v 9. tednu v l. 2015, - mariborska v 48. tednu l. 2014, - celjska v 7. tednu l. 2015, - kranjska v 3. tednu l. 2015, - novomeška v 13. tednu l. 2015, - koprska v 51. tednu l. 2014, - novogoriška v 9. tednu l. 2015, - murskosoboška v 2. tednu l. 2015. Podatki manjših regij so manj zanesljivi, saj je število poročevalcev majhno in v tednih, ko sta 1 ali 2 zdravnika odsotna, je podatek regije potrebno interpretirati s previdnostjo. V Sliki 5 predstavljamo tedensko število obolelih z invazivno pnevmokokno okužbo v sezonah 2011/2012-2014/2015. Slika 3 Tedenske incidenčne stopnje gripi podobne bolezni v vzorcu slovenske populacije v Sloveniji v sezonah 2013/2014 in 2014/2015. 20 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 4 Tedenske incidenčne stopnje akutnih okužb dihal v vzorcu slovenske populacije v sezonah 2013/2014 in 2014/2015. Slika 5 Tedenska incidenca AOD in GPB v primerjavi s številom obolelih z invazivno pnevmokokno okužbo v Sloveniji v sezonah od 2011/2012 do 2014/2015 Virološko spremljanje gripe in drugih respiratornih virusov Virološko spremljanje kroženja virusov influence poteka skozi vse leto, vendar je intenzivnejše v času porasta AOD, običajno od začetka oktobra (40. teden) do konca maja (20. teden) naslednje leto. Vzorci za virološko spremljanje gripe so izhajali iz dveh skupin bolnikov: - bolnikov iz ambulant primarnega zdravstva, ki so vključene v mrežo za spremljanje gripe (to je istih 47 ambulant, ki so posredovale epidemiološke podatke). Zdravniki odvzamejo vzorce bolnikom, ki ustrezajo definiciji GPB in pri katerih od pričetka bolezni niso pretekli več kot trije dnevi. Ob vzorcu izpolnijo še vprašalni k s podatki o klinični sliki bolnika. - bolnikov zdravljenih v dveh mrežnih bolnišnicah, ki zbolijo za pljučnico, bronhitisom ali bronhiolitisom. Ob vzorcu izpolnijo še vprašalnik s podatki o klinični sliki, predhodnih boleznih in zdravljenju bolnika. Virus influence in druge virusne povzročitelje AOD smo potrjevali v kužninah nosu in žrela z verižno reakcijo s polimerazo (PCR). Virusom influence smo s PCR določili tudi tip (A, B). Pri influenci A smo določali podtipe H1pdm09 in, H3 in, pri influenci B pa podtipa Victoria in Yamagata. 21 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Poleg epidemioloških so osnova za oceno kroženja influence v populaciji virološki podatki, ki izvirajo iz prve skupine bolnikov - bolniki iz ambulant primarnega zdravstva, ki so vključeni v mrežo za spremljanje GPB in AOD (Slika 6). Od oktobra 2014 do konca junija 2015 smo v vzorcih iz mreže ambulant primarnega zdravstva influenco dokazali v 47 %; sezona se je pričela z influenco A, ki se ji je kasneje v znatnem deležu pridružila influenca B. Končna deleža sta bila 67 % influence A in 33 % influence B. Posebnost letošnje sezone je bila precejšnja razvlečenost. Običajno traja obdobje, ko je delež vzorcev pozitivnih na gripo iz primarnih ambulant večji od 10 %, od 10 do 15 tednov, letos pa je trajalo kar 19 tednov; od sredine decembra 2014 do konca aprila 2015. Prvi primer influence smo v mrežnih ambulantah zaznali v tednu 42/2014, vendar je šlo še za osamljen primer. Izrazitejši porast deleža pozitivnih vzorcev smo zaznali v tednu 51/2014, vrh kroženja v tednih 3 do 7/2015, kar se ujema z epidemiološkimi podatki. Sezona se je pričela z influenco tipa A, ki je močno prevladovala do konca februarja 2015. Influenca tipa B se je pričela pojavljati že v januarju, prevladovati pa je začela konec februarja. Tako smo lahko opazovali dva vrha kroženja virusov influence. Prvega je povzročil tip A in drugega tip B. V praksi rahlega padca med obema vrhovoma ni bilo zaznati. Slika 6 Laboratorijsko potrjeni primeri influence iz mreže za spremljanje gripe - vzorci iz ambulant primarnega zdravstva, Slovenija, 2014 Teden ipoz InfA Mpoz InfB cuNEG —Delež po:. Na gripo A in B skupaj i%) Drugi vir vzorcev za spremljanje kroženja influence v Sloveniji sta mrežni bolnišnici, ki pošiljata vzorce bolnikov s pljučnico, bronhitisom ali bronhiolitisom (Slika 7). Pri vzorcih iz mrežnih bolnišnic opazimo manjše deleže vzorcev v katerih smo dokazali viruse influence, saj je klinična slika bolnikov, ki so jim bili odvzeti, manj specifična kot pri vzorcih iz primarnih ambulant v mreži. Predvsem pri otrocih velik del povzročiteljev pljučnic, bronhitisov in bronhiolitisov predstavljajo tudi drugi virusi (Slika 9). Prav tako je v bolnišničnih vzorcih influenca tipa B prevladala nekoliko kasneje, to je v sredini marca 2015. 22 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 7 Laboratorijsko potrjeni primeri influence iz mreže za spremljanje gripe - vzorci iz mrežnih bolnišnic, Slovenija, 2014 Klinično sliko, ki je podobna gripi lahko povzročijo tudi drugi mikroorganizmi. V našem laboratoriju smo vzorce testirali še na respiratorni sincicijski virus (RSV), adenovirtuse, enteroviruse, rinoviruse, humane metapnevmoviruse (hMPV), viruse parainfluenc (PIV), koronaviruse in bokaviruse. Med vzorci iz primarnih ambulant in vzorci iz bolnišnic je bilo kar nekaj razlik, ki jih pripisujemo različnemu izboru bolnikov in tudi različni starostni strukturi (Tabela 5). Tabela 5 Starostna struktura prejetih vzorcev, Slovenija, 2014 Starostna skupina (leta) Delež vzorcev-mreža, primar (%) Delež vzorcev-mreža, bolnišnici (%) 0 do 3 25,1 31,5 4 do 7 15,5 10,2 8 do 14 16,9 6,5 15 do 19 6,8 2,4 20 do 40 16,3 5,0 41 do 64 17,6 14,7 nad 65 1,9 29,6 V vzorcih iz primarnih ambulant so gripi podobno klinično sliko poleg virusov influence najpogosteje povzročali tudi RSV in adenovirusi, seveda najpogosteje pri otrocih starosti od 0 do 3 let. V vzorcih hospitaliziranih bolnikov v starostnih skupinah od 0 do 3 in od 4 do 7 let smo največkrat dokazali rinoviruse. Deleže različnih respiratornih virusov v vzorcih predstavljamo na Slikah 8 in 9. Seveda pa so lahko povzročitelji podobnih kliničnih slik še drugi mikroorganizmi, a v manjših deležih. 23 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 8 Deleži respiratornih virusov v vzorcih iz ambulant osnovnega zdravstva, ki so vključene v mrežo za spremljanje gripe v Sloveniji, sezona 2014/2015 Slika 9 Deleži respiratornih virusov v vzorcih iz bolnišnic, ki sta zajeti v mreži za spremljanje gripe v Sloveniji, sezona 2014/2015 Podatke o diagnostiki influence in drugih respiratornih virusov so nam posredovali tudi diagnostični laboratoriji Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora, Novega mesta, Celja in Kranja, Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in Laboratorija za respiratorno mikrobiologijo Klinike Golnik. Laboratoriji so nam tedensko posredovali kumulativne podatke. V veliki večini gre za hospitalizirane bolnike ali bolnike obravnavane v bolnišničnih ambulantah. Starosti in klinične slike bolnikov, ki so jim bili vzorci odvzeti, niso zajeti v naboru podatkov. Prav tako so v testiranje zajeti poleg influence pri različnih vzorcih različni virusi, kot je diagnostično zahtevano ali ustrezno. Gre za razmeroma veliko količino podatkov, ki pomembno prispevajo k ustvarjanju slike o intenziteti kroženja influence v državi. Deleže virusov, ki so bili dokazali v vzorcih iz različnih virov prikazujemo na Sliki 10. 24 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 10 Deleži respiratornih virusov v vzorcih iz mrežnih ambulant primarnega zdravstva, mrežnih bolnišnic in v vzorcih, ki so bili obdelani v drugih diagnostičnih laboratorijih v Sloveniji, sezona 2014/2015 V Nacionalnem centru za gripo smo viruse influence tudi subtipizirali. Prevladoval je podtip A(H1N1)pdm09 (79 %). Podtip A(H3N2) se je pričel v nekaj večjem številu pojavljati v začetku februarja in na koncu skupno dosegel 21 %. Povprečje v državah EU/EFTA je bilo bolj v prid A(H3N2)pdm09 (72 %), vendar je bilo med posameznimi državami kar nekaj razlik. Podobno razmerje podtipov kot v Sloveniji je bilo v Italiji in verjetno na Hrvaškem, a je podatkov od tam malo. Vsi virusi influence tipa B so pripadali liniji Yamagata, le v enem primeru smo dokazali linijo Victoria. Občutljivost na protivirusna zdravila Izbor naših izolatov virusov influence so v referenčnem centru Svetovne zdravstvene organizacije testirali za občutljivost na protivirusni zdravili oseltamivir in zanamivir. Vsi izolati so bili dobro občutljivi na obe zdravili. Sezona gripe v Evropi in Severni Ameriki Tudi v Evropi je sezono gripe 2014/2015 zaznamovala njena dolžina. Delež vzorcev pozitivnih na gripo višji od 10 % je trajal od tedna 51/2014 do tedna 19/2015. Vrh sezone za celotno Evropo je bil v tednu 7/2015, vendar je bilo precej razlik po državah. Tako so vrh kroženja influence že v tednu 4/2015 zaznali v Bolgariji in na Portugalskem, med tednoma 5 in 8/2015 v večini centralno-evropskih držav ter med tednoma 9 in 11/2015 v vzhodnih državah regije. V povprečju je bilo 67 % influence A in 33 % influence B. Podtipa A(H3N2) je bilo okoli 70 % in podtipa A(H1N1)pdm09 30 %. Približno enaka razmerja so bila v vzorcih iz primarnih ambulant in v tistih iz bolnišnic. So pa bile precejšnje razlike med državami. Tako je na Portugalskem skozi vso sezono prevladovala influenca tipa B, tudi v Grčiji je bilo več influence B, kot drugje. V Romuniji so imeli influenca B in oba podtipa influence A enake deleže skozi vso sezono, pri nas in v Italiji pa je prevladoval podtip A(H1N1)pdm09. Vsi virusi influence A(H1N1)pdm09, ki so bili gensko opredeljeni, se ujemajo z virusom zajetim v cepivu za sezono 2014/15. Virusi influence A(H3N2) pa večinoma spadajo v skupine, ki gensko in antigensko niso bile več podobne tisti v cepivu. V genski podskupini 3C.2a, ki jo predstavlja sev A/Hong Kong/5738/2014 je kar 62 % izolatov, nekaj manj kot jih je v podskupini 3C.3a, ki jo predstavlja sev A/Switzerland/9715293/2013. Virusov A(H3N2), ki so bili antigensko še podobni virusu v cepivu, je bilo 31 % in spadajo v gensko skupino 3C.3, ki jo predstavlja sev A/Samara/73/2013. Virusi influence B so v 98 % spadali v podtip Yamagata. 21 % jih je spadalo v gensko skupino B/Massachusetts/2/2012, ki je zajeta v trenutnem cepivu in 79 % v gensko sskupino B/Phuket/3073/2013, ki se antigensko malenkost razlikuje in bo zajeta v cepivu za sezono 2015/16. V ZDA so zaznali povečano aktivnost influence proti koncu novembra 2014, vrh pa je sezona dosegla konec decembra in v začetku januarja. Kumulativno je prevladovala influenca tipa A (83,5 %). Influenca tipa B se je 25 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 pridružila kasneje in je prevzela večji delež v tednu 8/2015 ter prevladovala do konca sezone. Med virusi influence A je še močneje prevladoval podtip A (H3N2) s kar 99,6 %. Tudi v ZDA so prevladovali sevi virusov A(H3N2), ki niso ustrezali sevu zajetem v cepivu za to sezono. Sezono 2014/15 v ZDA ocenjujejo kot srednje težko, podobno kot pretekle sezone, ko je prevladoval virus influence A(H3N2). Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa Respiratorni sincicijski virus je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa in pljučnice majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih povzroča blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka. Na severni polobli je vrh kroženja RSV v jesensko-zimskem času. Intenziteta sezone RSV je različna in se spreminja iz leta v leto. Dejavniki, ki vplivajo na obseg kroženja RSV, so le deloma raziskani, določen vpliv imajo zagotovo vremenske okoliščine, ki omogočajo kroženje tega virusa. V Sloveniji je bilo laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV) uvedeno l. 2006. Od takrat dalje zbiramo podatke vseh javno-zdravstvenih laboratorijev, ki testirajo na RSV. Ključna kazalnika za oceno kroženja RSV v Sloveniji sta število pozitivnih in število negativnih bolnikov, ki so bili testirani na RSV. Z uvedbo rutinskega spremljanja smo se izenačili z razvitimi državami, ki že vrsto let spremljajo pojavnost RSV pri bolnikih, ki so zdravljeni v bolnišnici. V sezoni 2014/2015 so laboratoriji NLZOH, laboratorij Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Univerze v Ljubljani in laboratorij SB dr. Franca Derganca Nova Gorica tedensko poročali o številu testiranih bolnikov na RSV ter rezultatu testiranja, kar je omogočilo sprotno spremljanje poteka sezone RSV. Od 40. tedna 2014 do 39. tedna 2015 je bilo testiranih 15.888 bolnikov (Slika 11). Dobršen delež rezultatov je prispevalo testiranje na RSV v okviru Nacionalnega programa za spremljanje gripe, ki ga izvaja Laboratorij za javnozdravstveno virologijo (LJV). Vzorci, ki dospejo v ta laboratorij, niso usmerjeni v potrjevanje RSV in so zato večinoma negativni, saj se kužnine odvzamejo bolnikom, ki so zboleli iznenada z visoko vročino in kašljem oz. s klinično sliko podobno gripi. V ostalih laboratorijih (torej brez LJV) je bilo testiranih 13.045 bolnikov, od tega je bil RSV potrjen pri 1 268 bolnikih (10 %). Največji priliv vzorcev je bil na IMI, kjer so testirali 8 386 bolnikov in RSV potrdili pri 773 (9 %). Sezona RSV-ja se je začela (v skladu z definicijo začetka sezone po priporočilih CDC (Centres for Disease Control and Prevention v Atlanti) v 47. tednu 2014 (17.11.-23.11. 2014), dosegla vrh (najvišji odstotek pozitivnih bolnikov, 36 %) v 51. tednu 2014 (15.12.2014-21.2.2014) in se zaključila v 8. tednu 2015 (16.2.-22.2.2014). Sezona je trajala 14 tednov. Trajanje in intenziteta sezone 2014/2015 sta bili povprečni. Sezona se je začela zgodaj in je bila relativno kratka. Slednji podatek je potrebno interpretirati s previdnostjo. Manjši delež pozitivnih bolnikov na RSV (in s tem navidezno krajša sezona) je lahko posledica uvedbe nediskriminatornega rutinskega testiranje vsakega respiratornega vzorca na influenco A, influenco B in RSV istočasno brez upoštevanja kliničnega poteka bolezni. Več testiranja bolnikov, ki nimajo akutnega bronhiolitisa, pač pa gripozno obolenje, delež vzorcev pozitivnih na RSV zniža in daje vtis lažje in krajše sezone. Slika 11 Tedenska incidenčna stopnja gripi podobne bolezni in drugih akutnih okužb dihal pri majhnih otrocih ter tedensko število testiranih/pozitivnih bolnikov na RSV v Sloveniji, sezona 2014/2015 26 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Legioneloza V letu 2014 je bilo prijavljenih 59 bolnikov (40 moških, 68 % in 19 žensk, 32 %) z legionelozo (Slika 12 in 13). Povprečna starost bolnikov je bila 56,7 let (razpon od 3 do 89 let). Bistvene razlike med ženskami (povprečna starost 57,5 let, mediana 65 let, razpon 3-89 let) in moškimi (povprečna starost 56,3 leta, mediana 57 let, razpon 22-81 let) ni bilo. Več kot polovica bolnikov (33 bolnikov, 55 %) je zbolela od začetka maja do konca septembra (Slika 14). Precej jih je bilo zdravljenih v bolnišnici (52 bolnikov, 88 %), ostali so bili zdravljeni ambulantno. Bolniki, zdravljeni ambulantno, so bili v povprečju mlajši od tistih, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo (45 let ambulantni in 58 let hospitalizirani bolniki). V bolnišnici je bilo zdravljenih 14 (73,7 %) od 19 žensk in 32 (80 %) od 40 moških. Pri 57 (97 %) prijavljenih bolnikih z legionelozo je diagnoza temeljila na pozitivnem antigenu na legionele v urinu, eden od teh je imel dodatno titer protiteles 1:1024. Pri dveh bolnikih s pozitivnim urinskim antigenom so iz kužnin dihal legionele tudi izolirali. En bolnik je imel legionelozo potrjeno na osnovi dveh visokih titrov v parnem serumu (1:512 v prvem in 1:1024 v drugem serumskem vzorcu) in eden pozitivno reakcijo s polimerazo v bronhoalveolarnem izpirku. Pri slednjem je bila legionela tudi izolirana. V skladu z EU definicijo, je torej 58 bolnikov imelo zanesljivo in en bolnik verjetno legionelozo. Epidemiološko anketiranje zbolelih z legionelozo je pokazalo, da je devet bolnikov čas inkubacije v celoti ali delno preživelo v enem od slovenskih termalnih zdravilišč/kopališč. Šest bolnikov je bilo v istih toplicah. V vzorcih vode tega zdravilišča je bila dokazana prisotnost legionel. Že po prijavi prvega obolelega so bili izvede ni ukrepi, ki pa očitno niso zadostovali, saj je prišlo do novih okužb. Trije bolniki so bili pred boleznijo krajši čas hospitalizirani (ne celoten čas inkubacije) ali v času inkubacije pregledani ambulantno, zato jih ne moremo zaključiti kot legioneloze v povezavi z bolnišničnim okoljem, obstaja pa vsaj teoretična možnost, da so se okužili v zdravstveni ustanovi. Bolj prepričljiva je bila povezava z enim od socialno-varstvenih ustanov (SVU) - v istem letu sta obolela dva varovanca. V odvzetih vzorcih vodovodnega sistema tega SVU smo našli legionele. V vseh naštetih primerih smo vključili Zdravstveni inšpektorat RS, ki je pregledal, ali so pristopi za preprečevanje legioneloze ustrezni in odredil potrebne ukrepe. Ena od bolnic z legionelozo je opravljala delo v neposredni bližini hladilnega stolpa, vendar legionel v vzorcih hladilnega stolpa nismo dokazali. Štirje bolniki so vsaj del inkubacijske dobe prebili v lastnih vikendih/vikendih prijateljev na Jadranski obali ali pri sorodnikih v Srbiji, kar je bil morda vir okužbe. Dva bolnika sta bila voznika tovornjakov in sta v inkubacijskem obdobju prevozila različne evropske države in uporabljala (vključno s tuširanjem) sanitarije postajališč. En bolnik je potoval z avtodomom po balkanski državah, drugi bival v Turčiji, vendar ni bilo mogoče locirati njegova hotela. V treh primerih pa smo lahko identificirali destinacijo in hotel oz. kamp in obvestili ELSNET o primerih legioneloze povezane s potovanje. Izkazalo se je, da je ena od bolnic, ki je bivala v kampu v Rimu del skupka (clustra), kar podpira povezanost med vodo kampa in pojavom bolezni. En bolnik je potoval po Kitajski, drug je bival v hotelu v Srbiji. Zanimiv je primer bolnika, ki je prejemal zdravila, ki slabijo imunski sistem, pa se je vseeno odločil, da se bo udeležil tečaja potapljanja. V bazenu oz. vodovodnem sistemu ustanove, kjer se je tečaj izvajal, smo našli legionele in svetovali ukrepe. Potrebno je ponovno poudariti, da se morajo bolniki z okrnjeno imunostjo izogibati kopališčem, bazenom itd. saj so kljub vzdrževanju lahko vir okužbe z legionelami. Kot zanimivost navajamo, da sta bila prijavljena dva bolnika z legionelozo, ki sta pri opravljanju svojega dela uporabljala visokotlačni čistilec za vodo. V nobenem primeru voda teh naprav ni bila pregledana na legionele, zato ne moremo zaključiti, da obstaja povezanost. Po številu prijavljenih primerov legioneloz smo še vedno v evropskem vrhu. Menimo, da visoka prijavna incidenčna stopnja ne odraža visoke zbolevnosti, pač pa dobro sodelovanje diagnostičnih laboratorijev (predvsem Laboratorija za diagnostiko infekcij s klamidijami in drugimi znotrajceličnimi bakterijami, IMI), ki dosledno prijavijo vsak diagnosticiran primer in z dodatnimi preiskavami podpirajo epidemiološko spremljanje. Tudi v letu 2014 je bilo zaznati izrazito razliko med slovenskimi regijami - 36 (61 %) od 59 bolnikov z dokazano legionelozo je bilo obravnavanih v Univerzitnem kliničnem centru v Ljubljani (z eno izjemo vsi na Kliniki za vročinska stanja in infekcijske bolezni), šest (10 %) v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni Golnik. Zgolj tretjina prijavljenih primerov je izhajala iz drugih regij, kar pomeni, da se na okužbo z legionelami pomisli izjemoma. Večina legioneloz izven Osrednjeslovenske in Gorenjske regije je najverjetneje neprepoznanih, saj je težko verjeti, da obstajajo tako velike razlike med slovenskimi regijami glede epidemiologije legioneloz. Okoljski (predvsem temperatura okolja in količina padavin) in socio-ekonomski dejavniki (kvaliteta bivalnih prostorov, predvsem vodovodnih sistemov javnih in zasebnih objektov) so med slovenskimi regijami premalo različni, da bi z njimi razložili tako veliko razliko v regijskih incidenčnih stopnjah legioneloze. 27 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 12 Prijavljeni primeri legioneloze po starostnih skupinah, Slovenija 2014 Slika 13 Prijavljeni primeri legioneloze po spolu, Slovenija, 2000 - 2014 Slika 14 Prijavljeni primeri legioneloze po mesecih, Slovenija, 2005 - 2014 28 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Streptokokna angina V letu 2014 je bilo prijavljenih 9905 primerov streptokokne angine, približno enako število moških in žensk (48 % moških in 52 % žensk). Največ zbolelih je bilo v predšolskem obdobju (2765) in v osnovnošolskem obdobju (4906). Prijavna incidenčna stopnja streptokokne angine je bila najvišja v koprski regiji in najnižja v ravenski regiji. Manjše število obolelih je bilo v obdobju od julija do oktobra, največ obolelih smo zabeležili v mesecu aprilu. Slika 15 Prijavljeni primeri streptokokne angine po starostnih skupinah in spolu, Slovenija 2014 3000 2500 > O E 2000 č 1500 .2. :E 1000 a 500 iL ŽENSKA MOŠKI 1-4 5-14 15-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75+ starostna skupina Slika 16 Prijavljeni primeri streptokokne angine po mesecih, Slovenija 2014 29 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 17 Prijavna incidenčna stopnja streptokoknega tonzilitisa po regijah, Slovenija 2014 Škrlatinka V letu 2014 je bilo prijavljenih 2637 primerov škrlatinke, približno enako število moških in žensk (53 % moških in 47 % žensk). Največ zbolelih je bilo v predšolskem obdobju - med prijavljenimi primeri je bilo 2121 otrok, mlajših od 6 let (80,5 %). Prijavna incidenčna stopnja škrlatinke se je precej razlikovala med regijami - najvišja je bila v kranjski in najnižja v ravenski regiji. Zelo malo obolelih je bilo v juliju in avgustu, največ pa v decembru. Pojavnost škrlatinke se iz leta v leto spreminja - letom, ko je primerov veliko, sledi krajše obdobje upada števila zbolelih, nato ponoven porast. Ciklično pojavljanje je značilnost številnih nalezljivih bolezni. Tabela 6 Prijavljeni primeri in prijavna incidenčna stopnja škrlatinke, Slovenija, 2010 - 2014 I LETO 2010 2011 2012 2013 2014 I St. Prijav 3269 2983 3368 3931 2637 St. prijav /100.000 159,5 145,3 163,8 190,9 127,9 Slika 18 Prijavljeni primeri škrlatinke, Slovenija 1995 - 2014 30 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 19 Prijavljeni primeri škrlatinke po starostnih skupinah, Slovenija 2014 Slika 20 Incidenčna stopnja škrlatinke, po regijah, Slovenija 2014 Slika 21 Prijavljeni primeri škrlatinke po mesecih, Slovenija, 2014 31 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tuberkuloza Podatke o zbolelih s tuberkulozo v državi zbira in analizira Register za tuberkulozo, Klinike Golnik. Podatki so vsakoletno objavljeni v poročilih in na spletni strani Klinike Golnik. V letu 2014 je bilo v Register za tuberkulozo prijavljenih 144 primerov tuberkuloze, od tega je bilo 84 moških in 60 žensk. 108 primerov je bilo avtohtonih in 36 importiranih. Bolezen je bila bakteriološko potrjena v 127 primerih. V 8 primerih smo zabeležili reaktivacijo predhodne zdravljene tuberkuloze, od tega je bilo 6 primerov avtohtonih in 2 importirana. Bolezen se pri avtohtonih pogosteje pojavlja pri osebah starejših od 65 let; med tem ko se bolezen pri importiranih pojavlja pri vseh starostnih skupinah nad 25 let. Med ogrožene skupine prebivalstva, poleg starejših, sodijo osebe rojene ali priseljene iz držav z višjo incidenco tuberkuloze , osebe s pridobljeno ali prirojeno imunsko pomanjkljivostjo, otroci, brezdomci, osebe, ki uživajo i.v. nedovoljene droge in osebe, ki prekomerno uživajo alkohol. V zadnjih letih je opazen trend upadanja incidence tuberkuloze v državi, prav tako je opazen trend upadanja bolezni v vseh starostnih skupinah prebivalstva. V letu 2014 nismo imeli nobenega primera multirezistentne tuberkuloze (Multidrug resistant tuberculosis, MDR-TB) ali tuberkuloze razširjenega spektra odpornosti (Extensively drug resistant tuberculosis, XDR-TB). 32 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.2. Okužba s HIV, druge spolno prenesene okužbe in hepatitisi Okužba s HIV, genitalne bradavice, okužbe z visokorizičnimi HPV, spolno prenesena klamidijska okužba, gonoreja, sifilis, hepatitis B in hepatitis C Irena KLAVS, Tanja KUSTEC , Zdenka KASTELIC, Sandra KOSMAČ, Boris KOPILOVIC, Marta GRGIČ VITEK Okužba s HIV V letu 2014 je bilo prijavljenih 48 primerov novih diagnoz okužbe s HIV (23,3/1.000.000 prebivalcev), 44 med moškimi (43,1/1.000.000 moških), trije med ženskami (2,9/1.000.000 žensk) in eden med transeksualnimi osebami. V obdobju zadnjih desetih let (2005-2014) je bilo v Sloveniji skupno 431 primerov novih diagnoz okužbe s HIV. Letno število prijavljenih primerov se je gibalo od najnižjega 33 (16,4/1.000.000 prebivalcev) v letu 2006 do najvišjega 55 (26,8/1.000.000 prebivalcev) v letu 2011 (Slika 22). V primerjavi z večino držav Evropske Unije (EU) imamo relativno nizko prijavno incidenco, saj je bila v letu 2013 povprečna prijavna incidenca okužbe s HIV v 30 državah EU/EEA 57/1.000.000 prebivalcev in sta o nižji prijavni incidenci kot Slovenija poročali samo dve državi. Pri interpretaciji teh podatkov pa se moramo zavedati, da prijavna incidenca ne odraža dobro resnične pogostosti novih okužb v prebivalstvu, ker je diagnoza največkrat postavljena šele leta po okužbi. Slika 22 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV, aidsa in smrti po diagnozi aidsa, Slovenija, 2005 - 2014 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Vir: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 26. 6. 2015. V Sloveniji žal nimamo zanesljivih ocen incidence okužb s HIV v prebivalstvu ali v skupinah z v povprečju višje tveganim vedenjem. Med 44 primeri novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi v letu 2014 jih je bilo 32 med MSM (31,3/1.000.000 moških), pet več kot lani, a trije manj kot leta 2011. Dva moška sta se predvidoma okužila s spolnimi odnosi z ženskami iz držav z visokim deležem okuženega prebivalstva in en moški pri injiciranju prepovedanih drog. Preostalih devet moških nismo mogli uvrstiti v nobeno od znanih skupin z višjim tveganjem. Dve ženski sta se predvidoma okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, prva najverjetneje z znano okuženim moškim in druga z biseksualnim moškim. Ena ženska se je predvidoma okužila pri injiciranju prepovedanih drog (Sliki 23 in 24). 33 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 23 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti po letih, Slovenija, 2005 - 2014 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Vir:Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 26. 6. 2015. Slika 24 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti, skupaj in v 2014, Slovenija, 2005 - 2014 Vir: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 26. 6. 2015. * En primer okužbe je bil pri transeksualni osebi. Tudi v vseh letih v obdobju 2005-2014 je bil največji delež novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Letno število novih diagnoz se je gibalo med najnižjim 25 v letu 2006 in najvišjim 35 v letu 2011. V letu 2014 sta bila prepoznana dva primera okužbe s HIV pri IUD, enako kot v letu 2013. Poleg teh štirih primerov je bil v obdobju 2005-2014 prepoznan samo še en primer (v 2012). Za štiri od petih primerov smo imeli podatek, da so prepovedane droge injicirali tudi v tujini. V obdobju 2005-2014 je bil prijavljen en sam primer okužbe prenesene z matere na otroka (leta 2011). Otrok je bil rojen v državi z visokim deležem okuženega 34 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 prebivalstva in se je šele kasneje priselil v Slovenijo. Zadnji otrok z okužbo preneseno z matere je bil rojen v Sloveniji leta 2001. Med prijavljenimi novimi diagnozami okužbe s HIV med moškimi v obdobju 2005-2014, ki so se predvidoma okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, prevladujejo tisti, ki so imeli spolne odnose z ženskami iz držav z visokim deležem okuženega prebivalstva in tisti za katere ni bilo podatka o partnerki iz skupine z višjim tveganjem za okužbo ali podatka o njeni okužbi. Sledijo moški, ki so imeli spolne odnose z ženskami z znano okužbo s HIV. En moški prihaja iz države z visokim deležem okuženega prebivalstva in en je imel spolne odnose z IUD (Slika 25). Slika 25 Diagnosticirani heteroseksualno pridobljeni primeri okužbe s HIV glede vrste partnerjev, Slovenija, 2005 - 2014 Skupaj (47) Moški (17) Ženske (30) Vir: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 26. 6. 2015. *Ni podatka o pripadnosti partnerja skupini z višjim tveganjem za okužbo s HIV in podatka o potrjeni okužbi s HIV partnerja. Med ženskami je bila v obdobju 2005-2014 večina okužb posledica spolnih odnosov z znano okuženimi moškimi, za katere nismo imeli podatka o pripadnosti skupini z višjim tveganjem, sledijo ženske iz držav z visokim deležem okuženega prebivalstva, ženske s spolnimi odnosi z moškimi iz držav z visokim deležem okuženega prebivalstva, ženske s spolnimi odnosi z bisekualnimi moškimi, ženske s spolnimi odnosi z IUD, ženska s spolnimi odnosi s hemofilikom in ženska, ki se je najverjetneje okužila s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, a ni bilo podatka o partnerju iz skupine z višjim tveganjem za okužbo ali njegovi okužbi. V letu 2014 je bila najvišja incidenčna stopnja novih diagnoz okužbe s HIV zabeležena v murskosoboški zdravstveni regiji (4,3/100.000 prebivalcev), medtem ko je bila v obdobju 2005-2014 najvišja povprečna letna incidenčna stopnja novih diagnoz v ljubljanski zdravstveni regiji (2,6/100.000 prebivalcev) (Slika 26). V letu 2014 in v obdobju 2005-2014 je bilo največ primerov novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, starimi 30-39 let (Slika 27). Tudi med MSM je bilo v letu 2014 in v obdobju 2005-2014 največ primerov novih diagnoz okužbe s HIV med starimi 30-39 let (Slika 28). 35 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 26 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede regije bivanja ob diagnozi, Slovenija, 2005 - 2014 2005 - 2014 2014 Vir: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 26. 6. 2015. CE-Celje, KP-Koper, KR-Kranj, LJ-Ljubljana, MB-Maribor, MS-Murska Sobota, NG-Nova Gorica, NM-Novo mesto, RA-Ravne na Koroškem, SLO-Slovenija. Slika 27 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede na spol in starost ob diagnozi, Slovenija, 2005 - 2014 2005 - 2014 Ženske (41) / Moški (389) 2014 Ženske (3) / Moški (44)* Vir: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 26. 6. 2015.* Ena prijava je transeksualna oseba. 36 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 28 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, glede na starost ob diagnozi, Slovenija, 2005 - 2014 2005 - 2014 (287*) 2014 (32) Vir: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 26. 6. 2015. *Pri dveh moških ni bilo zabeleženega podatka o starosti. Testiranje na okužbo s HIV V Sloveniji je celoten obseg diagnostičnega testiranja na okužbo s HIV v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami relativno majhen. V letu 2014 je bilo na l0o prebivalcev v Sloveniji opravljenih 1,7 testa, malo več kot v letih 2012 in 2013, a manj kot v letu 2011 (Slika 29). Na 1.000 opravljenih diagnostičnih testiranj na okužbo s HIV v letu 2014 so bili v povprečju trije pozitivni rezultati. Žal nam zelo enostavno zbiranje podatkov o številu diagnostičnih testiranj ne omogoča razumeti ali se je stopnja testiranja povečala v skupinah bolnikov z večjo verjetnostjo okužbe s HIV in na primer ali je povpraševanje po testiranju poraslo med MSM, v skupini z višje tveganim vedenjem. Slika 29 Število diagnostičnih testov na okužbo s HIV, Slovenija, 2005-2014* Vir: Poročilo laboratorijev o opravljenem številu diagnostičnih testov na okužbo s HIV, 2015. *Izključeno je število testov, opravljenih zaradi zagotavljanja varne krvi in pripravkov iz krvi ter nevezanih anonimnih testov, opravljenih za namene epidemiološkega spremljanja spreminjanja deleža okuženih s HIV. Za zagotavljanje varnosti prebivalstva pri preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki v Sloveniji, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko (ŽTM) medicino že od leta 1986 presejalno testira vso darovano kri oziroma darovalce krvi in krvnih pripravkov tudi na označevalce okužbe s HIV. Podatke o številu odvzemov in številu pozitivnih enot na označevalce okužbe s HIV redno poročajo NIJŽ. Med 87.826 odvzemi v letu 2014 so bile tri enote pozitivne na 37 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 označevalce okužbe s HIV (3,4/100.000 darovanih enot). V obdobju zadnjih deset let (2005-2014) se je letno število odvzemov gibalo med najmanj 84.586 in največ 99.721, število pozitivnih odvzetih enot na označevalce okužbe s HIV pa med 0 (v letih 2006, 2008, 2009) in 3 (v letu 2014). Na ZTM so tri pozitivne enote na označevalce okužbe s HIV zabeležili tudi leta 2002. Ker je pogosto testiranje na okužbo s HIV posebno pomembno za MSM, smo v majhnih priložnostnih vzorcih, zajetih v Ljubljani, v okviru epidemiološkega spremljanja tveganih vedenj leta 2003 začeli spremljati tudi spreminjanje deleža letno testiranih na okužbo s HIV. V obdobju 2005-2014 se je delež MSM, ki so poročali, da so bili v preteklem letu testirani na okužbo s HIV, gibal med najnižjim, 27 odstotkov (v letu 2007) in najvišjim, 59 odstotkov (v letu 2012) in je bil v letu 2014 47 odstotkov. Delež tistih, ki so navajali, da so se testirali v tujini se je gibal od najnižjega, enega odstotka (v letu 2005) do najvišjega devet odstotkov (v letu 2013) in je bil v letu 2014 štiri odstotke. V obdobju 2010-2014, ko je Društvo informacijski center Legebitra v sodelovanju s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in IMI izvajalo svetovanje in testiranje na okužbo s HIV v skupnosti MSM, je izrazito porasel delež MSM, ki so poročali, da so bili v preteklem letu testirani v skupnosti (29 odstotkov v letu 2014), medtem ko je upadel delež tistih, ki so poročali, da so bili v preteklem letu testirani v zdravstveni organizaciji (15 ods totkov v letu 2014) (Slika 30). Slika 30 Odstotek moških, ki imajo spolne odnose z moškimi in so poročali o testiranju na okužbo s HIV v preteklem letu, zbirališče v Ljubljani, 2005 - 2014 Vir: Epidemiološko spremljanje tveganih vedenj, ki je priključeno nevezanemu anonimnemu testiranju v priložnostnih vzorcih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, za namene epidemiološkega spremljanja okužbe s HIV, 2015. Nekaj MSM je poročalo tudi o testiranju ob darovanju krvi. Ta delež se je v obdobju 2005- 2014 gibal med štirimi odstotki (v letih 2010, 2011, 2012 in 2014) in desetimi odstotki (v letu 2006). To bi lahko nakazovalo na probleme pri izločanju krvodajalcev z visoko tveganimi vedenji ali pa na nerazumevanje anketnega vprašanja »Ali si se v letu 2014 testiral na HIV (virus, ki povzroča aids)?« in enega izmed ponujenih odgovorov, ki se je glasil »Da, ko sem daroval kri za transfuzijo«. Ker gre za zelo majhne priložnostne vzorce MSM bi težko zaključili, da je v zadnjih letih prišlo do zelo velike spremembe celotnega obsega diagnostičnega testiranja na okužbo s HIV med MSM. Ker podatke zbira Društvo informacijski center Legebitra, ista organizacija, ki organizira tudi testiranje v skupnosti, bi bil lahko delež na okužbo s HIV testiranih MSM v skupnosti v primerjavi z deležem testiranih v zdravstvenih organizacijah precenjen. Pozne diagnoze okužbe s HIV Če okužbo s HIV odkrijemo pozno, zamudimo priložnost za pravočasno in uspešnejše zdravljenje. Zato je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrti zaradi aidsa višje. Obenem zamudimo tudi priložnost za preprečevanje nadaljnjega prenašanja okužbe s HIV z zdravljenjem s protiretrovirusnimi zdravili, ki lahko tako zniža virusno breme okuženega, da ni več zaznavno z laboratorijskimi preiskavami. V skladu z zadnjimi objavljenimi Evropskimi priporočili se za namene znižanja tveganja prenosa okužbe s HIV presoja o uvedbi protiretrovirusnega zdravljenja tudi pri okuženih, ki še nimajo hude prizadetosti imunskega sistema. V letu 2014 je bila pri 28 osebah (58 odstotkov) diagnoza okužbe s HIV zelo pozna, saj so imele že tako hudo prizadetost imunskega sistema (manj kot 350 CD4 celic/mm3), da bi že nujno morale prejemati protiretrovirusna zdravila. 38 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Spreminjanje deleža oseb s tako pozno diagnozo okužbe s HIV v obdobju 2005-2014 je prikazano na Sliki 31. Spreminjanje deleža MSM s tako pozno diagnozo okužbe s HIV v obdobju 2005-2014 pa je prikazano na Sliki 32. Slika 31 Delež poznih diagnoz okužbe s HIV, Slovenija, 2005 - 2014 Vir: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 26. 6. 2015 Slika 32 Delež poznih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, Slovenija, 2005 - 2014 2009 2010 Leto Vir: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 26. 6. 2015. Aids in smrt po diagnozi aidsa V letu 2014 je za aidsom zbolelo 16 oseb (7,8/1.000.000 prebivalcev), pet več kot v letih 2012 in 2013 (Slika 22). Pri vseh je bila okužba s HIV prepoznana šele v letu 2014. V obdobju zadnjih desetih let (2005-2014) je za aidsom zbolelo 113 oseb. Najpogostejša indikatorska bolezen ob diagnozi aidsa je bila sindrom propada zaradi HIV. V letu 2014 so umrli trije bolniki z aidsom (1,5/1.000.000 prebivalcev). V obdobju zadnjih deset let (2005-2014) je umrlo 23 bolnikov z aidsom (Slika 22). Relativno nizka umrljivost zaradi aidsa in relativno nizka obolevnost za aidsom odraža dobro dostopnost do zelo kakovostnega zdravljenja okužbe s HIV, vključno z najnovejšimi protiretrovirusnimi zdravili. 39 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Prijavljene spolno prenesene okužbe v letu 2014 V letu 2014 je bilo prijavljenih 1275 primerov spolno prenesenih okužb (61,8/100.000 prebivalcev), 86 primerov več kot leta 2013 (57,2/100.000 prebivalcev). To število ne vključuje primerov okužbe s HIV, hepatitisa B in hepatitisa C. Najpogosteje so bile prijavljene genitalne bradavice, 483 primerov (23,4/100.000 prebivalcev), 17 primerov več kot leta 2013. Sledile so klamidijske okužbe z 270 primeri (13,1/100.000 prebivalcev), 22 primerov več kot leta 2013 in nespecifični uretritisi s prav tako 270 primeri (13,1/100.000 prebivalcev), 36 več kot leta 2013. Četrta najpogosteje prijavljena spolno prenesena okužba je bil genitalni herpes s 143 prijavljenimi primeri (6,9/100.000 prebivalcev), 30 več kot leta 2013. Prijavljenih je bilo tudi 61 primerov gonoreje (3,0/100.000 prebivalcev), en primer manj kot leta 2013; in 23 primerov zgodnjega sifilisa (1,1/100.000 prebivalcev), 12 primerov manj kot leta 2013; 21 primerov neopredeljenega sifilisa (1/100.000 prebivalcev), štirje primeri manj kot leta 2013 ter štirje primeri poznega sifilisa (0,2/100.000 prebivalcev), en primer manj kot leta 2013. V letu 2014 ni bil prijavljen noben primer izcedka iz sečnice moškega, leta 2013 pa eden. Podrobne podatke o prijavljenih primerih genitalnih bradavic, klamidijskih okužb, gonoreje in sifilisa predstavljamo v naslednjih poglavjih. Za lažjo primerjavo pa prikazujemo letne prijavne incidence teh štirih spolno prenesenih okužb za obdobje zadnjih deset let, skupaj in posebej za ženske in moške na Sliki 33. Slika 33 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe, genitalnih bradavic, gonoreje in zgodnjega sifilisa, skupaj in po spolu, Slovenija, 2005 - 2014 Skupaj 30 25 2005 2006 2007 200S 2009 2010 2C11 2012 2013 2014 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 19.06.2015. Genitalne bradavice Genitalne bradavice so bile najpogosteje prijavljena spolno prenesena okužba v letu 2014. Prijavljenih je bilo 483 primerov (23,4/100.000 prebivalcev), štiri odstotke več kot v letu 2013 in več kot trikrat več kot v kateremkoli letu v obdobju od 2005-2008. Velik porast je verjetno posledica večje ozaveščenosti laične in strokovne javnosti ob uvedbi cepljenja proti HPV. Podatki o prijavni incidenci genitalnih bradavic m očno podcenjujejo breme genitalnih bradavic v prebivalstvu. Prijavne incidence po spolu za obdobje 2005-2014 so prikazane na Sliki 33. Starostno specifične prijavne incidence genitalnih bradavic v letu 2014 so bile najvišje v starostni skupini 20-24 let (121,8/100.000 prebivalcev), enako med ženskami (97,7/100.000 žensk) in moškimi (144,5/100.000 moških). Slika 34 prikazuje starostno specifične prijavne incidence genitalnih bradavic za moške in ženske v obdobju 2005-2014. 40 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 34 Prijavne incidence genitalnih bradavic po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2005 - 2014 Ženske Moški 160 140 o 120 6 100 i» 80 = 60 >K 40 20 0 Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 19.06.2015. V letu 2014 se je prijavna incidenca genitalnih bradavic zelo razlikovala po zdravstvenih regijah prijave in med različnimi specialističnimi službami v regijah. Najvišja prijavna incidenca genitalnih bradavic med vsemi prebivalci po regiji bivanjal je bila v ljubljanski zdravstveni regiji (39/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (55,9/100.000 moških), medtem ko je bila najvišja prijavna incidenca med ženskami v zdravstveni regiji Nova Gorica (47,1/100.000 žensk). Razlike predvidoma ne odražajo različne pogostosti genitalnih bradavic med regijami, temveč nakazujejo razlike v prepoznavanju primerov in v doslednosti pri prijavljanju med posameznimi ginekologi, dermatovenerologi in drugimi specialisti v različnih regijah. Poleg tega se nekateri bolniki ne zdravijo v regijah, v katerih imajo stalno prebivališče. V letu 2014 so 73 odstotkov genitalnih bradavic prijavili dermatovenerologi, 26 odstotkov ginekologi in en odstotek specialisti splošne medicine. Največ primerov genitalnih bradavic pri ženskah so prijavili ginekologi (68 odstotkov) in pri moških dermatovenerologi (98 odstotkov). Najvišja prijavna incidenca genitalnih bradavic po regiji bivanja2 je bila v ljubljanski zdravstveni regiji (39/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (55,9/100.000 moških), medtem ko je bila najvišja prijavna incidenca med ženskami v zdravstveni regiji Nova Gorica (47,1/100.000 žensk). Prvo relativno zanesljivo oceno pogostosti okužb z genotipoma HPV 6 in HPV 11, ki povzročata veliko večino genitalnih bradavic, smo dobili s presečno raziskavo, ki smo jo izvedli na NIJZ in Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v letu 2010 na priložnostnem vzorcu 3.259 slovenskih žensk, starih 20-64 let, presejanih na raka materničnega vratu. Z vsaj enim od genotipov HPV 6 ali HPV 11 je bilo v življenju okuženih najmanj 20,9 odstotka žensk (imele so genotipsko specifična protitelesa v krvi). Evropska agencija za zdravila je izdala dovoljenje za promet za štirivalentno in devetvalentno cepivo proti okužbi s HPV, ki se uporablja tudi za preprečevanje genitalnih bradavic, ki so vzročno povezane s specifičnimi genotipi HPV. Samoplačniško cepljenje proti HPV s štirivalentnim cepivom je na voljo od konca leta 2006. V šolskem letu 2009/10 smo razširili program cepljenja in zaščite z zdravili z rutinskim neobveznim brezplačnim cepljenjem proti HPV s štirivalentnim cepivom za deklice, stare 11 do 12 let. Cepljene so ob sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole. V šolskem letu 2009/10 je precepljenost s tremi odmerki cepiva proti HPV med deklicami v 6. razredu osnovne šole znašala 48,7 odstotkov, v šolskem letu 2010/11 55,2 odstotkov, v šolskem letu 2012/13 48 odstotkov in v šolskem letu 2013/14 45,5 odstotkov. Da bi dvignili precepljenost, so se v šolskem letu 2011/12 lahko ob sistematskem pregledu v 8. razredu prvič brezplačno cepile tudi zamudnice, stare 13 do 14 let. Poleg spodbujanja odgovornega in varnega spolnega vedenja moramo za preprečevanje genitalnih bradavic nujno dvigniti precepljenost 11 do 12 let starih deklet s cepivom proti okužbi s HPV, ki preprečuje tudi genitalne bradavice. 2 Prijavne incidence, izračunane po regiji bivanja, se razlikujejo od prijavnih incidenc po regiji prijave, ker se nekateri bolniki niso zdravili v regiji, v kateri imajo stalno prebivališče. 41 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Okužbe z visoko-rizičnimi HPV Dolgotrajna okužba z vsaj enim od 12 visoko rizičnih (onkogenih) genotipov HPV je nujen vzrok za nastanek raka materničnega vratu. Ocenjujejo, da sta v Evropi genotipa HPV 16 in HPV 18 povezana s 73 odstotki raka na materničnem vratu. Podobno je tudi v Sloveniji. Okužbe z visoko rizičnimi genotipi HPV pa so povezali tudi z rakom zadnjika, penisa, nožnice in ženskega zunanjega spolovila ter z rakom v ustni votlini. V okviru epidemiološkega spremljanja spolno prenesenih okužb ne zbiramo podatkov o novih diagnozah okužbe s HPV ali o spreminjanju deleža okuženih s HPV v prebivalstvu. Prvo relativno zanesljivo oceno pogostosti okužb z visoko rizičnimi genotipi HPV med ženskami v Sloveniji smo dobili s presečno raziskavo, ki smo jo izvedli na NIJZ in IMI v letu 2010. V priložnostnem vzorcu 4.431 žensk, starih 20-64 let, presejanih na raka materničnega vratu, ki smo jih zaporedno vključili v 22 ginekoloških ambulantah iz vse Slovenije, je bilo z vsaj enim od 12 visoko rizičnih genotipov HPV v življenju okuženih (dokazali smo genotipsko specifična protitelesa v krvi) najmanj 59,2 odstotka žensk (95 % interval zaupanja (IZ):57,5 -60,9), s HPV 16 25,2 odstotka (IZ:23,7-26,6) in s HPV 18 9,4 odstotka (IZ:8,4-10,4) žensk. V času raziskave je imelo okužbo materničnega vratu z vsaj enim od 12 visoko rizičnih genotipov HPV (HPV genotip je bil dokazan v brisu materničnega vratu) 12,2 odstotka žensk (IZ:11,2-13,1), s HPV 16 3,5 odstotkov (IZ:2,9-4,0) in s HPV 18 1,0 odstotek (IZ:0,7-1,3) žensk. Delež okuženih je bil najvišji med ženskami, starimi 20-24 let. Evropska agencija za zdravila je izdala dovoljenje za promet za dvovalentno, štirivalentno in devetvalentno cepivo proti okužbi s HPV. Cepljenje z dvovalentnim cepivom je namenjeno za preprečevanje predrakavih genitalnih sprememb (na materničnem vratu, zunanjem spolovilu in nožnici) in raka materničnega vratu, ki so posledica okužbe z določenimi onkogenimi genotipi HPV od starosti 9 let naprej. Cepljenje s štirivalentnim cepivom je namenjeno za uporabo od 9. leta starosti dalje za preprečevanje: predrakavih sprememb (na materničnem vratu, zunanjem spolovilu, nožnici in zadnjiku) ter raka materničnega vratu in zadnjika, ki so vzročno povezani z določenimi onkogenimi genotipi HPV ter genitalnih bradavic (koničasti kondilomi), ki so vzročno povezane s specifičnimi genotipi HPV. Cepljenje z devetvalentnim cepivom je namenjeno za uporabo od 9. leta starosti dalje za preprečevanje: predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, zunanjega spolovila, nožnice in zadnjika, ki jih povzročajo genotipi HPV vsebovani v cepivu ter genitalnih bradavic (koničasti kondilomi), ki jih povzročajo specifični genotipi HPV. Za preprečevanje raka materničnega vratu pri ženskah moramo poleg preventivnega programa za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu (ZORA), ki ga koordinirajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana tudi dvigniti precepljenost 11 do 12 let starih deklet s cepivom proti okužbi s HPV. Cepljenje bo pripomoglo tudi k omejevanju pojavnosti nekaterih drugih rakov pri moških in ženskah. Spolno prenesena klamidijska okužba Spolno prenesena okužba z bakterijo Chlamydia trachomatis (klamidijska okužba) zelo pogosto (pri večini žensk in skoraj polovici moških) poteka brez bolezenskih težav in znakov ter mine brez zapletov. Nezdravljena okužba pa lahko, predvsem pri ženskah, napreduje v resne pozne posledice, kot so vnetja v mali medenici, zunajmaternična nosečnost in neplodnost. Ker okužb pogosto ne prepoznamo, zamujamo priložnosti za zdravljenje in preprečevanje poznih posledic, predvsem za rodno zdravje žensk. Klamidijska okužba je najpogosteje prijavljena bakterijska spolno prenesena okužba v Sloveniji. V letu 2014 je bilo prijavljenih 270 primerov (13,1/100.000 prebivalcev). Letne prijavne incidence za zadnjih deset let so prikazane na Sliki 33. Podatki o prijavni incidenci močno podcenjujejo pogostost okužb v prebivalstvu, kar je predvsem posledica majhnega obsega testiranja in tudi nedoslednosti pri prijavljanju. Manjša nihanja prijavne incidence iz leta v leto so predvidoma posledica nihanj v obsegu testiranja in doslednosti pri prijavljanju in ne sprememb v pogostosti okužb med prebivalstvom. Kako nedosledno zdravniki prijavljajo klamidijske okužbe pove podatek, da so v obdobju od 2007 do 2010 prijavili le 34,9 odstotkov okužb, ki so bile prepoznane z mikrobiološkimi preiskavami na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Med 270 prijavljenimi primeri spolno prenesene klamidijske okužbe v letu 2014 je bilo 177 primerov med moškimi (17,3/100.000 moških) in 93 med ženskami (8,9/100.000 žensk). Razmerje med spoloma je bilo 2:1. Prijavne incidence po spolu za obdobje 2005-2014 so prikazane na Sliki 33. Starostno specifične prijavne incidence v letu 2014 so bile najvišje v starostni skupini 25-29 let pri moških (64,6/100.000 moških) in v starostni skupini 20-24 pri ženskah (60,8/100.000 žensk). Slika 35 prikazuje starostno specifične prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe za moške in ženske v obdobju 2005-2014. 42 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 35 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2005 - 2014 Ženske Moški 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 19.06.2015. Tudi v letu 2014 se je prijavna incidenca klamidijskih okužb zelo razlikovala med zdravstvenimi regijami in različnimi specialističnimi službami v regijah. Razlike predvidoma ne odražajo različne pogostosti okužb v regijah, temveč nakazujejo na razlike v delu ginekologov, dermatovenerologov in drugih specialistov med regijami, in sicer glede obsega laboratorijskega testiranja na klamidijsko okužbo in doslednosti pri prijavljanju prepoznanih primerov. Poleg tega se nekateri bolniki ne zdravijo v regijah, v katerih imajo stalno prebivališče. V letu 2014 so veliko večino primerov spolno prenesene klamidijske okužbe prijavili dermatovenerologi (73 odstotkov), sledijo ginekologi (12 odstotkov), mikrobiologi (sedem odstotkov), urologi (tri odstotke), specialisti splošne medicine in infektologi (po dva odstotka) ter en primer epidemiolog. Pri moških (83 odstotkov) in ženskah (53 odstotkov) so največ primerov prijavili dermatovenerologi. Neenakomerna porazdelitev prijavljenih primerov po spolu pri različnih specialistih nakazuje slabosti pri obveščanju in obravnavi heteroseksualnih spolnih partnerjev okuženih. Najvišja prijavna incidenca spolno prenesene klamidijske okužbe po regiji bivanja3 je bila v ljubljanski zdravstveni regiji (16,1/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (22,8/100.000 moških), medtem ko je bila pri ženskah najvišja v kranjski zdravstveni regiji (14,6/100.000 moških). Med prijavljenimi primeri spolno prenesene klamidijske okužbe v letu 2014 so bili trije tuji državljani (državljan iz Bosne in Hercegovine, državljan iz Peruja ter državljanka iz Ukrajine). Šest slovenskih državljanov in ena državljanka so navedli heteroseksualne spolne odnose s partnerkami oziroma partnerji iz tujine. En moški je navedel spolne odnose s partnerjem iz tujine. V Sloveniji naredimo zelo malo laboratorijskih preiskav na klamidijske okužbe. V letu 2014 so v javnozdravstvenih mikrobioloških laboratorijih opravili le 174 testov na 100.000 prebivalcev. Stopnja testiranja je bila v primerjavi z letom 2013 višja za štiri odstotke, a še vedno relativno nizka. Ker so stopnje testiranja na klamidijske okužbe v Sloveniji nizke, zamujamo priložnosti za prepoznavanje, zdravljenje in preprečevanje poznih posledic okužbe, predvsem za reproduktivno zdravje žensk. Slika 36 prikazuje spreminjanje stopnje testiranja na klamidijsko okužbo in prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe v Sloveniji in v zdravstveni regiji Nova Gorica za obdobje zadnjih deset let. Izrazit porast stopnje testiranja in števila prepoznanih okužb v goriški regiji in v Sloveniji v letu 2005 je bil posledica projekta »Varovanje rodnega zdravja mladih žensk« v goriški regiji, kjer so od aprila do septembra 2005 rutinsko ponujali prostovoljno zaupno testiranje na spolno preneseno klamidijsko okužbo vsem ginekološkim pacientkam, starim 18-30 let. Zanesljive ocene o pogostosti spolno prenesene klamidijske okužbe smo pridobili z nacionalno presečno raziskavo, ki je bila izvedena leta 2000 na verjetnostnem vzorcu Slovencev, starih 18 -49 let. Ocenili smo, da je okuženih 1,6 odstotka žensk (95 % interval zaupanja (IZ): 1,0-2,7 odstotka) in 3,0 odstotka moških (95-odstotni IZ: 1,9-4,6 odstotka). Po tej oceni naj bi bilo v Sloveniji med osebami, starimi 18-49 let, okuženih približno 7.300 žensk (najmanj 4.550 in največ 12.300, če upoštevamo nezanesljivost ocen zaradi vzorčenja) in približno 15.000 moških (najmanj 9.500 in največ 23.000). Delež okuženih je bil najvišji med starimi 20-24 let, med ženskami 5,1 odstotka in med moškimi 4,6 odstotka, sledili so stari 25-29 let, med katerimi je bilo okužen 1,0 odstotek žensk in 4,6 odstotkov moških. Iz tega sledi, da naj bi bilo samo med prebivalci Slovenije starimi 20-29 let okuženih približno 4.400 žensk in 7.100 moških. Med 18-24 let starimi osebami je bil delež okuženih s spolno preneseno klamidijsko okužbo višji med tistimi, ki so imeli prvi heteroseksualni spolni odnos pred 16. letom starosti, v preteklem letu nezaščitene spolne odnose vsaj z 43 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 enim heteroseksualnim partnerjem ali vsaj eno sočasno heteroseksualno spolno razmerje (vsaj dva partnerja sočasno) in najmanj pet heteroseksualnih spolnih partnerjev v življenju. Vendar je bila povezanost statistično značilna le za najmanj pet heteroseksualnih spolnih partnerjev v življenju (razmerje obetov, prilagojeno na starost in spol 3,0; 95-odstotni IZ: 1,3-6,9; p=0,01). Slika 36 Stopnja testiranja na spolno preneseno klamidijsko okužbo in prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe, Slovenija, Nova Gorica 2005 - 2014 Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 19.06.2015. Gonoreja V letu 2014 je bilo prijavljenih 61 primerov gonoreje (3,0/100.000 prebivalcev). Med 61 prijavljenimi primeri jih je bilo 54 pri moških (5,3/100.000 moških) in sedem pri ženskah (0,7/100.000 žensk). Razmerje med spoloma je bilo 8:1. Letne prijavne incidence za vse prebivalce, moške in ženske, za zadnjih deset let so prikazane na Sliki 33. Ti podatki podcenjujejo pogostost gonoreje v prebivalstvu. Gonoreje je nesorazmerno veliko pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (glej Sliko 37). V letu 2014 je bilo med 54 prijavljenimi primeri pri moških 24 primerov, pri katerih je bolnik navedel vsaj enega moškega spolnega partnerja v zadnjih treh mesecih. Slika 37 Primeri gonoreje in zgodnjega sifilisa pri moških, ki so v zadnjih treh mesecih pred postavitvijo diagnoze poročali o spolnih odnosih z moškimi, med vsemi prijavljenimi primeri pri moških, Slovenija, 2005 - 2014 Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 19.06.2015. Starostno specifična prijavna incidenca je bila v letu 2014 najvišja v starostni skupini 25-29 let (9,5/100.000 prebivalcev), enako pri ženskah (3,0/100.000 žensk), medtem ko je bila pri moških najvišja v starostni skupini 2024 let (15,7/100.000 moških). Slika 38 prikazuje starostno specifične prijavne incidence za moške in ženske v obdobju 2005-2014. 44 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 38 Prijavne incidence gonoreje po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2005 - 2014 Ženske Moški 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 19.06.2015. Razlike v prijavnih incidencah po zdravstvenih regijah v večji meri odražajo razlike med posameznimi dermatovenerologi, ginekologi in drugimi specialisti pri etiološkem razjasnjevanju izcedka iz sečnice moškega in vnetij materničnega vratu pri ženskah ter v doslednosti prijavljanja prepoznanih primerov. Poleg tega se nekateri bolniki ne zdravijo v regijah, v katerih imajo stalno prebivališče. V letu 2014 so 48 primerov gonoreje prijavili dermatovenerologi, sedem primerov infektologi, štiri primere proktologi in dva primera specialisti splošne medicine. Tako pri moških (80 odstotkov) kot pri ženskah (71 odstotkov) so največ primerov prijavili dermatovenerologi. Najvišje prijavne incidence gonoreje po regiji bivanja3 v letu 2014 so bile v mariborski zdravstveni regiji (4,6/1 O0.O0O prebivalcev), enako med moškimi (8,7/100.000 moških), medtem ko med ženskami v zdravstveni regiji Murska Sobota (3,4/100.000 žensk). Med prijavljenimi primeri gonoreje v letu 2014 ni bilo tujih državljanov. Štirje slovenski državljani in ena državljanka so navedli heteroseksualne spolne odnose s partnerkami oziroma partnerji iz tujine. Šest moških je navedlo spolne odnose s partnerjem iz tujine. Sifilis V letu 2014 je bilo prijavljenih 23 primerov zgodnjega sifilisa (1,1/100.000 prebivalcev), kar je 34 odstotkov manj kot v letu 2013. Sicer pa je povišano število prijavljenih primerov po letu 2005 predvsem posledica povečanega števila primerov med moškimi. V zadnjih desetih letih je število prijavljenih primerov zgodnjega sifilisa nihalo od najnižjega, 16 v letu 2006, do najvišjega, 79 v letu 2011. Letne prijavne incidence za obdobje zadnjih deset let so prikazane na Sliki 33. V letu 2014 so bili prijavljeni še štirje primeri poznega sifilisa (trije pri moških in eden pri ženskah) in 21 primerov neopredeljenega sifilisa (16 pri moških in pet pri ženskah). Od 23 prijavljenih primerov zgodnjega sifilisa v letu 2014 jih je bilo 17 pri moških (1,7/100.000 moških) in šest pri ženskah (0,6/100.000 žensk). Razmerje med spoloma je bilo 3:1. Prijavne incidence po spolu za obdobje 2005-2014 so prikazane na Sliki 33. Zgodnjega sifilisa je nesorazmerno veliko pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (glej Sliko 37). V letu 2014 je bilo med 17 prijavljenimi primeri pri moških 12 primerov, kjer so okuženi navedli podatek o najmanj enem moškem spolnem partnerju v zadnjih treh mesecih pred postavitvijo diagnoze, od tega so bili štirje okuženi s HIV. Starostno specifične prijavne incidence zgodnjega sifilisa v letu 2014 so bile najvišje med 35-44 let starimi ženskami (2,1/100.000 žensk) in med 25-29 let starimi moškimi (4,2/100.000 moških). Slika 39 prikazuje starostno specifične prijavne incidence zgodnjega sifilisa za moške in ženske v obdobju 2005-2014. Najvišja prijavna incidenca zgodnjega sifilisa po regiji bivanja4 v letu 2014 je bila v kranjski zdravstveni regiji (2,5/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (4,0/100.000 moških), medtem ko je bila med ženskami najvišja prijavna incidenca v zdravstveni regiji Ravne (2,8/100.000 žensk). V letu 2014 so 16 primerov zgodnjega sifilisa prijavili dermatovenerologi, šest primerov infektologi in en primer specialisti splošne medicine. Tako pri ženskah 3 Prijavne incidence, izračunane po regiji bivanja, se razlikujejo od prijavnih incidenc po regiji prijave, ker se nekateri bolniki niso zdravili v regiji, v kateri imajo stalno prebivališče. 4 Prijavne incidence, izračunane po regiji bivanja, se razlikujejo od prijavnih incidenc po regiji prijave, ker se nekateri bolniki niso zdravili v regiji, v kateri imajo stalno prebivališče. 45 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 (83 odstotkov) kot pri moških (65 odstotkov) so največ primerov prijavili dermatovenerologi. Prijavne incidence zgodnjega sifilisa v letu 2014 so se razlikovale po regijah prijave. Slika 39 Prijavne incidence zgodnjega sifilisa po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2005 - 2014 Ženske Moški 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 19.06.2015. Med prijavljenimi primeri zgodnjega sifilisa v letu 2014 je bil ena tuja državljanka iz Kirgizistana. En slovenski državljan je navedel spolne odnose s partnerkami iz tujine. Šest moških in ena ženska so navedli homoseksualne spolne odnose s partnerji oziroma partnerkami iz tujine. Zadnji otrok s kongenitalnim sifilisom v Sloveniji je bil rojen leta 1986. Hepatitis B V letu 2014 je bilo prijavljenih 12 primerov (0,6/100.000 prebivalcev) akutnega hepatitisa B (Tabela 7), deset primerov pri moških (1,0/100.000) in dva pri ženskah (0,2/100.000). Devet prijavljenih primerov z akutnim hepatitisom B je bilo starih med 25-44. Tabela 7 Število prijavljenih primerov in prijavne incidenčne stopnje akutnega hepatitisa B, Slovenija, 2010 - 2014 1 LETO 2010 2011 2012 2013 2014 1 Št. primerov 7 25 15 20 12 Št. primerov/100.000 0,3 1,2 0,7 1,0 0,6 Najvišja prijavna incidenčna stopnja akutnega hepatitisa B je bila v kranjski zdravstveni regiji (2,0/100.000 prebivalcev), sledita goriška regija (1,0/100.000 prebivalcev) in murskosoboška zdravstvena regija (0,9/100.000 prebivalcev). V letu 2014 je bilo prijavljenih še 27 primerov (1,3/100.000) kroničnega hepatitisa B, 20 primerov pri moških (2,0/100.000) in sedem primerov (0,7/100.000) pri ženskah ter 36 nosilcev HbsAg (1,7/100.000), 18 moških in 18 žensk, največ (20; 56 %) v starosti 45 do 64 let. V obdobju 2010-2014 se je povprečna stopnja prijavljenih novih diagnoz akutnih in kroničnih okužb s HBV v slovenski populaciji gibala med najnižjo 1,9 primera na 100.000 prebivalcev v letu 2014 in najvišjo 3,4 primera na 100.000 prebivalcev v letu 2011. Zaradi nezadostnega prepoznavanja in nepopolnega prijavljanja odkritih primerov podatki o prijavljenih novih diagnozah okužbe s HBV verjetno podcenjujejo resnično breme diagnosticiranih okužb v populaciji. Na žalost so podatki o načinu prenosa zelo redki in tako zanesljiva ocena deleža prijavljenih primerov okužb s HBV pri IUD ni na voljo. Poleg podatkov epidemiološkega spremljanja okužb s HBV, ki temeljijo na zakonsko obvezni prijavi odkritih primerov okužb, na NIJZ spremljamo tudi razširjenost okužbe s HBV med prostovoljno zaupno te stiranimi injicirajočimi uživalci drog (IUD), ki prvič ali ponovno vstopajo v program zdravljenja v nacionalni mreži centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V obdobju 2010-2014 je bilo v nacionalni mreži CPZOPD skupno obravnavanih 673 IUD, ki so bili prostovoljno zaupno testirani na okužbo s HBV (anti-HBc). Število testiranih IUD se je gibalo od najnižjega 54 v letu 2013 do najvišjega 245 v letu 2010. Število diagnosticiranih akutnih in kroničnih primerov okužb s HBV se je gibalo med 3 v letih 2012 in 2013 in najvišjim 13 v letu 2010. Stopnja razširjenosti okužb s HBV se je gibala med najnižjo 2,0 % v letu 2012 in najvišjo 8,1 % v letu 2011 in je znašala 5,6 % v letu 2014. 46 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Hepatitis C V letu 2014 so bili prijavljeni trije primeri (0,1/100.000 prebivalcev) akutnega hepatitisa C, vsi trije pri moških. Prijavljenih je bilo še 61 primerov (3,0/100.000 prebivalcev) kroničnega hepatitisa C, 41 primerov (3,9/100.000) pri moških in 20 primerov (2,0/100.000) pri ženskah (Slika 40). Najvišja prijavna incidenčna stopnja kroničnega hepatitisa C je bila v koprski zdravstveni regiji (6,7/100.000 prebivalcev), sledita ravenska regija (5,6/100.000 prebivalcev) in celjska zdravstvena regija (5,0/100.000 prebivalcev). 40 prijavljenih primerov s kroničnim hepatitisom C je bilo starih med 25-44 let. V obdobju 2010-2014 se je povprečna stopnja prijavljenih novih diagnoz akutne in kronične okužbe s HCV v slovenski populaciji gibala med najnižjo 3,1 primera na 100.000 prebivalcev v letu 2014 in najvišjo 5,0 primerov na 100.000 prebivalcev v letu 2012. Zaradi nezadostnega prepoznavanja in nepopolnega prijavljanja odkritih primerov podatki o prijavljenih novih diagnozah okužbe s HCV pomembno podcenjujejo resnično breme diagnosticiranih okužb s HCV. Na žalost so podatki o načinu prenosa zelo redki in tako delež prijavljenih primerov okužb s HCV med IUD ni na voljo. Zaradi nezadostnega prepoznavanja in nepopolnega prijavljanja odkritih primerov podatki o prijavljenih novih diagnozah okužbe s HCV gotovo zelo podcenjujejo resnično breme diagnosticiranih okužb v populaciji. Na žalost so podatki o načinu prenosa zelo redki in tako zanesljiva ocena deleža prijavljenih primerov okužb s HCV pri IUD ni na voljo. Tudi za namene epidemiološkega spremljanja okužb s HCV, ki temelji na zakonsko obvezni prijavi odkritih primerov okužb, na NIJZ spremljamo razširjenost okužbe s HCV med prostovoljno zaupno testiranimi injicirajočimi uživalci drog (IUD), ki prvič ali ponovno vstopajo v program zdravljenja v nacionalni mreži centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V obdobju 2010-2014 je bilo v nacionalni mreži CPZOPD skupno obravnavanih 819 IUD, ki so bili prostovoljno zaupno testirani na okužbo s HCV. Število IUD, ki so bili testirani v posameznem letu, se je gibalo med najnižjim 112 v letu 2013 in najvišjim 265 v letu 2010. Število diagnosticiranih akutnih in kroničnih okužb s HCV se je gibalo med 36 v letu 2013 in najvišjim 57 v letu 2010. Stopnja razširjenosti okužbe s HCV se je gibala med najnižjo 21,5 % v letu 2010 in najvišjo 32,1 % v letu 2013 in je znašala 31,5 % v letu 2014. Slika 40 Število prijavljenih primerov kroničnega in akutnega hepatitisa C, Slovenija, 2005 - 2014 160 > o S 140 E 120 5 100 * Kronični hepatitis C ♦ Akutni hepatitis C 60 o > 40 20 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 19.06.2015. 47 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.3. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze Akutni hepatitis A, akutni hepatitis E, botulizem, bruceloza, dermatofitoze, druge črevesne okužbe, E.coli, ehinokokoza, gastroenterokolitis, kampilobakterioza, lamblioza, leptospiroza, listerioza, rotaviroza in noroviroza, salmoneloza, šigeloza, tifus, toksoplazmoza, trakuljavost, trihineloza, tularemija, vročica Q Eva GRILC, Maja PRAPROTNIK, Marija TRKOV Zoonoze so nalezljive bolezni, ki se širijo med živalmi, posredno ali neposredno pa se občasno prenašajo tudi na ljudi. Okužba je možna z neposrednim stikom z živaljo, zaužitjem kontaminirane hrane ali pa s posrednim kontaktom iz okolja. V skupino spada 61 % vseh znanih povzročiteljev in 75 % znanih povzročiteljev porajajočih se nalezljivih bolezni pri človeku. Povzročitelji zoonoz so: bakterije, virusi, paraziti, glive in prioni. Spremljanje zoonoz pri ljudeh in živalih je interdisciplinarno področje, ki je v Sloveniji opredeljeno v Programu monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev. Program pripravijo vsak v okviru svojih pristojnosti in predpisov UVHVVR (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), ZIRS (Zdravstveni inšpektorat RS), Center za nalezljive bolezni (CNB) na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), NVI (Nacionalni veterinarski inštitut) ter NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano). (Podrobnejši podatki o vzorcih živil in rezultatih analiz so objavljeni v Letnem poročilu monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev na spletni strani UVHVVR: http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/varna_hrana_krma_in_zdravila/zoonoze/). Mnogi primeri zoonoz ostanejo verjetno neprijavljeni oziroma neprepoznani. Bolezenska slika le-teh je namreč podobna drugim, bolj pogostim nalezljivim boleznim, zato tudi povzročitelji ostanejo neidentificirani. Boljše odkrivanje in obvladovanje zoonoz vsekakor omogoča državni monitoring zoonoz ter raziskave. Med pomembnejše zoonoze uvrščamo povzročitelje črevesnih nalezljivih bolezni. V letu 2014 je bilo prijavljenih 20.795 primerov črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kar je za 4,7 % več kot v letu 2013 in 0,6 % več od petletnega povprečja. Največji delež prijavljenih ČNB, 71 %, tako kot običajno predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb. Najvišje incidenčne stopnje ČnB so bile v murskosoboški, novogoriški in kranjski regiji. ČNB tako kot vsa leta prijavljamo v skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB-10): A00-A09, B15, B17.2 in po povzročiteljih. Tabela 8 Najpogosteje prijavljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB), Slovenija, 2010 - 2014 2010 2011 2012 2013 2014 2010 - 2014 Št. prijav Št. Primerov /100.000 Št. prijav Št. primerov /100.000 Št. prijav Št. primerov /100.000 Št. prijav Št. primerov /100.000 Št. prijav Št. primerov /100.000 Št. primerov/100.000 VSE PRIJAVLJENE ČNB (A00-A09 ter B15 in B17.2) 20373 994,2 22335 1088,2 19998 972,5 19858 964,5 20795 1008,9 1005,7 ČNB NEZNANE ETIOLOGIJE (A09, A04.9, A05.9, A08.4) 14217 693,8 15611 760,6 14588 709,4 13958 678,0 14661 711,3 710,6 DELEŽ ČNB Z NEZNANO ETIOLOGIJO 70 % 70 % 73 % 70 % 71 % salmonele (A02) 347 17,0 400 19,5 401 19,5 293 14,2 667 32,4 20,5 rotavirusi (A08.0) 1593 77,7 2206 107,5 1400 68,1 1451 70,5 1982 96,2 84,0 kampilobaktri (A04.5) 999 48,7 986 48,0 934 45,4 996 48,4 1120 54,3 49,0 CQ Z >(J 200,0 0,0 CE GO KP KR U MB M S NM RAVNE Kampilobakter Kampilobakter je bil v letu 2014 v Sloveniji, podobno kot v številnih državah EU, najpogostejši bakterijski povzročitelj enteritisov. Število prijav v letu 20l4 (1120) je za 11 % višje kot leta 2013. Pri ljudeh je najpogostejši Campylobacter jejuni, ki predstavlja (88 % prijav), Campylobacter coli (6,6 %), Campylobacter consisus (1,9 %), Campylobacter curvus (0,9 %) in drugi. Letna incidenčna stopnja kampilobaktrskih okužb je znašala 54,3/100.000 prebivalcev in je za 10,8 % višja od 5-letnega povprečja. Najvišja incidenčna stopnja je bila v novogoriški regiji (82,6/100.000 prebivalcev), sledita prekmurska (71,7/100.000 prebivalcev) in mariborska zdravstvena regija (67,4/100.000 prebivalcev). 44 % prijavljenih primerov se je zdravilo v bolnici. Izbruhov gastroenterokolitisov, povzročenih s kampilobaktrom, v zadnjih letih nismo zaznali. Umrl ni nihče. Tabela 19 Prijavljeni primerienteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2005 -2014 LETO / MESEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC SKUPAJ 2005 2006 29 57 25 28 38 29 46 33 102 113 120 136 139 97 148 123 189 120 85 86 85 71 82 51 1088 944 2007 2008 55 45 39 43 41 48 64 42 128 117 121 114 152 126 137 128 117 84 85 49 100 51 36 41 1075 888 2009 2010 43 59 39 43 41 66 55 58 106 110 88 154 143 117 117 134 94 97 65 60 77 64 53 37 921 999 2011 54 41 57 54 96 143 137 143 83 76 59 43 986 934 2013 50 24 44 98 105 122 117 101 100 76 103 56 996 2014 48 42 66 64 103 125 129 146 149 109 82 57 1120 10-LETNO POVPREČJE 49,4 35,6 47,0 56,4 106,9 123,6 129,0 128,9 112,6 78,1 77,2 50,4 995,1 UVHVVR: v okviru izvajanja uradnega nadzora v letu 2014, se je spremljanje bakterije Campylobacter spp. izvajalo pri živilih živalskega izvora (sveže meso brojlerjev) in vnaprej narezani zelenjavi. Skupaj se je analiziralo 108 vzorcev. Vzorčenje se je izvedlo v obratih prodaje na drobno - trgovinska dejavnost in gostinskih obratih. Pri živilih živalskega izvora je bila z metodo determinacije rodu in vrste prisotnost bakterije Camyplobacter spp. ugotovljena pri 32 vzorcih (64 %), s števno metodo pa je bila vrednost nad 1000 cfu/g ugotovljena le pri 1 vzorcu (2 %) od 50 analiziranih vzorcev. V živilih živalskega izvora je bil najpogosteje ugotovljen C. jejuni, sledi C. coli. Prisotnost bakterije Campylobacter spp. v vnaprej narezani listnati zelenjavi ni bila ugotovljena v nobenem izmed 58 analiziranih vzorcev (metoda ugotavljanju rodu in vrste). Podrobnejši podatki o zoonozah so dostopni v letnih poročilih zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki so objavljeni na spletni strani UVHVVR: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna podrocja/zivila/zoonoze/. 57 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 20 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po tipih, Slovenija, 2005 - 2014 LETO/TIP C. coli C. fetus C. jejuni C. laridis C. sputorim C. hyointestinalis C. Upsaliensis C. helveticus C. curvus C. consisus C. showae C.spp. SKUPAJ 2005 2006 32 41 1 0 926 852 35 16 1 2 0 0 0 0 93 33 0 0 0 0 0 0 0 0 1088 944 2007 2008 46 35 0 1 984 812 20 19 0 2 1 0 0 1 24 18 0 0 0 0 0 0 0 0 1075 888 2009 36 0 826 17 2 0 0 40 0 0 0 0 0 0 921 999 2011 2012 27 37 0 0 887 837 11 1 0 0 0 0 0 0 54 0 1 15 0 0 0 0 6 44 986 934 2013 62 2 866 0 0 0 8 1 2 25 1 29 996 2014 74 0 993 0 0 1 3 0 10 22 0 17 1120 10-LETNO POVPREČJE 42,0 0,4 887,6 12,9 0,8 0,2 1,2 32,8 2,8 4,7 0,1 9,6 995,1 Tabela 21 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom in incidenčna stopnja, po regijah, Slovenija, 2014 CE NG KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ St.primerov/ 1 100.000 1 Campylobacter jejuni Campylobacter coli Campylobacter sp. Campylobacter consisus Campylobacter curvus Campylobacter upsaliensis Campylobacter hyointestinalis 171 12 40 3 61 0 94 4 272 22 188 29 75 2 57 1 35 1 993 74 48,18 3 59 0 9 0 0 1 0 7 0 0 17 0,82 1 07 0 10 0 0 0 0 0 0 0 10 0,49 0 15 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0,05 SKUPAJ 184 84 61 98 297 218 84 58 36 1120 54,34 Stprijav/100 000 61,0 82,6 41,1 48,1 45,5 67,4 71,7 41,4 50,3 54,3 Slika 49 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2013 - 2014 ter 10-letno povprečje JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec ECDC: kampilobakter je najpogostejši bakterijski povzročitelj akutnih gastroenterokolitisov v državah EU. Incidenca je od leta 2008 do 2011 naraščala, v letu 2012 pa se je nekoliko znižala in znašala 68/100.000 prebivalcev. Okužba je pogostejša pri otrocih, mlajših od 5 let. Najpogostejše so okužbe s kampilobaktri Campylobacter jejuni, Campylobacter coli in Campylobacter lari. 58 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Lamblioza Slika 50 Prijavljeni primeri lamblioze, Slovenija, 2005 - 2014 Število prijav lamblioze je do leta 2013 naraščalo in se nekoliko zmanjšalo v letu 2014. Izbruhov nismo zabeležili. Štiri osebe so se okužile med potovanjem po Indiji, ena po Hrvaški, za ostale nimamo podatka. V letu 2012 so se tri osebe verjetno okužile med potovanjem po Indoneziji, Zanzibarju in Etiopiji. ECDC: število prijavljenih primerov lamblioze v državah EU ostaja konstantno. Povprečna incidenčna stopnja bolezni je v letu 2012 znašala 5,43 primerov na 100.000 prebivalcev. Okužbe se najpogosteje pojavljajo pri otrocih, mlajših od 5 let. Leptospiroza Povprečna letna incidenčna stopnja leptospiroze v zadnjih 10 letih je znašala 0,39/100.000 prebivalcev. Najvišjo povprečno 10-letno incidenčno stopnjo ima vsa leta murskosoboška regija z 1,28/100.000 prebivalcev in je 3,2-krat višja kot je povprečje v Sloveniji (Slika 51). V letu 2014 smo zaznali znaten porast prijav okužb zlasti v osrednji Sloveniji in na Štajerskem. Okužbe so se pojavljale od junija do decembra, največ jih je bilo v avgustu in septembru. Povečano število prijav je verjetno posledica obilnih padavin poleti 2014. Izmerjena količina padavin poleti 2014 je bila po vsej Sloveniji nadpovprečna. Pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine so se pojavljale zlasti od druge polovice junija do sredine septembra. Vzhodni del države so prizadele tudi obsežne poplave, poplave so se pojavljale tudi v centralni regiji (1). Na splošno med deževnimi, vročimi obdobji opažajo porast leptospiroze in/ali pojav izbruhov pri ljudeh (2, 3, 4). Na to vpliva več dejavnikov; večja izpostavljenost ljudi površinskim vodam in blatu, višja koncentracija leptospir v okolju, ker le-te v vlažnem in toplem okolju preživijo dlje časa (3). Nadalje poplave povzročijo kopičenje materiala, ki je onesnažen z urinom glodalcev, v bližini bivališč, kar dodatno poveča možnost okužbe. Vroča in vlažna klima pa vpliva tudi na številčnost glodalcev kot tudi razširjenost leptospir. Iz podatkov, ki so na voljo oziroma so jih OE NIJZ pridobile z anketiranjem bolnikov, je razvidno, da se je trinajst bolnikov verjetno okužilo pri delu na polju in ali v hlevu; dve osebi sta tudi navedli, da je bilo polje poplavljeno; dve pri rekreaciji na prostem, ena pri delu v okolju, kjer je opažala iztrebke glodalcev. Ena oseba se je okužila od podgane, ki jo je kupila v trgovini, pri kateri so dokazali prisotnost leptospir. Nadpovprečna količina padavin poleti 2014 v Sloveniji je verjetno povzročila večjo razširjenost leptospir v okolju, zato se je povečalo tveganje za prenos na ljudi. Dolgoročno bi lahko podnebne spremembe, zlasti globalno segrevanje ozračja ter ekstremni vremenski pojavi npr.poplave, vplivali na večjo pojavnost leptospir v okolju pri nas. 59 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 22 Prijavljeni primeri leptospiroze, incidenčna stopnja, po regijah, Slovenija, 2005 - 2014 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ St.prijav/ 100.000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 10-LETN0 POVPREČJE 1 1 0 Q 0 1 1 Q 3 0 0 1 3 2 0 q 0 0 8 5 0,4 1 0 0 0 4 1 1 0 0 7 g 0,25 0,35 0 3 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 0,1 1 0 0 1 4 1 1 0 1 9 4 0,44 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,19 0,00 1,5 0,1 0,1 0,5 2,7 1 1,5 0,5 0,2 8,1 0,39 10-LETN0 POVPREČJE Št.prijav/100.000 0,50 0,10 0,07 0,25 0,41 0,31 1,28 0,36 0,28 0,39 Slika 51 Regijska porazdelitev prijavljenih primerov leptospiroze, Slovenija, 2005 - 2014 ECDC: leptospiroza je redka bolezen v državah EU, število prijav v zadnjih letih ostaja konstantno. Incidenčna stopnja v letu 2012 je znašala 0,11/100.000 prebivalcev. Bolezen se pojavlja sezonsko, zlasti poleti in jeseni. Prizadetih je več moških kot žensk. Izbruhov v letu 2012 niso zabeležili. Listerioza V letu 2014 so listeriozo uradno potrdili pri 18 ljudeh, od tega jih je 5 umrlo (v letu 2013 2). Incidenčna stopnja v letu 2014 je znašala 0,87/100.000 prebivalcev in je znatno višja od desetletnega povprečja, ki znaša 0,39/100.000 prebivalcev. Največ prijav (5) je bilo iz Mariborske regije. Izbruhov nismo zaznali, zadnje kopičenje primerov se je pojavilo poleti leta 2013, ko se je okužba pojavila pri treh osebah v dolenjski regiji. 60 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 52 Prijavljeni primeri listerioze in umrli za listeriozo, Slovenija, 2005 - 2014 UVHVVR: v letu 2014 je bilo s strani UVHVVR vzorčenih 602 vzorcev živil živalskega in neživalskega izvora, ki so se analizirala na prisotnost bakterije Listeria monocytogenes. Vzorčene so bile naslednje vrste živil: mesni izdelki, namenjeni za neposredno uživanje, mlečni izdelki, surovo mleko, prekajena riba, namenjena za neposredno uživanje, vnaprej narezana zelenjava, kalčki, delikatesna živila, sladoled, sendviči in kremne slaščice. Poleg vzorcev živil se je vzorčilo tudi brise proizvodnih površin in opreme. Vzorčenje živil se je izvajalo v obratih za prodajo živil, predelanih na mestu izvora, obratih prodaje na drobno in v gostinski dejavnosti, vzorčenje brisov pa v obratih prodaje na drobno. Neskladni rezultati so bili ugotovljeni pri 0,5 % analiziranih vzorcih živil in sicer pri 1 vzorcu mesnih izdelkov, namenjenih za neposredno uživanje in 2 vzorcih mlečnih izdelkov. V sklopu vzorčenja površin in opreme se je prisotnost listerije ugotovila pri 4 nosilcih živilske dejavnosti od 70 vzorčenih. Pri živalih se aktivno spremljanje bolezni ne izvaja. Vzorčenje se opravi v primeru suma na listeriozo pri živali. V letu je bilo opravljeno vzorčenje 69 govedi in 19 ovac/koz (drobnica). Prisotnost listerije se je potrdila pri 5 govedih in 9 ovcah/kozah. Podrobnejši podatki o zoonozah so dostopni v letnih poročilih zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki so objavljeni na spletni strani UVHVVR: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna podrocja/zivila/zoonoze/. ECDC, poročilo za leto 2012 : listerioza je redka bolezen v državah EU. Incidenca v zadnjih letih ostaja stabilna. Večina prijavljenih primerov listerioze se pojavlja pri osebah, starejših od 65 let. Rotavirus in norovirus Najpogostejši virusni povzročitelji drisk so rotavirusi in norovirusi, ki se zaradi velike kužnosti zelo pogosto pojavljajo v obliki manjših in večjih izbruhov. Vse pomembnejši povzročitelji drisk so tudi pri starejših. V letu 2008 smo prvič poleg norovirusnih zabeležili tudi izbruhe rotavirusnih gastroenterokolitisov v domovih za starejše občane. Po zimi 2001/2002, ko smo beležili izbruh rotavirusnih drisk v ljubljanski regiji, se je število prijav v letih 2003 do 2005 zmanjševalo. Število prijav se je v letu 2006 ponovno povečalo za 9,3 %, vendar ni doseglo incidenčne ravni med izbruhom leta 2001 oziroma 2002. Število obolelih je ponovno naraslo v začetku leta 2008, ko smo zabeležili tri izbruhe rotavirusnih okužb v domovih za starejše občane. Do tedaj tovrstnih izbruhov v DSO nismo beležili, pretežno so se pojavljali le v predšolskih in šolskih kolektivih. Število prijav rotavirusnih okužb (1982) v letu 2014 je bilo za 27 % višje kot v letu 2013. Zabeležili smo trinajst izbruhov (v letu 2013 8): 7 v domovih za starejše občane in 6 v vrtcih. Tabela 23 Ševilo hospitaliziranih zaradi rotavirusnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2010 - 2014 LETO 2010 2011 2012 2013 2014 5-letno povprečje Št. hospitaliziranih 915 1082 886 848 1027 951,6 Št.prijav/100000 44,7 52,7 43,1 41,2 49,8 46,3 61 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 53 Število vseh prijavljenih črevesnih nalezljivih bolezni, rotavirusne in kalicivirusne okužbe po mesecih, Slovenija, 2013 - 2014 Število prijav norovirusnih okužb (1380) v letu 2014 je bilo za 36 % nižje od leta 2013. Zabeležili smo 20 norovirusnih izbruhov, (v letu 2013 jih je bilo 39). Izbruhi so se pojavili v domovih za starejše občane (8), v vrtcih (4), v bolnišnicah (3), po en izbruh v restavraciji, osnovni šoli, socialno varstvenem zavodu, med taborniki in v šolskem centru. Zabeležili smo tudi izbruh v domu starejših občanov, ki sta ga povzročila norovirus in rotavirus hkrati. Slika 54 Prijavljeni primeri rotavirusnih okužb, po mesecih, Slovenija, 2013 - 2014 ter 10-letno povprečje 62 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 55 Prijavljeni primeri norovirusnih okužb, po mesecih, Slovenija, 2013 - 2014 ter 10-letno povprečje 2014 2013 10-LETNP POVPREČJE JAN FEB MAR APR MAJ J UN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Mesec Slika 56 Prijavna incidenčna stopnja rotavirusne in norovirusne driske po starostnih skupinah, Slovenija, 2014 Salmonela Salmonela je po Gramu negativna, nesporogena bakterija, ki spada v družino Enterobakterij. Znanih je več kot 2500 serovarov. Povzroča okužbe pri živalih in ljudeh. Pomemben dejavnik tveganja za okužbo je uživanje kontaminiranih živil, zlasti perutnine in jajc. Epidemiološko jih razdelimo v tri skupine: tiste, ki okužijo samo človeka in povzročajo tifus in paratifus ter serovare, ki so prilagojeni gostitelju: Salmonella Gallinarum (perutnina), Salmonella Dublin (govedo), Salmonella Abortus-equi (konji), Salmonella Abortus-ovis (ovce) in neprilagojene serovare, kamor spada večina salmonel, ki so patogene za ljudi in živali. Do leta 2009 je bila salmonela najpogostejši bakterijski povzročitelj gastroenterokolitisov v Sloveniji. Po letu 2009 se med opredeljenimi povzročitelji akutnih gastroenterokolitisov najpogosteje pojavlja kampilobakter. Število prijav salmoneloz v Sloveniji je naraščalo v letih 1998 in 1999. Povišano število prijav smo beležili z manjšimi nihanji vse do leta 2004. Prijave so dosegle vrh v letu 2003, ko je incidenčna stopnja znašala 201/100.000 prebivalcev. S tem se je Slovenija uvrstila med države z najvišjo incidenco salmoneloz v Evropi. Natančen vzrok za povečano število prijav salmoneloz, zlasti v letu 2003, ni znan. 63 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tudi v nekaterih drugih evropskih državah so v tem obdobju zaznali zvečano incidenco salm oneloz pri ljudeh. Po letu 2003 je podobno kot v večini držav EU incidenca humanih salmoneloz upadala. Od leta 2003 do 2013 se je število prijavljenih salmonelnih gastroenterokolitisov zmanjšalo za več kot trinajstkrat. V letu 2014 smo prejeli 2,3 krat več prijav kot v letu 2013, zaznali smo tudi povečano število izbruhov (9): dva sta se pojavila v osnovni šoli, eden v osnovni šoli in vrtcu, trije v restavracijah, eden na izletu ter v družini. Eden od izbruhov je bil hidričen. Osem izbruhov je povzročila Salmonella Enteritidis, hidrični izbruh pa Salmonella Typhimurium. Vzroki za povečano incidenco salmonelnih okužb v letu 2014 so verjetno številni, vendar še niso jasni. Zaradi nenadnega povečanja števila izbruhov smo salmonele iz sedmih izbruhov (Salmonella Enteritidis) molekularno tipizirali tudi z metodo MLVA. Rezultati so pokazali, da je imelo šest od sedmih omenjenih salmonel enak MLVA profil. Na osnovi laboratorijskih rezultatov bi lahko sklepali, da so imeli izbruhi skupen izvor okužbe. Najvišja prijavna incidenčna stopnja je bila na Koroškem (166/100.000 prebivalcev), Ljubljani (154/100.000 prebivalcev) ter v Mariboru (98/100.000 prebivalcev). Za salmoneloze je značilno sezonsko nihanje števila obolenj glede na zunanje temperature. Največ obolenj je v toplejših mesecih. V letu 2014 smo polovico prijav zabeležili od septembra do konca decembra, kar je najvišji delež v enakem obdobju zadnjih 10 let. Tudi izbruhi so se kopičili zlasti v drugi polovici leta. Slika 57 Primerjava števila prijavljenih primerov črevesnih nalezljivih bolezni neznane etiologije in salmonelnih gastroenterokolitisov po mesecih, Slovenija, 2014 Tabela 24 Prijavljeni primeri salmonelnega enteritisa po mesecih, Slovenija, 2005 - 2014 in 10-letno povprečje LETO / MESEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC SKUPAJ 2005 2006 46 41 58 43 28 38 70 57 89 228 172 233 218 174 224 226 239 183 149 134 100 91 126 71 1519 1519 2007 2008 28 35 33 24 33 40 45 29 50 64 153 123 205 221 356 152 209 204 105 106 62 57 67 35 1346 1090 2009 2010 42 17 42 13 70 23 39 19 48 30 34 34 74 31 82 51 71 51 47 29 38 32 28 17 615 347 2011 2012 21 16 10 9 17 9 14 17 32 36 36 38 46 61 38 78 76 63 47 40 52 21 11 13 400 401 2013 19 19 14 19 28 30 39 36 33 22 23 11 293 2014 10 8 8 24 24 46 77 134 85 166 50 35 667 lO-LETNO POVPREČJE 27,5 25,9 28 33,3 62,9 89,9 114,6 137,7 121,4 84,5 52,6 41,4 819,7 64 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 58 Trend salmonelnih enteritisov po mesecih, Slovenija, 2010 - 2014 in 10-letno povprečje Sezonsko pojavljanje salmoneloz je pogojeno z zunanjimi temperaturami. V raziskavi Londonske šole za higieno in tropsko medicino in Svetovne zdravstvene organizacije so preiskovali in potrdili odvisnost humanih salmonelnih okužb od zunanje temperature v desetih evropskih državah. Uporabili so Poissonovo regresijsko analizo, s katero so primerjali spremembo števila salmonelnih gastroenterokolitisov pri spremembi zunanje temperature za stopinjo Celzija. Kot pražno zunanjo temperaturo so definirali +6 stopinj C. Dokazali so linearno povezavo med zunanjo temperaturo in številom prijavljenih salmonelnih okužb nad t.i. pražno temperaturo. Tudi ameriška študija je pokazala povezavo med zunanjo temperaturo in salmonelami okužbami. Primoizolacija salmonel pri ljudeh Podatke o primoizolaciji salmonel posredujeta NLZOH in Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V letu 2014 je bila kot običajno prejšnja leta najpogosteje izolirana salmonela Salmonella Enteritidis, ki je predstavljala 71 % vseh izoliranih salmonel; kar je največ v zadnjih petih letih (od leta 2010 do 2014 je znašal delež omenjene salmonele od 46 % do 56 %, od leta 2003 do 2009 pa od 72 % od 96 %). Tabela 25 Število primoizoliranih salmonel po serotipu in incidenčna stopnja, Slovenija, 2014 CE GO KP KR LJ MB MS NM Ravne Skupaj Št.primerov/ 100.000 Salmonella Enteritidis Salmonella Typhi murium Salmonella iz grupe B Salmonella Java 53 2 5 3 32 15 14 1 1 9 8 8 68 4 46 0 6 1 158 3 480 47 23,29 2,28 8 1 0 0 0 1 1 2 2 18 18 0 5 0 1 1 4 0 39 23 1,89 1,12 Salmonella Coeln Salmonella spp. Salmonella Infantis Salmonella Newport Salmonella Stanley Salmonella iz grupe C Salmonella iz grupe C1 Salmonella iz grupe C2 Salmonella Napoli Salmonella Derby Salmonella Panama Salmonella Kentucky Salmonella Kottbus Salmonella Brandenburg Salmonella Bispebjerg Salmonella Javiana 5 1 1 0 2 5 0 4 2 2 1 0 1 1 1 0 0 0 13 13 0,63 0,63 5 2 1 0 0 0 0 0 2 2 1 0 1 4 2 0 0 0 12 8 0,58 0,39 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 4 1 0 0 0 4 4 0,19 0,19 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 1 0 3 2 0,15 0,10 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0,10 0,10 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 2 0,10 0,10 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0,10 0,05 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0,05 0,05 Salmonella Senftenberg 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0,05 Salmonella Stanleyville 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0,05 65 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Salmonella Tennessee Salmonella Thompson Salmonella Typhi Salmonella iz grupe D SKUPAJ 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0,05 0 05 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0,05 0,05 79 11 59 23 154 98 64 13 166 667 32,36 Št.prijav/100.000 26,2 10,8 39,7 11,3 23,6 30,3 54,6 9,3 232,0 32,4 Ostali serotipi salmonel so se pojavljali redkeje: Salmonella Typhimurium v 7 %, Salmonella skupine B v 6 % itd. UVHVVR: za ugotavljanje prisotnosti bakterije Salmonella spp. je bilo v letu 2014 analiziranih 740 vzorcev živil živalskega in neživalskega izvora. Vzorčene so bile naslednje vrste živil: mesni izdelki, namenjeni za neposredno uživanje, mleto meso, mesni pripravki, mlečni izdelki, prekajena riba, namenjena za neposredno uživanje, školjke, sveže meso brojlerjev, vnaprej narezana zelenjava, vnaprej narezano sadje, kalčki, semena za kaljenje, delikatesna živila, sladoled, sendviči in kremne slaščice. Vzorčenje živil se je izvajalo v obratih za prodajo živil, predelanih na mestu izvora, obratih prodaje na drobno in v gostinski dejavnosti. Neskladni rezultati so bili ugotovljeni pri 1,9 % analiziranih vzorcev živila živalskega izvora, v živilih neživalskega izvora pa Salmonella spp. ni bila ugotovljena. V enem vzorcu je bila ugotovljena prisotnost serovara S.Typhimurium in v enem vzorcu prisotnost monofazne S.Typhimurium, pri ostalih vzorcih živil, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost salmonele pa je bil izoliran serovar S.Infantis. Spremljanje prisotnosti salmonel se izvaja tudi pri perutnini vrste Gallus gallus in puranih, kjer je RS pri vseh vrstah perutnine dosegla predpisan cilj Unije za zmanjšanje razširjenosti salmonel. Podrobnejši podatki o zoonozah so dostopni v letnih poročilih zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki so objavljeni na spletni strani UVHVVR: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna podrocja/zivila/zoonoze/. ECDC poroča, da so salmonele drugi najpogostejši povzročitelj bakterijskih črevesnih okužb v državah EU. Incidenca prijavljenih salmoneloz v državah EU od leta 2004 dalje upada zaradi učinkovitih ukrepov veterinarske službe zlasti pri perutnini. Leta 2012 je incidenca potrjenih okužb znašala 21,9 primerov na 100.000 prebivalcev. Največ prijav je bilo pri mlajših otrocih, incidenca je znašala 98,15 na 100.000 otrok, kar je približno petkrat več kot znaša incidenca pri odraslih. Najpogosteje so se pojavljali serotipi: Salmonella Enteritidis, Salmonella Typhimurium, Salmonella Infantis in Salmonella Stanley. Šigela V letu 2014 smo prejeli skoraj dvakrat več prijav griže kot v letu 2013. Najpogostejša povzročiteljica griže je tako kot zadnja leta Shigella sonnei. Izbruha griže tako kot v prejšnjih letih nismo zabeležili. V dveh primerih je bolnik v času inkubacije bival v Egiptu (Shigella sonnei), v enem primeru v Turčiji (Shigella sonnei). Tabela 26 Prijavljeni primeri šigeloze po tipu, Slovenija, 2010 - 2014 I Tip šigele 2010 2011 2012 2013 2014 5-LETNO POVPREČJE Shigella dysenteriae 0 0 3 0 1 0,8 Shigella flexneri 3 2 3 1 4 2,6 Shigella sonnei 27 14 19 7 11 15,6 Shigella boydii 0 0 0 2 2 0,8 DRUGE ŠIGELE 0 0 0 0 0 0 NEDOLOČENE ŠIGELE 1 1 0 0 0 0,6 SKUPAJ 31 17 25 10 18 20,4 66 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 59 Prijavljeni primeri šigeloze po mesecih, Slovenija, 2010 - 2014 Po podatkih ECDC je znašala incidenčna stopnja šigeloze v letu 2012 1,6/100.000 prebivalcev. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, mlajših od 5 let. Velik delež okužb je vnešenih iz držav izven EU. Tifus V letu 2014 smo prejeli prijavo vnešenega tifusa. Tabela 27 Prijavljeni primeri tifusa ter države, kjer so se potniki okužili, Slovenija, 2010 - 2014 Število zbolelih Država, kjer so se potniki okužili 2010 2 Indija 2011 0 ni relevantno 2012 2 Indija, Tajska 2013 1 Indija 2014 1 Indija ECDC poroča, da so v letu 2012 prejeli 948 prijav potrjenih primerov tifusa in paratifusa, kar je 21 % manj kot v letu 2011. 90 % primerov je bilo vnešenih iz Indije. Toksoplazmoza V letu 2014 smo prejeli 35 prijav toksoplazmoze, v letu 2013 pa 30. Kongenitalna toksoplazmoza ni bila prijavljena. Tabela 28 Prijavljeni primeri toksoplazmoze po starosti, Slovenija, 2014 STAROSTNE SKUPINE 0 - 4 5 - 14 15 - 24 25 - 34 35 - 44 45 - 54 55 - 64 65+ SKUPAJ Število prijavljenih primerov 1 0 6 19 5 2 2 0 35 ECDC je poročal, da so v državah EU v letu 2012 zabeležili 40 prijav kongenitalne toksoplazmoze, poročalo je 19 držav. O ostalih oblikah ECDC ne poroča. Trakuljavost V letu 2014 smo prejeli štiri prijave trakuljavosti. Dva primera sta bila iz novomeške regije ter po ena prijava iz Gorenjske in Prekmurja. V letu 2013 smo prejeli tri prijave, vse iz gorenjske zdravstvene regije. 67 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Trihineloza Je redka črevesna parazitarna bolezen. Leta 2014 nismo prejeli nobene prijave. V letu 2013 smo prejeli prijavo iz koprske regije, leta 2012 pa prijavo pri 42-letnem mesarju. Po eno prijavo smo prejeli tudi v letih 2008, 2009 in 2011. ECDC: trihineloza je redka bolezen v državah EU. Leta 2012 je incidenčna stopnja znašala 0,06/100.000 prebivalcev, kar je primerljivo z leti 2010 in 2011 in manj kot v letih 2008, 2009 in 2012. Skoraj polovica prijavljenih primerov je bila v Romuniji. Tularemija Leta 2014 smo zabeležili primer tularemije v Prekmurju. Zbolel je 32-letni moški, način okužbe ni znan. V letu 2013 je v Sloveniji za tularemijo zbolel 49-letni moški iz gorenjske zdravstvene regije. Teden dni pred boleznijo je imel klopa. Zbolela je tudi 61-letna ženska iz iste regije, pri kateri načina okužbe niso mogli ugotoviti. V letu 2012 smo zabeležili 4 primere ulceroglandularne tularemije. Zbolela sta dva moška in dve ženski. Eden se je verjetno okužil zaradi vboda klopa, med delom na kmetiji. Ostali trije klopa niso opazili; dva sta se verjetno okužila med opravili v gozdu. Zadnji primer je bil prijavljen v letu 2009, v letu 2008 pa dva primera tularemije (ulcerogla ndularna in nespecifična oblika. Tabela 29 Prijavljeni primeri in prijavna incidenčna stopnja tularemije po regijah, Slovenija, 2005 - 2014 CE KP KR LJ MB MS SKUPAJ Š t.prjav/100.00000 2005 0 0 0 n 0 0 1 1 0,05 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 0 0 0 0 0 1 1 0,05 0 0 0 0 1 1 0 2 0,10 0 0 0 0 0 0 0 0,00 1 0 3 0 0 0 4 0,19 0 0 0 0 0 1 1 0,05 10-LETN0 POVPREČJE 0,1 0,1 0,5 0,1 0,1 0,4 1,3 0,06 lO-LETNO POVPREČJE št.prijav/100.000 0,005 0,005 0,024 0,005 0,005 0,019 0,063 0,003 ECDC poroča, da je incidenca tularemije v letu 2012 znašala 0.21/100.000 prebivalcev. V primerjavi z letom 2011 je bilo število prijav višje za 37 %. Več kot polovica primerov je izvirala iz Švedske. Vročica Q V letu 2014 smo zabeležili tri primere vročice Q. Za 33-letnega bolnika iz Primorske izvor okužbe ni bil ugotovljen. Okužil se je tudi 56-letni moški iz ljubljanske regije, ki živi v bližini kmetije, kjer gojijo ovce in koze ter 25-letna ženska iz Gorenjske, kjer imajo doma kmetijo in gojijo govedo, na sosedovi kmetiji pa ovce. ECDC: ocena tveganja za Q vročico, ki jo je pripravil ECDC, navaja, da manjše število študij, ki so bile opravljene glede prenosa povzročitelja Q vročice preko živil kažejo, da zaužitje kontaminirane hrane pri ljudeh lahko povzroči serokonverzijo, ne pa klinične oblike bolezni. Prav tako EFSA v znanstvenem mnenju o Q vročici poroča, da ni dokazov o tem, da bi uživanje mleka in mlečnih proizvodov, ki vsebujejo C. burnetii, povzročilo klinično obliko Q vročice pri ljudeh. 68 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Vneseni primeri povzročiteljev črevesnih okužb povzročenih s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo in E.coli v letu 2014 Od januarja do decembra 2014 smo prejeli 317 anket, ki so jih prostovoljno izpolnili bolniki iz cele Slovenije z akutnim gastroenterokolitisom, povročenim s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo ali z E. coli. Zanimalo nas je, koliko bolnikov se je morda okužilo med potovanjem v tujini. Rezultati kratke ankete so podani v razpredelnici. Največ bolnikov se je domnevno okužilo na Hrvaškem, kamor slovenski državljani tudi najpogosteje potujejo (Tabela 30). Tabela 30 Prijavljeni pmeri okužb s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo, E. coli pri potnikih iz tujine, po državah, v letu 2014 ŠEVILO ZBOLELIH POTNIKOV SALMONELA KAMPILOBAKTER ŠIGEL E.coli ŠTEVILO ZBOLELIH POTNIKOV, PRI KATERIH BI BILA OKUŽBA LAHKO VNESENA IZ TUJINE 18 34 2 5 NAJPOGOSTEJŠI MOŽNI KRAJI OKUŽBE Hrvaška, Bosna, Črna Gora, Madžarska, Indija, Srbija Hrvaška, Bosna, Pakistan, Sarajevo, Avstrijia, Italija, Poljska, Švica, Turčija, Velika Britanija Egipt Egipt, Hrvaška, Črna Gora, Maroko PITJE VODOVODNE VODE V TUJINI 92 % 93 % 67 % 93 % 69 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.4. Bolezni, ki jih prenašajo členonožci in hemoragične mrzlice Klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, denga, malarija, okužba z virusom Zahodnega Nila, hemoragična mrzlica z renalnim sindromom Maja SOČAN, Saša STEINER RIHTAR, Mateja BLAŠKO MARKIČ, Marta GRGIČ VITEK V skupino prijavljivih bolezni, ki jih prenašajo členonožci, uvrščamo klopni meningoencefalitis, Lymsko boreliozo, malarijo in dengo. V poglavje smo dodali še hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, ki je edina hemoragična mrzlica, ki se pojavlja v Sloveniji. Med boleznimi, katerih povzročitelje prenašajo klopi, se v Sloveniji najpogosteje pojavljata Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Klopni meningoencefalitis (KME) V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Stopnja obolevanja je v posameznih žariščih Evrope zelo različna. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KmE. V Sloveniji je endemično območje klopnega meningoencefalitisa zemljepisno omejeno in se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. V letu 2014 je bilo število prijavljenih primerov KME najnižje v zadnjih 20 letih in veliko nižje od povprečja za predhodnih 20 let (okrog 250 prijav letno). Prijavljenih je bilo 101 primerov klopnega meningoencefalitisa, 4,9/100.000 prebivalcev, kar je najnižja prijavna incidenčna stopnja po letu 1992. V letu 2014 je bila zabeležena ena smrt kot posledica KME pri pacientu, ki je zbolel v letu 2013 (Tabela 31). Tabela 31 Prijavljeni primeri, prijavne incidenčne stopnje in umrli zaradi klopnega meningoencefalitisa (KME), Slovenija, 2010 - 2014 1 LETO 2010 2011 2012 2013 2014 1 Število prijavljenih primerov KME 166 247 164 309 101 Št. prijavljenih primerov/100.000 8,1 12,0 | 8,0 15,0 4,9 Št. umrlih 1 0 0 1 0 Primere KME smo beležili v vseh regijah razen v goriški. Kot vsako leto je bila najvišja obolevnost na Gorenjskem in Koroškem, tokrat višja na Koroškem (12,6/100.000) kot v kranjski regiji (8,3/100.000) (Tabela 32). Tabela 32 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa (KME) po regijah, Slovenija, 2013 - 2014 2013 2014 REGIJA ŠT. PRIJAV ŠT.PRIMEROV/100.000 ŠT. PRIJAV ŠT.PRIMEROV/100.000 CELJE 35 11,6 15 5,0 NOVA GORICA 7 6,8 0 0,0 KOPER 5 3,4 5 3,4 KRANJ 80 39,2 17 8,3 LJUBLJANA 123 18,9 35 5,2 MARIBOR 22 6,8 13 4,0 MURSKA SOBOTA 8 6,8 5 4,3 NOVO MESTO 6 4,3 2 1,4 RAVNE 23 31,9 9 12,6 SLOVENIJA 309 15,0 101 4,9 Večina prijavljenih zbolelih (95 %) je bila hospitalizirana. Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, med zbolelimi je vedn o nekaj več moških kot žensk. V letu 2014 je bilo med prijavljenimi primeri 57 (57 %) moških in 44 (43 %) žensk. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, v zadnjih letih pa naraščajo starostno specifične incidenčne stopnje pri starejših. Tako je bila tudi v letu 2014 največja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini 65 do 74 let (8,9/100.000), sledila je starostna skupina 55 do 64 let (8,3/100.000). Največja 70 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 incidenčna stopnja v zadnjem letu je bila zabeležena pri moških iz starostne skupine 15-24 let (10,3/100.000). Skoraj četrtina prijavljenih zbolelih (24) je bila iz starostne skupine 55-64 let, skoraj dve tretjini zbolelih (63) pa je bilo starejših od 45 let. Zbolel je en otrok mlajši od pet let in 8 otrok v starosti od 5 do 14 let. Slika 60 prikazuje prijavne incidenčne stopnje KME po starosti in spolu. Slika 60 Prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa (KME) po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2014 KME se pojavlja sezonsko, običajno največ od meseca maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopov. V letu 2014 je bilo največ prijav KME od maja do julija, z vrhom obolevanja v juliju (Slika 61). Slika 61 Prijavljeni primeri klopnega meningoencefalitisa (KME) po mesecu obolenja, Slovenija, 2012 -2014 Število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, od najmanj 101 prijavljenih primerov v letu 2014 do 373 prijavljenih primerov v letu 2006, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 10 letih. Kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti KME v zadnjih letih, je delež cepljenih proti tej težki bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek. Najmanj en odmerek je prejelo okrog 12 % prebivalcev (r aziskava iz leta 2007), redno pa se cepi 7,3 % prebivalcev (ocena za leto 2013 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja). 71 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Rezultati poizvedovanja pri zbolelih za klopnim meningoencefalitisom v letu 2014 Bolnikom, pri katerih je bila v letu 2014 postavljena diagnoza klopnega meningoencefalitisa (KME), smo poslali vprašalnik z namenom, da pridobimo dodatne epidemiološke podatke. Vprašalnike je izpolnilo 45 zbolelih, od tega 22 moških in 23 žensk. 18 (40 %) bolnikov, ki so vrnili izpolnjen vprašalnik, je upokojencev, kar glede na starostno porazdelitev KME ni presenetljivo. 35 (78 %) bolnikov se je spominjalo najmanj enega prisesanega klopa, 8 (18 %) je vbod klopa zanikalo. Le dva bolnika (4 %) sta navedla, da sta imela rdečino na mestu vboda klopa. Samo 12 (27 %) bolnikov je navedlo, da so imeli klopa prisesanega manj kot 6 ur. 35 (78 %) bolnikov s KME je po vsej verjetnosti klop vbodel v bližini doma, 6 (13 %) bolnikov je menilo, da jih je vbodel klop izven domačega okolja, 4 osebe na zastavljeno vprašanje niso odgovorile. Trije bolniki so navedli uživanje kozjega mleka in/ali mlečnih izdelkov iz kozjega mleka, dva sta pred boleznijo opazila prisesanega najmanj enega klopa, eden pa klopa ni opazil. Podatek o predhodnem cepljenju sta navedla dva bolnika. Oba sta bila popolno osnovno cepljena, nista pa prejela nobenega poživitvenega odmerka. Lymska borelioza V Sloveniji je Lymska borelioza (LB) najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Obvezna prijava LB poteka od leta 1986. Od leta 1990 se prijavljajo posamezne klinične oblike ločeno. V letu 2014 je bilo prijavljenih 3890 bolnikov z LB (56 % žensk in 44 % moških) največ bolnikov je imelo e rythema migrans (EM) (99,6 %) (Tabela 33). Največ bolnikov z EM (881 bolnikov, 23 %, incidenčna stopnja: 303/100.000 prebivalcev) je bilo v starostni skupini 55-64 let in najmanj pri najmanjših otrocih do prvega leta starosti. Tabela 33 Prijavljeni primeri Lymske borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2010 - 2014 LETO 2010 2011 2012 2013 2014 ERYTHEMA MIGRANS 4917 5552 4897 6914 3875 MENINGITIS 22 25 10 11 10 POLINEVROPATIJA 36 31 22 8 4 ARTROPATIJA 28 12 2 5 1 SKUPAJ 5003 5620 4931 6938 3890 Porazdelitev prijav po regijah je navedena v Tabeli 34. Najvišji prijavni incidenci sta bili v kranjski regiji in murskosoboški regiji, najnižja v ljubljanski regiji. Slika 62 Deleži prijavljenih primerov Lymske borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2010 - 2014 ERYTHEMA MIGRANS »MENINGITIS ■ POLINEVROPATIJA ■ ARTROPATIJA 72 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 34 Prijavljeni primeri in prijavna incidenčna stopnja Lymske borelioze, po regijah Slovenija, 2013 -2014 REGIJA LETO 2013 LETO 2014 ŠT. PRIJAV ŠT.PRIMEROV/100.000 ŠT. PRIJAV ŠT.PRIMEROV/100.000 CELJE 1045 346,1 648 214,9 NOVA GORICA 441 431,2 278 273,4 KOPER 352 238,5 214 144,0 KRANJ 1077 528,0 571 280,0 LJUBLJANA 1953 300,7 851 130,3 MARIBOR 907 280,6 523 161,8 MURSKA SOBOTA 366 310,1 328 280,0 NOVO MESTO 570 406,8 357 254,9 RAVNE 227 314,8 120 167,7 SLOVENIJA 6938 337,0 3890 188,7 Slika 63 Incidenca prijavljenih primerov Lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa (KME) po regijah, Slovenija, 2014 Slika 64 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po mesecih, Slovenija, 2012 - 2014 73 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 65 Incidenčne stopnje erythema migrans po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2014 450,0 o 400,0 o o 350,0 o "J 300,0 | 250,0 Q. 200,0 £ S 150,0 :£> 100,0 - 50,0 0,0 0 1-4 5 - 14 1 5 - 24 2 5 - 34 3 5 - 44 4 5 - 54 5 5 - 64 6 5 - 74 75+ starostna skupina Slika 66 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po starostnih skupinah, Slovenija, 2014 ERYTHEMA MIGRANS "MENINGITIS POLINEVROPATIJA ■ ARTROPATIJA 1000 900 > 800 o s 700 E a 600 •C C Ä 500 "> a 400 p _ a. 300 w 200 100 0 -I-1-,-,-,-,-,-1-,-,-, 0 1-4 5 - 14 1 5 - 24 2 5 - 34 3 5 - 44 4 5 - 54 5 5 - 64 6 5 - 74 7 5+ starostna skupina Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto. Vrh prijavljenih primerov je tako kot pri klopnem meningoencefalitisu v poletnih mesecih. Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov (Slika 64). Denga V letu 2014 sta bila prijavljena dva bolnika z dengo: 61 -letni bolnik, ki je potoval po Myanmaru in 41 -letni bolnik, ki ni bil anketiran. Število bolnikov z dengo v svetu narašča. Evropska zakonodaja denge ne uvršča med bolezni, ki jih je potrebno prijaviti. Podatki o številu importiranih primerov denge v Evropo so dostopni na TropNetu (http://www.tropnet.net/). 74 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 35 Prijavljeni importirani primeri, po regijah bolnikovega stalnega bivališča, 2005 - 2014 CE NG KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ 2005 onnfi 0 n 0 n 0 n 0 n 1 n 0 n 0 n 1 n 0 n 2 0 2000 2007 onnA 0 0 1 0 0 n 0 1 1 0 0 n 0 0 0 1 n 0 0 n 0 1 1 0 0 n 3 6 2000 2009 oni n 0 0 1 0 0 0 3 1 n 0 0 0 0 n 0 0 1 n 3 O 20 10 2011 oni 0 i 8 1 0 n 2 0 n 1 0 0 0 C 2 0 0 0 n 1 0 n 0 0 n 8 8 1 n 10 20 12 2013 2 2 0 0 0 0 1 1 5 5 2 0 0 0 0 0 0 0 8 2014 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 10-letno povprečje 1,4 0,2 0,4 0,3 1,7 0,5 0 0,4 0,1 5 Malarija Število prijavljenih primerov importirane malarije v Sloveniji ostaja tudi v l. 2014 zelo majhno. P rijavljenih je bilo sedem bolnikov: • 26-letna bolnica, ki se je s parazitom malarije (Plasmodium falciparum) okužila na potovanju v Gano. Kemoprofilakse ni jemala. • 64-letni bolnik, ki je potoval po Gani in ni jemal kemoprofilakse, je zbolel s falciparum malarijo. • 50-letna bolnica, ki je potovala po Gani in ni jemala kemoprofilakse, je zbolela s falciparum malarijo. • 60-letna bolnica, ki je potovala po Gani in ni jemala kemoprofilakse, je zbolela s falciparum malarijo. Ob prejšnjem potovanju je jemala kemoprofilakso, vendar se ni dobro počutila, zato se za jemanje kemoprofilakse ni odločila. Iz anamnestičnih podatkov smo zaključili, da je bil potek malarije težek, saj je potrebovala transfuzijo. • 29-letni bolnik, ki je sprva jemal kemoprofilakso in jo zaradi mnenja domačinov, da ni potrebna, prenehal jemati. Okužil se je z Plasmodium vivax-om v Etiopiji. • 20-letna bolnica, ki je zbolela z malarijo (povzočitelj Plasmodium ovale) po vrnitvi iz Malavija. Navedla je, da je jemala Malarone v času potovanju in teden dni po vrnitvi domov. • 38-letni bolnik je zbolel je s malarijo, ki jo je povzročil Plasmodium vivax. Na povabilo na anketiranje se ni odzval, zato država okužbe ni poznana. Starostni profil bolnikov, ki zbolijo z malarijo, ostaja enak kot prejšnja leta. Večinoma so odrasli bolniki, ki potujejo na malarična območja brez zaščite z zdravili. Nekateri uporabljajo repelente, kar zmanjša, a v celoti ne prepreči tveganje za okužbo. Največ slovenskih potnikov se je okužilo v Gani, ker očitno niso seznanjeni, da je prav Zahodna Afrika eno najbolj tveganih malaričnih območij oz. med potniki prevladuje prepričanje, da tveganja za malarijo ni oz. da je bolezen zlahka prepoznana in vedno dostopna uspešnemu zdravljenju. Slika 67 Deleži malarije po posameznih povzročiteljih pri slovenskih potnikih v tujini, 2005 - 2014 75 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 67 prikazuje povzročitelje malarije po deležih pri bolnikih z malarijo od 2005 do 2014. Slika 68 Starostna porazdelitev bolnikov, slovenskih potnikov v tujino z malarijo v 10-letnem obdobju (2005 - 2014), Slovenija Tabela 36 Države, kjer so se slovenski potniki po vsej verjetnosti okužili s povzročiteljev malarije v obdobju od 2005 do 2014 DRŽAVA 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ ANGOLA 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 BRAZILIJA 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 BURKINA FASO 0 1 0 0 1 0 0 2 0 0 4 CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 FILIPINI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 GAMBIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 GANA 2 0 1 3 0 4 2 0 0 4 16 HONDURAS 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 INDIJA 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 KENIJA, UGANDA 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 MADAGASKAR 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 2 NAMIBIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 NEPAL 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 2 NIGERIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DRUGE DRŽAVE AFRIKE 0 0 2 0 3 2 1 0 1 2 10 PAKISTAN 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 PAPUA NOVA GVINEJA 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 5 PERU 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 TAJSKA, INDONEZIJA 0 0 2 0 0 0 1 0 1 0 4 TANZANIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ZAIRE - KONGO 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ZAMBIJA 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 NI PODATKA O DRŽAVI 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1 4 76 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Okužba z virusom Zahodnega Nila V Sloveniji v letu 2014 primera okužbe z virusom Zahodnega Nila nismo potrdili. V Evropski skupnosti je po podatkih ECDC bilo leta2014 prepoznanih 74 oseb okuženih z virusom Zahodnega Nila (v Romuniji, Italiji, Grčiji, na Madžarskem in en primer v Avstriji, na Dunaju). V širši evropski regiji in Sredozemlju pa so identificirali bolnike v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Rusiji, Izraelu in Palestini. Skupno število primerov je bilo manjše kot v sezoni 2013. Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS) V letu 2014 je bilo prijavljenih 25 bolnikov s HMRS, anketiranih je bilo 17 bolnikov. Prijavljenih je bilo precej več moških kot žensk (22 moških in 3 ženske), starih od 15-64 let. Največ bolnikov (in najvišja incidenčna stopnja) je bila v starostni skupini od 24-35 let. Največ prijav in najvišja prijavna incidenčna stopnja je bila v ljubljanski in novomeški regiji. Novogoriška, celjska in kranjska regija niso imeli prijavljenih primerov HMRS. Slika 69 Prijavljeni primeri hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), Slovenija, 2005 - 2014 Slika 70 Povprečna prijavna incidenca hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS) na 100.000 prebivalcev po regijah, Slovenija, 2005 - 2014 77 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 71 Prijavljeni primeri hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS) po mesecih, Slovenija, 2005 - 2014 30 mesec 78 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.5. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem Rdečke, ošpice, mumps, otroška paraliza, oslovski kašelj, tetanus, norice, pasavec, invazivne pnevmokokne okužbe, invazivne okužbe povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae in invazivne okužbe povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis Marta GRGIČ VITEK, Saša STEINER RIHTAR, Veronika UČAKAR, Katarina PROSENC TRILAR, Metka PARAGI, Tamara KASTRIN, Alenka KRAIGHER Zbiranje in analiziranje podatkov epidemiološkega spremljanja bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem je pomembno za zaznavanje izbruhov, nepričakovanega naraščanja ali upadanja pojavnosti, spremljanje trendov teh bolezni in ocenjevanje učinkovitosti programov za obvladovanje, predvsem programa cepljenja. Rdečke V letu 2014, tako kot že od leta 2008, v Sloveniji ni bilo prijavljenega primera rdečk, ravno tako ne primera prirojenih rdečk. Zadnji primer prirojenih rdečk (z okvaro vida in sluha) je bil zaznan v letu 2010, pri otroku matere, ki se je predvidoma okužila v tujini. Po preliminarnih podatkih ECDC je bilo v Evropi v letu 2014 prijavljenih 6.110 primerov rdečk, večina (96,5 %) s Poljske. V 22 od 26 držav, ki redno poročajo, je bila prijavna incidenčna stopnja manj kot 1/100.000 prebivalcev, v 13 državah (vključno s Slovenijo) niso zabeležili nobenega primera. Glede na cilj Svetovne zdravstvene organizacije, da do leta 2015 odpravi (eliminira) rdečke v Evropi, je nujna laboratorijska potrditev vsakega prijavljenega primera. Potrditev je še posebej pomembna takrat, ko naj bi se rdečke pojavile kljub cepljenju. Potrebno je tudi sledenje otrok mater, ki so v nosečnosti prebolele rdečke. Ošpice V letu 2014 je bilo v Sloveniji prijavljenih 52 zbolelih z ošpicami (2,5/100.000 prebivalcev), 44 primerov povezanih z mednarodno razstavo psov, ki je bila v začetku novembra v Vrtojbi (izbruh je podrobneje opisan v članku5), v ostalih primerih je šlo za primere povezane z vnosom iz Bosne in Hercegovine (7 vnesenih in en sekundarni primer) (Tabela 37). V primerjavi s predhodnimi leti se je število zbolelih bistveno povečalo, še vedno pa gre za vnesene in s temi povezane primere in ne za endogeno širjenje v Sloveniji. Vsi primeri razen enega (51) so bili laboratorijsko potrjeni. Po uvedbi cepljenja v letu 1968 se je incidenca ošpic v Sloveniji bistveno zmanjšala v pr imerjavi z obdobjem pred cepljenjem. V letu 1974 je bila v program cepljenja uvedena revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe rojene 1969 in kasneje praviloma prejele dva odmerka cepiva proti ošpicam. Od uvedbe cepljenja incidenca ves čas pada, razen v letih 1973, 1976/77, 1984 in 1994/95, ko so bili ponovno zabeleženi prehodni epidemični skoki. Zmanjšala se je obsežnost epidemij in obdobja med epidemijami so se podaljšala (Slika 72). V zadnjih desetletjih je bila incidenca ošpic v Sloveniji zelo nizka, od leta 2000 do 2009 pa ni bil zabeležen noben primer. Po desetih letih odsotnosti so se ošpice spet pojavile v letu 2010 s tremi prijavljenimi primeri (en vnesen - pri tujcu, dva sekundarna primera pa pri naših državljanih), šlo je za prenos v bolnišničnem okolju6. V letu 2011 je bilo prijavljenih 22 primerov, od tega 6 vnesenih, v letu 2012 pa 2 primera (<1/milj. preb.) ošpic pri naših državljanih, obakrat je bila bolezen vnesena iz tujine. Tudi v letu 2013 je bil prijavljen le en vnesen primer (Tabela 37). Tabela 37 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje ošpic, Slovenija, 2005 - 2014 LETO 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Št. prijav 0 0 0 0 0 2 22 2 1 52 Št.prijav /100.000 0 0 0 0 0 <0,1* 1,1 <0,1* 0,0 2,5 * <1 /milijon prebivalcev - indikator napredka eliminacije ošpic po SZO 5 Grgic-Vitek M, Frelih T, Ucakar V, Fafangel M, Jordan Markocic O, Prosenc K, Kraigher A. An outbreak of measles associatedwith an international dog show in Slovenia, November 2014. Euro Surveill. 2015;20(3). pii: 21012. 6 Grgic-Vitek M, Frelih T, Ucakar V, Prosenc K, Tomazic J, Petrovec M, Kraigher A. Spotlight on measles 2010: A cluster of measles in a hospital setting in Slovenia, March 2010. Euro Surveill 2010; 15(20). pii: 19573. 79 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Med zbolelimi v letu 2014 je bilo 27 moških in 25 žensk. Večina zbolelih so bili odrasli, le 5 je bilo otrok (4 mlajši od 5 let, eden pa iz starostne skupine 5-14 let). Med odraslimi (47) jih je bilo največ (29, 62 %) starih med 35 in 44 let. Razen dveh bolnikov zbolelih v maju in juliju, so vsi zboleli v novembru oz. decembru. Pri skoraj vseh zbolelih (razen pri enem) so bile ošpice laboratorijsko potrjene. Med zbolelimi je bilo 21 cepljenih (13 z dvema in 8 z enim odmerkom), 11 jih ni bilo cepljenih, za ostale pa ni bilo podatka. Nobeden od 5 zbolelih otrok ni bil cepljen. ŠNajveč prijavljenih je bilo iz ljubljanske regije (27), sledila je goriška regija z 19 zbolelimi (iz teh dveh regij so bili vsi zboleli v izbruhu), posamezni primeri, pa so bili zabeleženi še v novomeški (3), mariborski (2) in celjski regiji (1). Po dostopnih podatkih je bilo 5 bolnikov (2,6 %) hospitaliziranih. V vseh primerih, kjer je bila opravljena genotipizacija virusa (27 primerov iz izbruha in 2 primera vnesena iz BIH) je šlo za genotip D8. Slika 72 Prijavljeni primeri ošpic, Slovenija, 1950 - 2014 V Evropi je bilo v letu 2014 (preliminarni podatki ECDC iz 30 EU/EEA držav) prijavljenih 3.616 primerov ošpic. Noben bolnik ni umrl, v 5 primerih pa se je kot zaplet bolezni pojavil akutni encefalitis. Več kot polovica prijav (58,6 %) je bila iz Nemčije in Italije. Največje prijavne incidenčne stopnje ošpic so imele Italija, Slovenija in Češka (> 20/milj. preb). Devet držav je imelo stopnjo obolevanja za ošpicami nižjo od 1/milijon prebivalcev, med temi v 6 državah niso zabeležili nobenega primera ošpic. Program eliminacije ošpic in rdečk - laboratorijsko potrjevanje/izključevanje sumov na ošpice in rdečke V okviru programa eliminacije ošpic in rdečk se kot indikator epidemiološkega spremljanja teh bolezni navaja »stopnja zaznavanja« (detection rate) s ciljem, da se z laboratorijskim testiranjem letno izključi vsaj 2 primera suma na ošpice (rdečke)/100.000 prebivalcev, kar za Slovenijo pomeni letno vsaj 40 ovrženih sumov na ošpice (rdečke) s pomočjo laboratorijskega testiranja. Zaradi izbruha ošpic v letu 2014 je bilo testiranih tudi več oseb s sumom na ošpice, ki so bile laboratorijsko ovržene. Tako je bilo v Laboratoriju za javnozdravstveno virologijo NLZOH ovrženih 48 sumov na ošpice (z dokazovanjem antigena in /ali serološko). Ošpice smo laboratorijsko potrdili pri 51 osebah. Pri 39 je bil na voljo serum za dokazovanje protiteles ter respiratorni vzorec in/ali urin za dokazovanje antigena, v 9 primerih je bil na voljo le serum in pri 3 primerih le vzorec za dokaz antigena, v enem primeru pa ni bil odvzet noben material in laboratorijska potrditev ni bila mogoča. 29 vzorcev je bilo genotipiziranih (vsi genotip D8). Njihove sekvence smo posredovali v MeaNS (bazo sekvenc ošpic pri SZO). Dodatno smo zaradi vročinske bolezni z izpuščajem pregledali še 11 serumov v katerih smo poleg protiteles proti ošpicam in rdečkam dokazovali še protitelesa EBV in Parvo B19. V enem primeru smo dokazali, da je bila vzrok vročinske bolezni z izpuščajem okužba z EBV. V enem primeru smo pri otroku z vročinsko boleznijo z izpuščajem in k i je bil pred nedavnim prvič cepljen, dokazali cepilni virus ošpic A/Edmonston. Akutna okužba z virusom rdečk ni bila ugotovljena v nobenem primeru, v enem primeru pa so bila dokazana IgM protitelesa pri otroku po prvem cepljenju. 80 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Mumps V letu 2014 je bil prijavljen 1 primer mumpsa (0,05/100.000), pri ženski iz starostne skupine 35 do 44 let, ki je bila predvidoma cepljena. Diagnoza je bila laboratorijsko potrjena. Po uvedbi cepljenja proti mumpsu v letu 1979 je letno število prijavljenih primerov hitro upadlo, zadnja leta se pojavljajo le posamezni primeri (Tabela 38, Slika 73). Tabela 38 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje mumpsa, Slovenija, 2005 - 2014 I LETO 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2015 I Št. prijav 13 23 19 32 27 5 4 8 2 1 Št. prjav/100.000 0,6 1,1 1,0 1,6 1,3 0,2 0,2 0,4 0,1 0,0 V Evropi so incidenčne stopnje mumpsa precej višje kot pri nas; 2,9 potrjenih primerov mumpsa/100.000 prebivalcev (podatki ECDC za leto 2012), največ obolelih je iz starostne skupine 15 do 24 let. Najvišje obolevnosti so beležile Belgija, Češka, Španija in Velika Britanija. Slika 73 Prijavljeni primeri mumpsa, Slovenija, 1968 - 2014 Otroška paraliza V Sloveniji je od zadnje prijave bolnika z otroško paralizo minilo že 37 let. Zadnjih 9 primerov bolezni je bilo zabeleženih v letu 1978. Program eradikacije otroške paralize in laboratorijsko spremljanje enterovirusnih okužb Od leta 1988 poteka pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) globalna svetovna kampanja z namenom izkoreninjenja otroške paralize. Od začetka te kampanje se je število zbolelih po vsem svetu zmanjšalo za več kot 99 %. Vendar bolezen še vedno ostaja endemična v nekaterih delih osrednje Afrike in v J Aziji, od koder se vnaša tudi v nekatere druge države. SZO v okviru svojega programa eradikacije otroške paralize državam članicam predpisuje smernice in aktivnosti za spremljanje pojavljanja te bolezni. Kljub temu, da je bila Evropa leta 2002 razglašena za regijo brez otroške paralize, so evropske države dolžne na tem geografskem področju kontinuirano laboratorijsko dokazovati odsotnost virusov, povzročiteljev bolezni v populaciji in zagotavljati laboratorijsko diagnostiko za detekcijo in tipizacijo virusov otroške paralize, v primeru, da bi se le-ti pojavili med prebivalstvom. Pri tem je, poleg pravočasnega zaznavanja in etiološkega pojasnjevanja akutnih flakcidnih paraliz (AFP), zelo pomembno tudi (nadomestno) epidemiološko spremljanje enterovirusnih (in poliovirusnih) okužb v vzorcih iztrebkov otrok do 15 let starosti. V letu 2014 ni bil prijavljen noben primer AFP (Tabela 39). V letu 2014 je bilo v Laboratoriju za javnozdravstveno virologijo NLZOH v okviru nadomestnega spremljanja, na prisotnost entrovirusov in poliovirusov testiranih 116 iztrebkov otrok mlajših od 15 let in dodatno še 172 respiratornih brisov. Poliovirusi niso bili dokazani v nobenem vzorcu. V nekaterih vzorcih pa smo dokazali druge enteroviruse: Coxsackie A9, Coxsackie B (2, 4 in 5), ECHO (1, 3, 6, 7, 9, 11, 12, 29 in 30). 81 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 39 Prijavljeni primeri akutnih flakcidnih paraliz (AFP), Slovenija, 2010-2014 1 LETO 2010 2011 2012 2013 2014 1 Št. Prijav 0 1 0 2 0 Oslovski kašelj V letu 2014 je bilo prijavljenih 399 primerov (19,4/100.000 prebivalcev) oslovskega kašlja, kar je največ po letu 2010. Od leta 1988, ko se je število prijavljenih obolelih z oslovskim kašljem zmanjšalo pod 100 na leto, je bilo do leta 2002 število prijav zelo nizko, od najmanj 23 v letu 1999 do največ 96 v letu 1994. V letu 2003 se je število prijavljenih primerov prvič spet opazno povečalo, od takrat se visoke incidenčne stopnje izmenjujejo z nižjimi na 2 do 4 leta (Tabela 40). V letu 2014 je bilo med prijavljenimi 235 (59 %) žensk in 164 (41 %) moških. Dve tretjini prijavljenih obolelih (66 %) je bilo mlajših od 15 let, kar 35 (9 %) obolelih pa je bilo mlajših od enega leta. Več kot polovica prijavljenih bolnikov (57 %) je zbolela od marca do maja (Slika 74), takrat (v aprilu) je bil zabeležen izbruh oslovskega kašlja na Koroškem. Najvišje stopnje obolevanja so bile zabeležene pri otrocih starih 12 do 14 let (Slika 75). Po podatkih s prijavnic je bilo 216 (54 %) primerov oslovskega kašlja laboratorijsko potrjenih. Med zbolelimi je bilo 121 oseb (30 %) popolno cepljenih (ali revakciniranih) proti oslovskemu kašlju. 91 bolnikov (23 %) je bilo zdravljenih v bolnišnici, med bolniki mlajšimi od enega leta pa je bilo takih kar 74 % (26). Največja incidenčna stopnja oslovskega kašlja v letu 2014 je bila na Koroškem (136/100.000 prebivalcev), relativno visoka tudi v mariborski in murskosoboški regiji (35 in 38/100.000), bistveno manjša pa v ostalih regijah. V letu 2014 nismo zabeležili smrti zaradi oslovskega kašlja. Pri epidemiološkem spremljanju oslovskega kašlja je laboratorijsko potrjevanje morebitnih primerov (v skladu z definicijami za prijavo) zelo pomembno. Le tako lahko poučeno načrtujemo ukrepe ali ocenjujemo učinke uvedenih ukrepov. Glede na to, da smo v zadnjih letih beležili premik prijavljenih obolelih z oslovskim kašljem v višje starostne skupine, je zelo pomembno laboratorijsko potrjevanje ob vsakem sumu na oslovski kašelj tudi pri odraslih. Tabela 40 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2005 - 2014 LETO 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Št. prijav 85 551 708 181 442 611 284 178 169 399 Primeri/ 100.000 4,2 27,5 35,4 21,6 29,8 13,8 8,7 8,2 19,4 Slika 74 Prijavljeni primeri oslovskega kašlja po mesecih, Slovenija 2014 9 82 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 75 Starostno specifične incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2010 - 2014 Tetanus V letu 2014 je bilo zabeleženih 6 bolnikov s tetanusom (0,3/100.000), kar je največ v zadnjem desetletju (Slika 76). Zboleli so trije moški in tri ženske, večinoma je šlo za starejše osebe (>70), le v enem primeru je šlo za mlajšega odraslega, ki predvidoma ni bil cepljen. Povprečna letna incidenčna stopnja tetanusa je bila v zadnjih 10 letih 0,1/100.000 prebivalcev (Tabela 41). Od prijavljenih 6 bolnikov, je eden zaradi tetanusa umrl; pred tem je bil zadnji smrtni primer tetanusa zabeležen leta 2002. Slika 76 Prijavljeni primeri tetanusa, Slovenija, 2005 - 2014 83 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 41 Prijavljeni primeri tetanusa po regijah, prijavne incidenčne stopnje, Slovenija, 2005 - 2014 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ Št.primerov/100.000 2005 0 0 0 0 1 0 0 0 1 2 0,10 0,20 0,05 0,05 0,0 0,0 0,10 0,05 0,05 2006 2007 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 4 1 2008 2009 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2010 2011 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2012 2013 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 2014 0 1 0 1 4 0 0 0 0 6 0,30 10-LETNO POVPREČJE 0,3 0,1 0,0 0,2 0,7 0,2 0,0 0,1 0,2 1,8 0,1 Norice V letu 2014 je bilo prijavljenih 9734 primerov (472/100.000) noric (Tabela 42), večinoma (70 %) pri otrocih mlajših od petih let. Najvišjo stopnjo obolevanja so imeli tri-letni otroci (Tabela 43). Porazdelitev po spolu je bila približno enaka (4700 žensk in 5034 moških). V večini primerov je šlo za norice brez zapletov. Norice z zapl eti je imelo 57 bolnikov: dva bolnika varičelni meningitis, pri 55 bolnikih so se pojavili drugi, neopredeljeni zapleti. Neopredeljeni zapleti so se večinoma (42/55; 76 %) pojavljali pri otrocih mlajših od 5 let, pri dveh bolnikih z meningitisom pa je šlo za otroka iz starostne skupine 5-9 let in odraslega. V letu 2014 ni nihče umrl zaradi noric. V bolnišnici se je zdravilo 69 bolnikov (38 žensk in 31 moških). 74 % hospitaliziranih bolnikov je bilo mlajših od 5 let. Najvišja obolevnost za noricami je bila v novomeški, najnižja pa v koprski regiji (Tabela 44). Največ primerov noric smo zabeležili aprila, najmanj pa avgusta in septembra (Slika 77). Tabela 42 Prijavljeni primeri noric, Slovenija, 2010 - 2014 LETO 2010 2011 2012 2013 2014 Št. prijav 9087 12306 12631 11373 9734 Št. prijav/100.000 443,4 599,6 614,3 552,4 472,3 Tabela 43 Prijavne incidenčne stopnje noric (na 100.000 prebivalcev) po spolu in starosti, Slovenija, 2014 SPOL / STAROST < 1 1 2 3 4 5 6 7-9 10-14 15-19 20-29 > 30 SKUPAJ ŽENSKE MOŠKI 1709,4 1851,3 5648,0 5917,4 7591,9 7752,5 8601,1 8671,1 6928,2 6954,1 4025,5 4280,0 2499,3 2414,3 1166,5 1030,5 ,4 ,1 5, 8, 33 33 89,3 100,5 68,4 55,2 17,7 20,4 451,8 493,1 SKUPAJ 1782,1 5787,1 7674,3 8637,2 6941,6 4155,1 2455,6 1096,7 336,8 95,0 61,6 19,0 472,3 Tabela 44 Prijavljeni primeri noric po regijah, Slovenija, 2014 84 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 77 Prijavljeni primeri noric po mesecih, Slovenija, 2014 2014 IO-LETNO POVPREČJE 1600 mesec Pasavec (herpes zoster) V letu 2014 je bilo prijavljenih 3938 bolnikov s pasavcem (191/100.000), od tega 1600 moških in 2338 žensk. Večina bolnikov ni imela zapletov, prijavljenih je bilo 7 primerov zoster encefalitisa, 6 primerov zoster meningitisa in 12 primerov z drugimi zapleti. Največja prijavna incidenčna stopnja pasavca je bila v goriški regiji (327/100.000) in na Gorenjskem (250/100.000), najmanjša pa v ljubljanski regiji (Tabela 45). Incidenčna stopnja pasavca s starostjo narašča in je bila pričakovano najvišja po 75 letu (Tabela 46). Zaradi pasavca je bilo hospitalno obravnavanih 49 bolnikov (33 žensk in 16 moških), največ je bilo starejših od 75 let. V letu 2014 je zaradi pasavca umrla ena oseba. Primeri pasavca so se pojavljali preko celega leta brez značilnega vrha (Slika 78). Tabela 45 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje herpes zostra po regijah, Slovenija, 2014 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ HERPES ZOSTER BREZ ZAPLETA 593 330 355 508 782 685 276 244 140 3913 ZOSTER Z DRUGIMI ZAPLETI 0 3 4 0 1 0 0 1 3 12 MENINGITIS ZARADI ZOSTRA 4 0 0 0 1 1 0 0 0 6 ENCEFALITIS ZARADI ZOSTRA 1 0 4 2 0 0 0 0 0 7 SKUPAJ 598 333 363 510 784 686 276 245 143 3938 ŠT.PRIJAV/100.000 198,3 327,4 244,3 250,1 120,0 212,2 235,6 174,9 199,9 191,1 Tabela 46 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje herpes zostra po starosti in spolu, Slovenija, 2014 STAROSTNE SKUPINE 0-4 5-14 15-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-75 >75 SKUPAJ ŽENSKE MOŠKI SKUPAJ 18 118 ■i na 92 •1-10 143 ■i RA 160 ■i 306 ona 514 "XA 1 454 533 2338 •i con 25 43 108 226 112 204 154 297 130 290 208 514 34I 855 285 739 23 7 770 1600 3938 Št prijav/100.000 39,0 118,4 97,8 102,4 95,9 166,7 294,1 388,7 453,0 191,1 85 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 78 Prijavljeni primeri herpes zostra po mesecih, Slovenija, 2014 Invazivne pnevmokokne okužbe V letu 2014 je bilo prijavljenih 276 primerov potrjenih invazivnih pnevmokoknih okužb (13,4/10 0.000 prebivalcev), večinoma je šlo za bolnike z invazivno pljučnico. Med primeri invazivnih pnevmokoknih okužb je bilo 150 prijav pri moških in 126 pri ženskah. 74 primerov je bilo prijavljenih pri otrocih mlajših od 15 let. Najvišji stopnji obolevanja sta bili kot običajno v starostni skupini mlajših od 5 let (54/100.000) in pri starih 65 let ali več (32/100.000) (Slika 79). Med mlajšimi od pet let po obolevnosti pri nas najbolj izstopajo otroci stari eno leto, pri katerih so prijavne incidenčne stopnje vsako leto najvišje (140/100.000 v letu 2014), sledijo otroci stari dve leti (54/100.000) in otroci mlajši od enega leta (47/100.000). Najvišja incidenčna stopnja invazivnih pnevmokoknih okužb v letu 2014 je bila v koprski regiji (20/100.000 prebivalcev), sledili sta koroška (18/100.000) in ljubljanska (15/100.000), najnižja stopnja obolevanja pa je bila v goriški regiji (6/100.000). Zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb je v letu 2014 umrlo 8 oseb. Slika 79 Prijavne incidenčne stopnje invazivnih pnevmokoknih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2014 Vsi izolati (276), ki jih je v letu 2014 prejel Laboratorij za javnozdravstveno bakteriologijo NLZOH, so bili tipizirani. Najpogostejša kužnina, iz katere je bil osamljen pnevmokok je bila kri (265 primerov), sledil je likvor (10 primerov) in punktat (1 primer). Najpogostejši serotipi so bili 14,1,3 in 4. Pri odraslih (15 let in več) je bil najpogostejši serotip 3 (27 primerov), sledijo serotipi 1 (24 primerov), 4 in 14 (22 primerov), 7F (16 primerov), 9V (12 primerov), 6A (10 primerov), 19A (9 primerov), ostali serotipi predstavljajo manjše deleže. Pri otrocih je bil najpogostejši serotip 14 (25 primerov), sledijo serotipi 1 (13 primerov), 19A (7 primerov), 6A in 6B (po 4 primeri), 9V, 18C, 19F (po 3 primeri), ostali serotipi predstavljajo manjše deleže. 86 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 V letu 2014 je bil delež invazivnih pnevmokoknih okužb povzročen s serotipi, ki so sicer prisotni v 10- oz. 13-valentnem pnevmokoknem konjugiranem cepivu, pri otrocih mlajših od 5 let, relativno visok (77 % oz. 93 %), tako da bi cepiva teoretično lahko preprečila velik delež okužb. Pri starejših (65 let in več) je bilo s serotipi prisotnimi v 13-valentnem cepivu povzročenih 76 %, s serotipi prisotnimi v 23-valentnem polisaharidnem cepivu pa 83 % invazivnih pnevmokoknih okužb. Poleg visokih incidenčnih stopenj predstavlja velik javnozdravstveni problem tudi naraščanje odpornosti pnevmokokov proti številnim antibiotikom. V letu 2014 je bilo proti penicilinu odpornih in vmesno odpornih 10,6 % sevov, proti eritromicinu 19,3 %, proti trimetoprimu s sulfometoksazolom 11,7 %, proti tetraciklinu pa 9,1 %. Zaskrbljujoče je zlasti makrolidna odpornost pri otrocih, ki je v letu 2014 znašala za eritomicin 28,4 %. Uvedba cepljenja proti pnevmokoknim okužbam v program za otroke bo gotovo pripomogla tudi k zmanjševanju odpornosti proti antibiotikom. V primerjavi z evropskimi državami, kjer je bila skupna prijavna incidenčna stopnja potrjenih primerov invazivne pnevmokokne bolezni 4,3/100.000 prebivalcev (poročilo ECDC, podatki za leto 2012), so v Sloveniji incidenčne stopnje precej višje, posebej visoke pa so v starostni skupini 0 do 4 leta, kjer je bila incidenčna stopnja kar 10-krat višja (54/100.000, Slika 79) kot v evropskih državah (5,1/100.000). Uvedba konjugiranega pnevmokoknega cepiva v program cepljenja otrok v številnih evropskih državah je zelo znižala incidenčne stopnje invazivnih pnevmokoknih okužb pri otrocih, indirektno (kolektivna imunost) pa tudi pri starejših. V Sloveniji se je redni program cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam začel izvajati s 1.1.2015. Dolgoletno spremljanje invazivnih pnevmokoknih okužb, tipizacija izolatov ter spremljanje antibiotične občutljivosti v Laboratoriju za javnozdravstveno bakteriologijo NLZOH omogoča poučeno načrtovanje ukrepov, priporočil za cepljenje in izbiro cepiva. Le kontinuirano spremljanje bo omogočilo zaznavanje morebitnega pojavljanja večjega deleža serotipov, ki jih cepiva ne vsebujejo in evalvacijo preventivnih ukrepov (uvedbe cepljenja). Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae V letu 2014 je bilo prijavljenih 15 potrjenih primerov (0,7/100.000) invazivnih obolenj, povzročenih z bakterijo Haemophilus influenzae, od tega 8 pri ženskah (0,8/100.000) in 7 (0,7/100.000) pri moških. Dva bolnika sta bila otroka iz starostne skupine 0 do 4 leta, ostali so bili odrasli, v 10 primerih (66 %) je šlo za osebe stare več kot 65 let. Najvišje starostno specifične incidenčne stopnje so bile pri starejših od 65 let in pri otrocih mlajših od 5 let (Slika 80). Ena oseba je zaradi invazivne okužbe umrla. Najvišja obolevnost je bila zabeležena v celjski regiji (1,7/100.000), sledile so novomeška (1,4/100.000) in koprska regija (1,3/100.000), na Koroškem in v mursko-soboški regiji niso zabeležili nobenega primera bolezni. Slika 80 Prijavne incidenčne stopnje invazivnih hemofilusnih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2014 Vsi izolati bakterije Haemophilus influenzae, prejeti v Laboratoriju za javnozdravstveno bakteriologijo NLZOH v letu 2014 (15), so bili fenotipsko in molekularno opredeljeni. Kužnina iz katere so bili osamljeni povzročitelji je bila v vseh primerih kri. Dokazan je bil en primer serotipa f pri odraslem bolniku, vsi ostali izolati so bili brez kapsule (NT - nontypable). Vseh 15 sevov je bilo testiranih tudi na občutljivost za antibiotike. Proti ampicilinu je bil odporen en sev, ki je bil tudi BLNAR (angl.: beta-lactamase negative-ampicillin resistant). Vsi sevi so bili občutljivi za cefotaksim, ceftriakson in meropenem. 87 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Po uvedbi cepljenja proti okužbam s H. influenzae tipa b (Hib) v letu 2000 so se pojavljali le še posamezni primeri obolenja s serotipom b, v letih 2002 in 2003 pri po enem odraslem pacientu, v letu 2004 pri dveh odraslih pacientih, enako tudi v letu 2012 pri dveh odraslih pacientih. V Evropi je bila prijavna incidenčna stopnja invazivnih okužb povzročenih s H. influenzae 0,5/100.000 prebivalcev (podatki ECDC za leto 2012). Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis V letu 2014 je bilo prijavljenih 8 potrjenih primerov (0,4/100.000) invazivnih obolenj, povzročenih z bakterijo Neisseria meningitidis. V večini primerov je šlo za meningokokni meningitis. Dva primera sta bila zabeležena pri moških (0,2/100.000), 6 pa pri ženskah (0,6/100.000). Dva primera (1,8/100.000) sta bila pri otrocih mlajših od 5 let, 3 so bili iz starostne skupine 25 do 34 let (1/100.000) (Slika 81). Posamezne primere so beležili v vseh regijah, razen v mursko-soboški in kranjski. Ena oseba je zaradi invazivne meningokokne okužbe umrla. Slika 81 Prijavne incidenčne stopnje invazivnih meningokoknih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2014 V okviru spremljanja invazivnih bakterijskih okužb je Laboratorij za javnozdravstveno bakteriologijo NLZOH v letu 2014 prejel 6 izolatov bakterije Neisseria meningitidis. Kužnina je bila v štirih primerih kri, v enem primeru likvor in v enem primeru likvor in kri skupaj. V štirih primerih je bila dokazana seroskupina B, pri enem seroskupina C in pri enem serosupina Y. S hitro molekularno diagnostiko so dokazali še dva primera bakterije Neisseria meningitidis iz likvorja bolnikov. V enem primeru je bila bakterija seroskupine B, pri enem pa seroskupine C. Proti penicilinu sta bila vmesno odporna dva seva (od šestih). Proti cefalosporinom tretje generacije v tem letu ni bilo odpornih oz. vmesno odpornih sevov. Hkrati so bili vsi sevi občutljivi za rifampicin. V Evropi je prijavna incidenčna stopnja potrjenih primerov prebivalcev, podatki za leto 2012) nekaj višja kot v Sloveniji. invazivne meningokokne okužbe (0,7/100.000 88 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.6. Vnesene (importirane) bolezni V letu 2014 so bile prijavljene naslednje vnesene nalezljive bolezni: • malarija • denga • gastroenterokolits povzročen s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo, E.coli • akutni hepatitis A • tifus • yersinia • listerioza • leptospiroza • tuberkuloza • ošpice Bolezni so podrobneje opisane v posameznih skupinah nalezljivih bolezni, pod katere jih razvrščamo. 2.7. Creutzfeld-Jakobova bolezen Prijavljeni primeri Creutzfeld-Jakobove bolezni Nuša ČAKŠ JAGER, Alenka KRAIGHER, Mateja BLAŠKO MARKIČ Prionske bolezni so redke nevrodegenerativne bolezni, ki nastanejo zaradi kopičenja prionov v osrednjem živčevju. Prion je beljakovinski kužni delec s fizikalno-kemičnimi lastnostmi amiloida. Pri človeku so doslej opisali štiri oblike prionskih bolezni, Creutzfeld-Jakobova bolezen (CJB), Gerstman-Straussler-Scheinkerjev sindrom (GSS), Kuru in smrtno družinsko nespečnost (ali fatalna familiarna insomnia - FFI). Pri človeku je CJB najpogostnejša prionska bolezen oziroma prenosljiva spongiformna encefalopatija (TSE). V svetu se pojavlja z incidenco 0,5 do 1,7 primerov na milijon prebivalcev na leto in predstavlja 80 % vseh primerov. Vse oblike CJB so neozdravljive, zdravljenje je le simptomatsko. Namen učinkovitega epidemiološkega spremljanja bolezni je prepoznava variante oblike Creutzfeldt-Jacobove bolezni (vCJB). Osnova učinkovitega sistema spremljanja predstavlja intenzivno in usklajeno interdisciplina rno delo nevrologov, psihiatrov, epidemiologov, patologov in infektologov, predstavniki katerih sodelujejo v Strokovni skupini za spremljanje CJB v Sloveniji (SSCJB). Obstaja tudi tveganje za iatrogeni prenos bolezni s humanimi organi, tkivi, krvjo in krvnimi proizvodi ter zdravili, izdelanimi iz humanih in bovinih materialov, zato je vzpostavljeno tudi sodelovanje s transfuziologi. Slovenija aktivno spremlja CJB od leta 1995 dalje, retrogradno zbiranje podatkov pa zajema obdobje med leti 1985 in 1995. Slovenija sodeluje v evropskem sistemu sledenja vseh oblik CJB, ki ga koordinira Evropski center za spremljanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Na osnovi klinične slike in ustreznih diagnostičnih preiskav lečeči zdravniki prijave označujejo kot zanesljive, možne ali verjetne. Zanesljive diagnoze CJB oziroma druge prionske bolezni v času življenja bolnika ni možno vedno postaviti. Dokončno potrditev bolezni lahko zagotovimo samo z opravljeno obdukcijo, ki je po zakonu obvezna za vse umrle, pri katerih je bil postavljen klinični sum na CJB. Če obdukcija pri predhodno postavljenem sumu na CJB ni bila opravljena, zabeležimo primer kot sum brez opravljene obdukcije. Z obdukcijo je bilo v letu 2014 potrjenih 7 primerov sporadične oblike CJB. Pri eni osebi je šlo za dedno obliko CJB. Incidenčna stopnja in število potrjenih primerov CJB v Sloveniji zaostajata za evropskim povprečjem. V Sloveniji v letu 2014 nismo zabeležili variantne oblike vCJB. Tabela 47 Prijavljeni primeri Creuztfeld-Jakobove bolezni, 5-letna incidenčna stopnja, Slovenija, 2010 -2014 LETO 2010 2011 2012 2013 2014 5-letna incidenčna stopnja/1 mio prebivalcev potrjena CJB 1 1 5 3 7 8,3 verjetna CJB 0 0 0 4 1,9 možna CJB 1 1 1 1,5 brez obdukcije 1 1 1 klinično ovržena CJB 1 1 1 ovržena CJB z obdukcijo 1 3 89 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.8. Izbruhi nalezljivih bolezni Tatjana FRELIH, Maja PRAPROTNIK V letu 2014 je bilo na območju Slovenije prijavljenih 73 različnih izbruhov nalezljivih bolezni, kar je 7 % več kot v letu 2013 (68). Največje število izbruhov so obravnavali na območjih, ki jih pokrivajo območne enote NIJZ Ljubljana (15), Kranj (13) in Maribor (13), sledijo Celje (11), Nova Gorica (6), Ravne (5), Koper (4), Novo mesto (4) in Murska Sobota (2). Med prijavljenimi izbruhi smo zabeležili največ izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni (59 %), sledijo izbruhi respiratornih nalezljivih bolezni (19 %), izbruhi bolezni, katerih povzročitelj ni bil ugotovljen (15 %) ter izbruhi nalezljivih bolezni proti katerim cepimo (7 %) (Slika 82). Slika 82 Število prijavljenih izbruhov nalezljivih bolezni, po skupinah, Slovenija, 2014 Črevesne NB povzročitelj ni ugotovljen Respiratorne NB NB proti katerim cepimo Skupine nalezljivih bolezni Med povzročitelji izbruhov nalezljivih bolezni so bili najpogostejši: • norovirus in sicer v 20 izbruhih, • rotavirus v 13 izbruhih, • virus influence A v 10 izbruhih, • Salmonella Enteritidis v 8 izbruhih, • Bordetella pertussis v 4 izbruhih, • Mycoplasma pneumoniae v 2 izbruhih, • po en izbruh so povzročili: ■ Salmonella Typhimurium; ■ Streptococcus pyogenes; ■ virus ošpic; ■ Rotavirus in norovirus skupaj ■ Bocavirus, enterovirus in rinovirus skupaj V 11-ih izbruhih povzročitelj ni bil dokazan. 90 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 83 Delež izbruhov glede na povzročitelja nalezljivih bolezni, Slovenija, 2014 V vseh izbruhih v letu 2014 je zbolelo 2400 oseb, od tega 831 moških in 1531 žensk, pri 38 zbolelih spol ni bil označen. Hospitalizirane so bile 104 osebe, 12 oseb je umrlo. Enajst oseb je umrlo zaradi gripe in ena zaradi okužbe z norovirusi (Tabela 48). Najpogosteje so se izbruhi pojavljali v domovih starejših občanov (Tabela 50). V teh izbruhih je zbolelo 1049 varovancev, 10 varovancev je bilo hospitaliziranih in devet jih je umrlo. Tabela 48 Izbruhi po skupinah nalezljivih bolezni, Slovenija, 2014 Skupina Bolezen Način prenosa Povzročitelj Izpostavl- jeni Zboleli Hospitalizirani Umrli noroviroza kontaktni Norovirus 3071 795 16 1 rotaviroza kontaktni Rotavirus 2518 409 19 0 ČREVESNE gastroenteritis kontaktni Rotavirus, Norovirus 270 58 0 0 salmoneloza preko hrane Salmonella Enteritidis 726 225 37 0 salmoneloza preko vode Salmonella Typhimurium 120 5 3 0 gripa kapljični Virus influence A 2058 362 18 11 RESPIRATORNE pljučnica škrlatinka kapljični kapljični Mycoplasma pneumoniae Streptococcus pyogenes 90 73 m co 2 1 0 0 prehlad kapljični Bocavirus, Enterovirus, Rinovirus 38 11 0 0 BOLEZNI PROTI KATERIM oslovski kašelj kapljični Bordetella pertussis 704 105 5 0 CEPIMO ošpice kapljični virus ošpic 1100 19 2 0 NI UGOTOVLJENO gastroenteritis kontaktni ni ugotovljen ni ugotovljen 1193 500 343 35 1 0 0 0 SKUPAJ 12461 2400 104 12 91 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni Črevesne nalezljive bolezni so zelo številne in zelo razširjene. Večinoma jih uvrščamo med zoonoze. Povzročajo jih različne bakterije, virusi, paraziti in drugi patogeni ter različni toksini. Driska in bruhanje sta vodilna klinična znaka pri večini teh obolenj. Pri driski je spremenjena konsistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Rezervoar za črevesne okužbe so živali in človek, s simptomi ali brez. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih človek zaužije s hrano. Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko. Prenašajo se neposredno z dotikom ali posredno preko okuženih živil. Povzročitelji so številni, v zadnjem času med virusi prevladujejo norovirusi, med bakterijami pa kampilobakter in E. coli. Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni so leta 2014 predstavljale 59 % vseh prijavljenih izbruhov (43 izbruhov). Najpogostejši način prenosa je bil kontakten. Med povzročitelji so bili najpogostejši norovirusi v 20 primerih, v 13 primerih rotavirus, v 9 primerih Salmonella ter primer z dvema povzročiteljema skupaj, norovirus in rotavirus. V izbruhih črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz je skupno zbolelo 1492 oseb, kar predstavlja 62 % obolelih v vseh izbruhih leta 2014. Pogosteje so obolevale ženske. Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni so se pojavljali skozi celo leto (Slika 84). Hospitaliziranih je bilo 75 oseb, ena oseba je umrla (Tabela 48). Slika 84 Število izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni po povzročitelju in mesecih, Slovenija, 2014 Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni, povzročeni s hrano Do izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni preko okuženih živil najpogosteje prihaja zaradi nepravilnosti v postopku priprave živil, predvsem pri križanju nečistih in čistih poti ter možne naknadne okužbe toplotno že obdelanih živil. Dejavniki, ki dodatno pripomorejo k hitrejšim okužbam so predvsem priprava hrane vnaprej, hranjenje živil pri sobni temperaturi, nezadostno kuhanje živil, nezadostno ohlajevanje živil, neustrezno ponovno pogrevanje živil in odtajevanje živil, priprava zelo velikih količin hrane ob pomanjkanju osebja. V letu 2014 je bilo prijavljenih 8 izbruhov črevesnih obolenj, pri katerih je bil prenos povzročitelja (vehicle) verjetno preko hrane. V vseh primerih je bila povzročiteljica bakterija Salmonella Enteritidis. Pri izbranih izolatih Salmonella Enteritidis, ki so bili izolirani v šestih izbruhih smo opravili molekularne preiskave fagotipizacijo, in molekularni preiskavi PFGE in tipizacijo MLVA. Pri vseh šestih izbruhih je bil potrjen fagotip 8, isti PFGE profil, ter identičen tip MLVA pri petih od šestih izbruhov, kar kaže na epidemiološko povezanost sevov pri teh izbruhih. Zastrupitev s hrano povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa nastanejo po zaužitju velikega števila vegetativnih celic, ki se v črevesju razmnožujejo, nato sporulirajo in tvorijo enterotoksin (eksotoksin), ki se sprosti z razpadom celice. Toksin deluje predvsem na propustnost por na celični membrani gostitelja. 92 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 V vseh izbruhih okužb s hrano je zbolelo 225 oseb, od tega je bilo 37 oseb hospitaliziranih, umrl ni nihče. Izbruhi so se pojavljali v gostinskih obratih, osnovnih šolah, družini in na izletu. Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni, povzročeni z vodo Preko pitne vode se lahko prenašajo bakterije, virusi, praživali in paraziti. Viri okužb so okuženi ljudje ali živali in njihovi iztrebki, ki pridejo v vodo. Do okužbe pride direktno s pitjem okužene vode ali pa posredno z živili, ki prihajajo v stik z onesnaženo vodo. Hidrični izbruhi imajo z javnozdravstvenega in ekonomskega vidika lahko zelo velike in hude posledice, ker lahko zboli veliko število ljudi. V letu 2014 je bil prijavljen en verjeten hidrični izbruh, v katerem je zbolelo 5 oseb, tri osebe so bile hospitalizirane. Do izbruha je verjetno prišlo zaradi fekalnega onesnaženja vode vaškega vodovoda. Izolirana je bila Salmonella Typhimurium. Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni, povzročeni s kontaktno-aerogenim prenosom Med kontaktno-aerogenimi izbruhi so bili tudi v letu 2014 najpogostejši povzročitelji norovirusi. Norovirusi so v zadnjih letih prepoznani kot najpogostejši povzročitelji prebavnih okužb. Norovirusi povzročajo izbruhe akutnega gastroenteritisa pri vseh starostnih skupinah. Bolezenski znaki se pojavijo 24 do 48 ur po okužbi. Nenadno se pojavijo slabost, bruhanje, vodena driska in krči v trebuhu. Zlasti bruhanje je pri otrocih pogostejše kot pri odraslih. Bolezen je običajno kratka in traja le en do dva dni (običajno 24 do 60 ur) in ne pušča dolgotrajnih posledic. Čeprav je potek bolezni kratkotrajen, je zelo eksploziven, in v kratkem času zboli veliko število ljudi. V bolnišničnih in negovalnih okoljih lahko norovirusne okužbe pomembno vplivajo na vsakodnevne dejavnosti ter povzročajo dodatne stroške. So zelo kužni in se med ljudmi zlahka širijo. Okužbo povzroča lahko že majhno število virusov, iz obolelega organizma pa se izločajo v velikem številu (z blatom, izbruhanino), kar je pomembno za sekundarni prenos med družinskimi člani in pri ljudeh, ki delajo s hrano. V okolju so zelo odporni na zunanje dejavnike, izven gostitelja lahko preživijo daljši čas. Zaradi velike različnosti med sevi in pomanjkljive imunosti se ponavljajoče okužbe lahko pojavljajo vse življenje. Specifičnega zdravljenja norovirusnih okužb ni. Norovirusne driske neposredno niso povezane s smrtjo, čeprav med izbruhi v domovih za ostarele posamezniki tudi umrejo. V letu 2014 je bilo največ izbruhov z norovirusi v domovih starejših občanov (8), v vrtcih (4), v bolnišnicah (3) in po en izbruh v zavodu za ljudi s posebnimi potrebami, v gostinskem obratu, v osnovni šoli, v šolskem centru ter med taborniki. Zbolelo je 795 oseb, 16 oseb je, umrla je ena oseba bilo hospitaliziranih. Slika 85 Število izbruhov povzročenih z norovirusi, Slovenija, 2007 - 2014 93 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Izbruhi respiratornih nalezljivih bolezni Najpogostejše izbruhe respiratornih nalezljivih bolezni povzroča virus gripe. Gripa se običajno pojavi vsako leto epidemično, v sezoni gripe običajno zboli več kot pet odstotkov prebivalstva. V letu 2014 so območne enote NIJZ prijavile deset izbruhov gripe, dva izbruha pljučnice s povzročiteljem Mycoplasma pneumoniae (v osnovni šoli), izbruh škrlatinke (v vrtcu) ter izbruh z več povzročitelji skupaj, bokavirus, enterovirus in rinovirus (v bolnišnici). Izbruhi virusa gripe A so se zgodili v domu starejših občanov (6), v zavodih za ljudi s posebnimi potrebami (3) ter v bolnišnici. Skupaj je zbolelo 406 oseb, 21 oseb je bilo hospitaliziranih, enajst jih je umrlo. Izbruhi nalezljivih bolezni proti katerim cepimo V to skupino nalezljivih bolezni spadajo davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, hemofilusni meningitis, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. V letu 2014 so bili zabeleženi štirje izbruhu oslovskega kašlja, dva v družini ter po en v osnovni šoli in v domu starejših občanov. Skupaj je zbolelo 124 oseb, sedem je bilo hospitaliziranih. V tem letu smo se pogosto srečevali z ošpicami, zabeležili smo tudi izbruh ošpic, ki je bil epidemiološko povezan z mednarodno razstavo psov v Vrtojbi in v katerem je zbolelo 44 oseb. Med 44 obolelimi je bilo 12 oseb popolno cepljenih proti ošpicam, 9 je bilo cepljenih z enim odmerkom, 10 oseb ni bilo cepljenih, za ostale pa ni bilo podatka o cepljenju. Izbruh je povzročil genotip 8 virusa ošpic. V tem izbruhu smo zaznali veliko primerov modificiranih ošpic (okužba z divjim virusom ošpic pri bolnikih z delno, nepopolno imunostjo), kar je značilno v okoljih kjer ni kroženja divjega virusa in je precepljenost visoka. Zaradi vedno daljše življenske dobe in ker imunost proti ošpicam po cepljenju z leti upada, v okolju pa ni kroženja divjega virusa ošpic in ljudje nimajo možnosti naravne reimunizacije lahko v bodoče v primeru izbruhov ošpic pričakujemo vedno več več modificiranih ošpic. Opis izbruha je bil objavljen v reviji Eurosurveillance : http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=21012 Nalezljive bolezni, kjer povzročitelj ni bil ugotovljen V letu 2014 so območne enote NIJZ poročale o 11 izbruhih nalezljivih bolezni pri katerih je povzročitelj ostal neznan. Pri vseh izbruhih je bila v ospredju črevesna simptomatika (bruhanje, driska,..). V desetih primerih naj bi se okužba prenašala kontaktno, v enem primeru pa na poti prenosa ni bilo mogoče sklepati. Prijavljeno število izbruhov in zbolelih po regijah Tabela 49 Število izbruhov in prijavljenih zbolelih ter prijavna incidenčna stopnja po regijah, Slovenija 2014 REGIJA št. izbruhov št. izbruhov/ 100.000 preb. št. zbolelih št.zbolelih/100.000 preb. CELJE 11 3,6 411 136,3 NOVA GORICA 6 5,9 199 195,7 KOPER 4 2,7 78 52,5 KRANJ 13 6,4 497 243,8 LJUBLJANA 15 2,3 394 60,3 MARIBOR 13 4,0 372 115,1 MURSKA SOBOTA 2 1,7 31 26,5 NOVO MESTO 4 2,9 136 97,1 RAVNE NA KOROŠKEM 5 6,9 282 394,2 SKUPAJ 73 3,5 2400 116,4 94 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Iz Tabele 49 je razvidno, da je bilo število izbruhov na 100.000 prebivalcev največje v ravenski zdravstveni regiji in najmanjše v murskosoboški zdravstveni regiji. Tudi število zbolelih v izbruhih na 100.000 prebivalcev je bilo največje v ravenski zdravstveni regiji in najmanjše v murskosoboški. Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava Izbruhi so se najpogosteje pojavljali v domovih starejših občanov (25), sledijo srednje šole, osnovne šole in vrtci (24), bolnišnice (6), zavodi za ljudi s posebnimi potrebami (4) in gostinski obrati (4) (Tabela 50). Varovanci domov za ostarele predstavljajo populacijo z visokim tveganjem za prenos nalezljivih bolezni zaradi dejavnikov, ki zvišujejo tveganja za širjenje okužb (zmanjšana gibljivost, inkotinenca, demenca in druga duševna obolenja). Običajno se okužijo tako bolniki kot osebje, stopnja obolevnosti je v nekaterih izbruhih lahko višja od 50 %. Za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni v domovih starejših občanov je pomembno, da ukrepamo pri vstopu povzročitelja nalezljivih bolezni v domsko okolje, pri prenosu okužbe na ravni posameznika ter preprečujemo širjenje okužbe iz oddelka, kjer se je pojavil izbruh. Tabela 50 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava in regiji, Slovenija 2014 MESTO POJAVA CE GO KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ DOM STAREJŠIH OBČANOV 0 5 2 4 6 5 1 1 1 25 OŠ, VRTEC, DIJAŠKI DOM 8 0 0 4 4 3 1 2 2 24 BOLNIŠNICA 1 0 1 1 2 1 0 0 0 6 ZAVOD ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI 1 0 0 2 1 0 0 0 0 4 GOSTINSKI OBRAT 1 0 0 0 1 0 0 1 1 4 DRUŽINA 0 0 1 1 0 0 0 0 1 3 IZLET 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 NASELJE 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 DRUGO 0 1 0 1 0 2 0 0 0 4 SKUPAJ 11 6 4 13 15 13 2 4 5 73 Kot prejšnja leta je bilo tudi v letu 2014 med prijavljenimi izbruhi največ izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz (59 %). Najpogostejši način prenosa je bil kontaktno-aerogeni. Najpogostejši povzročitelji izbruhov so bili norovirusi. Največ izbruhov se je zgodilo v domovih starejših občanov. V vseh izbruhih v letu 2014 je zbolelo 2400 oseb, 104 osebe so se zdravile v bolnišnici. V izbruhih nalezljivih bolezni je v letu 2014 umrlo dvanajst oseb. Število izbruhov na 100.000 prebivalcev je bilo največje v ravenski zdravstveni regiji in najmanjše v murskosoboški. Leto 2014 so zaznamovali predvsem izbruhi povzročeni s Salmonello enteritidis, ki so presegli petletno povprečje ter izbruh ošpic ki je bil povezan z mednarodno razstavo psov. Izbruhi nalezljivih bolezi predstavljajo resno grožnjo za javno zdravje. Zato je za obvladovanje izbruhov in drugih groženj zelo pomembno hitro in učinkovito odkrivanje, zaznavanje in preiskovanje ter vspostavitev učinkovitih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje, ki pa morajo biti sorazmerni tveganju, ki ga predstavlja izbruh. 95 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 3 Odpornost izbranih bakterijskih vrst proti antibiotikom 96 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 3.1. Podatki mreže EARS-Net Slovenija Odpornost proti antibiotikom pri najpogostejših povzročiteljih invazivnih okužb - Staphylococcus aureus, Streptococcus pneumoniae, Enterococcus faecalis in E. faecium, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa in Acinetobacter spp._ Jana KOLMAN, Manica MULLER-PREMRU, Aleš KOROŠEC, EARS-Net Slovenija1 1EARS-Net Slovenija (po abecedi priimka): Jerneja Fišer, Irena Grmek-Košnik, Tatjana Harlander, Martina Kavčič, Jana Kolman, Aleš Korošec, Slavica Lorenčič-Robnik, Manica Muller-Premru, Metka Paragi, Irena Piltaver-Vajdec, Mateja Pirš, Helena Ribič, Ljudmila Sarjanovič, Iztok Štrumbelj, Viktorija Tomič, Barbara Zdolšek, Tjaša Žohar-Čretnik. Ključni poudarki V letu 2014 je bilo več kot 75 % izolatov testiranih po novih evropskih standardih (European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing - EUCAST), zato je primerljivost odpornosti s preteklimi leti za nekatere primere manj zanesljiva. Primerljivost rezultatov glede MRSA, ESBL in VRE pa lahko rečemo, da je ostala dobra. V letu 2014 je bil zaznan le 0,2-odstotni porast števila okužb z invazivnimi izolati, spremljanimi v mreži EARS-Net Slovenija, glede na leto 2013. Število vseh prvih primerov okužb se je od leta 2006 do 2014 povečalo za 62,3 % in temu ustrezno se je povečalo tudi breme teh okužb. Največ prvih invazivnih okužb je bilo, tako kot v preteklih letih, povzročenih z bakterijo Escherichia coli. V letu 2014 je bila pojavnost teh okužb enaka kot v letu 2013, to je 59/100.000 prebivalcev Slovenije. V letu 2011 je bilo teh okužb 49/100.000 prebivalcev in v letu 2012 že 57/100.000 prebivalcev Slovenije. Okužbe z bakterijo E. coli nedvomno predstavlja vse večje breme za javno zdravje v Sloveniji. V letu 2014 je bilo med 495 okužbami krvi z bakterijo Staphylococcus aureus 13 % MRSA. V letu 2013 je bilo invazivnih okužb z MRSA 9,0 %. Porast deleža MRSa na vrednost iz leta 2003, ko smo nazadnje zaznali tako velik delež, je zaskrbljujoč. Po dveletnem obdobju brez zaznanega primera invazivne okužbe s proti vankomicinu odporno bakterijo Enterococcus faecium (VRE), je bil v letu 2013 poročan en primer, v letu 2014 pa po en primer iz dveh bolnišnic. V zadnjih petih letih je opazno tudi večanje števila invazivnih okužb z bakterijo E. faecium in to z 59 primerov v letu 2010 na 115 v letu 2014. Odstotek invazivnih okužb z ESBL pozitivno E. coli se je zvečal z 8 % v letu 2013 na 12 % v letu 2014. Invazivne okužbe z ESBL pozitivnimi izolati so bile zaznane v 14 od 16 bolnišnic, ki sodelujejo v mreži EARS-Net Slovenija. V letu 2014 je bilo med 233 invazivnimi okužbami s Klebsiella pneumoniae, 27 % povzročenih z ESBL pozitivnimi izolati in to v enajstih od šestnajst bolnišnic v Sloveniji. Od leta 2011, ko je bilo 30 % ESBL, je nakazan trend zmanjševanja deležev ESBL med invazivnimi okužbami s K. pneumoniae. Je pa zaskrbljujoče, da je bila v enem primeru prvič dokazana tudi prisotnost karbapenemaze OXA-48 iz hemokulture. Karbapenemaze VIM (angl. Verona integron-encoded metallo-p-lactamase) - so bile dokazane in poročane v štirih primerih okužb z bakterijo Pseudomonas aeruginosa, osamljeno iz hemokulture in to iz dveh laboratorijev v Sloveniji. V letu 2014 so bile v stalno spremljanje vključene tudi invazivne okužbe z izolati bakterijskega rodu Acinetobacter spp. iz hemokulture in/ali likvorja. V primerjavi s poskusnim obdobjem v letih 2012 in 2013 s po 25 primeri letno, je bilo v letu 2014 že 34 teh okužb in to v devetih bolnišnicah v Sloveniji. V letu 2012 so bile poročane le iz štirih od 16 bolnišnic, ki sodelujejo v mreži EARS-Net Slovenija. Več kot četrtina izolatov je bila odpornih proti karbapenemom (imipenemu in/ali meropenemu). Podatek o vrsti karbapenemaz ni bil posredovan. Splošni in demografski podatki mreže EARS-Net Slovenija EARS-Net (European Antimicrobial Resistance Surveillance Network), je evropska mreža epidemiološkega spremljanja odpornosti izbranih bakterijskih povzročiteljev okužb osamljenimi iz krvi in likvorja. Sestavljajo jo mreže držav članic Evropske unije (EU), koordinira jo Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Poleg osnovnih demografskih podatkov se za vključene bakterije Streptococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis in E. faecium, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa ter Acinetobacter spp. zbirajo podatki o odpornosti proti izbranim antibiotikom. Z letom 2014 je bilo po dveletnem poskusnem obdobju v redno spremljanje uvrščeno tudi spremljanje invazivnih okužb z bakterijami iz rodu Acinetobacter spp., osamljenimi iz hemokultur in/ali likvorja. 97 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 V Sloveniji je v mrežo vključenih deset medicinskih mikrobioloških laboratorijev, z enim dodatnim za morebitno nadomeščanje bolnišničnega laboratorija. Ti laboratoriji med drugim opravljajo diagnostične preiskave za 16 slovenskih bolnišnic, vključenih v mrežo. V aprilu letu 2014 je večina mikrobioloških laboratorijev v Sloveniji prešla na testiranje občutljivosti za antibiotike po evropskih standardih (EUCAST) in primerjava rezultatov o občutljivosti bakterij za nekatere antibiotike v letu 2014 s preteklimi leti ni zanesljiva. Več kot 75 % izolatov mreže EARS-Net za leto 2014 je bilo testiranih po novih standardih, ostali so bili kot v predhodnih letih testirani po ameriških (Clinical and Laboratory Standards Institute -CLSI) standardih. Primerljivost rezultatov glede MRSA, ESBL in VRE pa je ostala dobra. Rezultati mreže EARS-Net Slovenija za leto 2014, s trendi od leta 2010 V letu 2014 je bilo iz mreže EARS-Net Slovenija na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v analize in posredovanje v ECDC vključenih 2625 prvih izolatov za 2615 primerov invazivnih okužb z izbranimi bakterijami. Dvojniki izolatov posameznih bakterijskih vrst v opazovanem letu pri istem pacientu so bili predhodno izločeni. Za 10 primerov okužb (devet povzročenih z bakterijo S. pneumoniae, ena z bakterijo E. coli) so bili posredovani podatki za sočasne izolate iz krvi in likvorja. Dvaindvajset od skupaj 2625 prvih izolatov je bilo iz likvorja, ostali so bili osamljeni oziroma posredovani iz krvi (hemokultur). Glede na bakterijske vrste je bilo 39,0 % prvih primerov okužb iz skupine po Gramu pozitivnih in 61,0 % iz skupine po Gramu negativnih bakterij. Med posameznimi okužbami je bil najvišji, kar 46,5-odstotni delež okužb z bakterijo E. coli. Največje skupno število primerov je bilo v drugem in tretjem četrtletju in najmanjše v prvem, predvsem na račun manjšega števila primerov okužb z E. coli in K. pneumoniae. Pojavljanje okužb s posameznimi bakterijskimi vrstami po četrtletjih prikazuje Tabela 51. Tabela 51 Število izolatov in primerov prvih invazivnih okužb z bakterijskimi vrstami po četrtletjih, EARS-Net Slovenija, 2014 Bakterijska vrsta/rod Število izolatov/primerov okužb1 Skupno število 1. četrtletje 2. četrtletje 3. četrtletje 4. četrtletje izolatov/okužb1 Staphylococcus aureus 115 147 134 99 495 Streptococcus pneumoniae 89/86 77/75 39/38 95/92 300/291 Enterococcus faecalis 32 31 35 22 120 Enterococcus faecium 26 22 32 35 115 Escherichia coli 270 293/292 345 308 1216/1215 Klebsiella pneumoniae 49 57 63 64 233 Pseudomonas aeruginosa 25 26 38 23 112 Acinetobacter spp. 7 8 12 7 34 Skupaj 613/610 661/658 698/697 653/650 2625/2615 1 Število izolatov je bilo enako številu pacientov (primerov okužb) pri vseh bakterijskih vrstah, razen pri Streptococcus pneumoniae in Escherichia coli, kjer je število okužb navedeno ob številu izolatov. Poročani primeri okužb so bili tako kot vsa leta pogostejši pri moških za večino bakterijskih vrst, razen za E. coli, kjer je bilo 716 (58,9 %) prvih primerov invazivnih okužb pri ženskah (Slika 86). 98 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 86 Število primerov prvih invazivnih okužb z izolati bakterijskih vrst po spolu, EARS-Net Slovenija, 2014 SAU - Staphylococcus aureus, SPN - Streptococcus pneumoniae, EFA - Enterococcus faecalis, EFM - Enterococcus faecium, ECO -Escherichia coli, KPN - Klebsiella pneumoniae, PAE - Pseudomonas aeruginosa, ACI - Acinetobacterspp. Največ primerov okužb z vsemi bakterijskimi vrstami skupaj je bilo iz internističnih oddelkov (37,1 %), iz infekcijskih (24,3 %), iz enot intenzivnega zdravljenja (13,2 %), iz kirurških (7,9 %) in iz hemato-onkoloških (5,1 %). Odstotne deleže invazivnih okužb s posameznimi bakterijskimi vrstami po najpogostejših oddelkih prikazuje Tabela 52. Tabela 52 Odstotek primerov prvih invazivnih okužb po bakterijskih vrstah in oddelkih, EARS-Net Slovenija, 2014 Staphylococcus Streptococcus Enterococcus Escherichia Klebsiella Pseudomonas Acinetobacter Oddelek aureus pneumoniae faecalis E. faecium coli pneumoniae aeruginosa spp. Skupaj Internistični 36,0 35,4 26,7 27,8 41,7 38,2 19,6 20,6 37,1 Infekcijski 23,0 30,9 13,3 5,2 30,0 14,6 6,3 11,8 24,3 EIZ* 10,7 9,3 22,5 38,3 8,3 18,0 33,9 35,3 13,2 Kirurški 11,5 0,3 17,5 13,0 5,8 7,3 17,0 17,6 7,9 Hemato- 5,7 2,4 3,3 13,0 4,1 6,4 12,5 0,0 5,1 onkološki Urološki 1,0 0,0 1,7 0,0 2,5 4,3 4,5 0,0 2,0 Skupaj 87,9 78,4 85,0 97,4 92,3 88,8 93,8 85,3 89,5 *Enota intenzivnega zdravljenja. Bolniki z invazivnimi okužbami z bakterijami E. faecium, P. aeruginosa in Acinetobacter spp. so bili najpogosteje zdravljeni v enotah intenzivnega zdravljenja, z ostalimi bakterijami pa največ na internističnih oddelkih. Infekcijs ki oddelki so bili drugi najpogostejši oddelek za zdravljenje okužb z bakterijami E. coli, S. aureus in S. pneumoniae, z bakterijami E. faecalis in K. pneumoniae pa so bile to enote intenzivnega zdravljenja. Tabela 53 prikazuje število primerov prvih invazivnih okužb po posameznih bakterijskih vrstah od leta 2010 do leta 2014. Število primerov v tabeli je pri bakterijskih vrstah, kjer se za okužbo sporočajo sočasni izolati iz hemokulture in likvorja lahko manjše od skupnega števila poročanih prvih izolatov. Za leto 2014 je to razvidno iz Tabele 51. 99 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 53 Število primerov prvih invazivnih okužb po bakterijskih vrstah, EARS-Net Slovenija, 2010-2014 Bakterijska vrsta/rod Število prvih invazivnih okužb z izolati iz krvi ali likvorja 2010 2011 2012 2013 2014 Staphylococcus aureus 476 464 445 465 495 Streptococcus pneumoniae 230 248 244 271 291 Enterococcus faecalis 137 125 130 146 120 Enterococcus faecium 59 83 95 102 115 Escherichia coli 952 1002 1168 1223 1215 Klebsiella pneumoniae 196 232 253 244 233 Pseudomonas aeruginosa 95 118 134 133 112 Acinetobacter spp.* - - 25 25 34 Skupaj 2145 2272 2494 2609 2615 *poskusno vključeni v mrežo EARS-Net v letih 2012 in 2013 ter redno od leta 2014 dalje; - še niso bili vključeni. Po podatkih mreže EARS-Net je število prvih primerov okužb od leta 2006 do 2014 naraslo za 62,3 %, od tega najmanj v letu 2014 (0,2 %) glede na predhodno leto. Staphylococcus aureus Po Gramu pozitivna bakterija Staphylococcus aureus je s 495 primeri predstavljala 18,9 % vseh prvih okužb v mreži EARS-Net Slovenija v letu 2014. Odpornost proti testiranim antibiotikom prikazuje Tabela 54. Tabela 54 Odpornost prvih izolatov Staphylococcus aureus proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Penicilin G 84,4 0,0 494 Cefoksitin1 14,2 0,0 423 Oksacilin1 17,1 0,0 240 Gentamicin 4,0 0,0 495 Eritromicin 15,2 3,8 494 Ciprofloksacin 16,3 0,2 486 Levofloksacin 13,5 0,0 52 Klindamicin 13,5 0,2 495 Rifampin 0,4 0,4 492 Vankomicin 0,0 0,0 472 Teikoplanin 0,0 0,0 306 Linezolid 0,0 0,0 428 Tetraciklin 2,0 0,2 495 Trimetoprim in sulfametoksazol 0,4 0,2 495 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) 1Za določanje MRSA so bili izolati S. aureus testirani s cefoksitinom in/ali z oksacilinom. Proti meticilinu odporni S. aureus - MRSA je pri nas po EARS-Net podatkih še vedno predvsem povzročitelj z zdravstveno oskrbo povezanih okužb. V letu 2014 je bil zaznan porast deleža MRSA okužb z 9 % v letu 2013 na 13 %. Gibanje deleža MRSA primerov od leta 2010 do leta 2014 prikazuje Slika 87. 100 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 87 Odstotek MRSA izolatov med primeri prvih invazivnih okužb z bakterijo Staphylococcus aureus iz hemokultur, EARS-Net Slovenija, 2010-2014 14 12 10 6 4 2 0 201 O 2011 2012 2013 2014 Leto V letu 2014 so bili prvi primeri invazivnih okužb z bakterijo S. aureus - MRSA iz hemokultur poročani iz dvanajstih bolnišnic, za razliko od leta 2013, ko so bili poročani le iz devetih bolnišnic. Po en prvi primer je bil poročan iz treh bolnišnic in po dva do štirje prvi primeri iz šestih bolnišnic. Podatki zadnjih let so nakazovali, da se z ukrepi v bolnišnicah le s težavo obvladuje MRSA in porast na 13 % v letu 2014 je zaskrbljujoč. Tako velik odstotek MRSA je bil v mreži zaznan nazadnje leta 2003. Streptococcus pneumoniae Bakterija Streptococcus pneumoniae je bila povzročiteljica invazivnih okužb pri 291 pacientih s 300 prvimi izolati iz krvi in/ali likvorja, kar je predstavljalo 11,1 % vseh poročanih primerov v letu 2014. Odp ornost prvih izolatov proti testiranim antibiotikom prikazuje Tabela 55. Tabela 55 Odpornost prvih izolatov Streptococcus pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Penicilin G 1,0a 8,7a 300 Cefotaksim 0,3 2,3 300 Imipen 0,0 14,3 7 Erit romicin 19,0 0,3 300 Ciprofloksacin 2,9 97,1 69 Levofloksacin 0,8 0,0 245 Moksifloksacin 0,9 0,0 214 Rifampin 0,0 0,0 241 Vankomicin 0,0 0,0 300 Tetraciklin 11,0 6,6 290 Trimetoprim in sulfametoksazol 12,5 8,4 297 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren);a - interpretacija po oralnih kriterijih in seštevek je enak odpornosti po meningealnih kriterijih Med testiranimi je bilo 9,7 % izolatov intermediarnih ali odpornih proti penicilinu, po kriterijih za oralno zdravljenje oziroma odpornih po meningealnih kriterijih in 2,3 % izolatov odpornih proti cefalosporinom tretje generacije. Deset najpogostejših serotipov S. pneumoniae je predstavljalo skupaj 76,9 % od vseh 295 serotipiziranih v letu 2014. Najpogostejši je bil serotip 14 (16,9 %), sledili so serotipi 1 (13,2 %), 3 (9,2 %), 4 (8,5 %), 7F (6,4 %), 19A (5,1 %), 9V (5,1 %), 6A (4,7 %), 23F (4,1 %) in 19F (3,7 %). Ostali serotipi so bili zastopani po manj kot 2,5 %. 101 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Enterococcus faecalis Okužb z bakterijo Enterococcus faecalis je bilo 120, kar je predstavljalo 4,6 % vseh invazivnih okužb poročanih v mreži EARS-Net v letu 2014. Visoka odpornost proti gentamicinu je bila zaznana v 36 % primerov. En izolat je bil zmerno občutljiv za linezolid. Podatke o občutljivosti za testirane in poročane antibiotike prikazuje Tabela 56. Tabela 56 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecalis proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 3,3 0,0 120 Gentamicin-HLR 36,1 0,0 119 Vankomicin 0,0 0,0 120 Teikoplanin 0,0 0,0 95 Linezolid 0,0 1,0 97 Imipenem 0,0 0,0 54 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren), HLR - visoka stopnja odpornosti Enterococcus faecium Okužbe z bakterijo Enterococcus faecium, osamljeno iz hemokultur, so bile poročane za 115 primerov, kar je predstavljalo 4,4 % vseh invazivnih okužb. Vsi izolati za katere je bil posredovan rezultat testiranj, so bili občutljivi za linezolid. Odpornost izolatov E. faecium proti testiranim antibiotikom prikazuje Tabela 57. Tabela 57 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecium proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 96,5 0,0 115 Gentamicin-HLR 58,4 0,0 113 Vankomicin 1,7 0,0 115 Teikoplanin 1,0 0,0 96 Linezolid 0,0 0,0 99 Imipenem 100,0 0,0 46 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren), HLR - visoka stopnja odpornosti V letu 2014 sta bila iz dveh bolnišnic poročana dva primera invazivne okužbe z bakterijo E. faecium odporno proti glikopeptidom oziroma vankomicinu (VRE). V letu 2013 je bil po dveletnem obdobju brez primera VRE ponovno zaznan en prvi primer invazivne okužbe v eni bolnišnici. Tako se soočamo z drugim obdobjem pojavljanja invazivnih okužb z VRE. Prvo obdobje je trajalo od 2006, doseglo vrh z desetimi primeri v letu 2008, in se zaključilo 2010 z enim primerom. Od leta 2010 je opazen tudi stalni porast števila vseh primerov prvih okužb z bakterijo E. faecium iz hemokultur in to z 59 na 115 v letu 2014 (Slika 88). 102 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 88 Odstotki proti vankomicinu odpornih izolatov Enterococcus faecium (VRE) med vsemi primeri okužb z bakterijo E. faecium, EARS-Net Slovenija, 2010-2014 Escherichia coli Bakterija Escherichia coli je zelo pogosta povzročiteljica predvsem okužb sečil in krvi, ki so večinoma pridobljene doma. V letu 2014 je bilo poročanih 1215 primerov okužb, kar je v slovenski mreži EARS-Net predstavljalo 46,5 % vseh prvih primerov invazivnih okužb. To je bilo več kot s po Gramu pozitivnimi bakterijami - S. aureus, S. pneumoniae in enterokoki skupaj (39,0 %). Pojavnost teh okužb je bila enaka kot v letu 2013, in sicer 59/100.000 prebivalcev Slovenije. V letu 2011 je bila 49/100.000 in v letu 2012 že 57/100.000 prebivalcev Slovenije. To nedvomno predstavlja vse večje breme za javno zdravje, še zlasti, če bi upoštevali tudi številne primere doma in v bolnišnici pridobljenih okužb sečil in drugih okužb s to bakterijo, ki niso zajete v spremljanje v mreži EARS-Net Slovenija. Opazno je tudi stalno večanje deleža izolatov, ki tvorijo laktamaze beta razširjenega spektra delovanja (ESBL pozitivni izolati) in posledične odpornosti proti cefalosporinom tretje generacije. Odstotek invazivnih okužb z ESBL pozitivno E. coli se je zvišal z 8 % v letu 2010 na 12 % v letu 2014 (Slika 89). Z naraščanjem odpornosti se oži izbor zdravil za zdravljenje. 103 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 89 Odstotki ESBL pozitivnih primerov med prvimi primeri invazivnih okužb z bakterijo Escherichia coli, EARS-Net Slovenija, 2010-2014 0 2010 2011 2012 2013 2014 Leto 11,6 % vseh invazivnih izolatov E. coli je bilo odpornih proti enemu ali več aminoglikozidom - gentamicinu, amikacinu ali tobramicinu. Proti fluorokinolonom (ciprofloksacinu ali levofloksacinu) je bilo odpornih 23,8 % izolatov, 12,7 % pa proti vsaj enemu antibiotiku iz skupine cefalosporinov tretje generacije (cefotaksimu, ceftriaksonu ali ceftazidimu). Odpornost proti posameznim antibiotikom prikazuje Tabela 58. Tabela 58 Odpornost prvih izolatov Escherichia coli proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicilin 52,6 0,3 1216 Amoksicilin in klavulanska kislina 26,8 3,0 1215 Piperacilin in tazobaktam 3,2 4,2 1213 Cefotaksim 12,0 0,6 1190 Ceftriakson 19,2 0,3 344 Ceftazidim 8,7 2,3 1215 Amikacin 0,6 1,2 1211 Gentamicin 10,5 0,2 1216 Tobramicin 16,1 0,8 261 Ciprofloksacin 23,2 0,5 1216 Levofloksacin 21,7 0,8 651 Imipenem 0,0 0,1 1216 Meropenem 0,0 0,0 1205 Ertapenem 0,1 0,2 1215 Cefuroksim natrij-parenteralni 14,3 0,3 732 Trimetoprim in sulfametoksazol 26,3 0,5 1216 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Klebsiella pneumoniae Bakterija Klebsiella pneumoniae je povzročiteljica različnih, predvsem bolnišničnih okužb. V letu 2014 je bila z 8,9 odstotnim deležem na tretjem mestu med vsemi primeri v mreži. Proti enemu ali več aminoglikozidom -gentamicinu, amikacinu ali tobramicinu je bilo odpornih 20,2 % izolatov, proti enemu ali obema testiranima fluorokinolonoma - ciprofloksacinu ali levofloksacinu 33,9 % in proti vsaj enemu antibiotiku iz skupine cefalosporinov tretje generacije (cefotaksimu, ceftriaksonu ali ceftazidimu) 26,6 % izolatov. Proti karbapenemom (imipenemu in/ali meropenemu) je bilo odpornih 0,9 % vseh izolatov. Odpornost izolatov proti posameznim antibiotikom prikazuje Tabela 59. 104 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 59 Odpornost prvih izolatov Klebsiella pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 96,1 2,1 233 Amoksicilin in klavulanska kislina 30,0 1,7 233 Piperacilin in tazobaktam 13,7 12,9 233 Cefotaksim 26,8 0,0 231 Ceftriakson 37,8 0,0 74 Ceftazidim 24,9 2,1 233 Amikacin 0,9 1,3 233 Gentamicin 15,5 1,3 233 Tobramicin 39,7 0,0 68 Ciprofloksacin 32,2 3,0 233 Levofloksacin 30,8 0,8 120 Imipenem 0,9 0,0 233 Meropenem 0,9 0,4 229 Ertapenem 2,1 1,3 233 Cefuroksim natrij-parenteralni 33,8 1,5 133 Trimetoprim in sulfametoksazol 33,0 0,9 233 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) V letu 2014 je bil poročan prvi izolat K. pneumoniae s karbapenemazo OXA-48 iz hemokulture. Delež ESBL pozitivnih izolatov K. pneumoniae je bil v zadnjih petih letih največji v letu 2011 (30 %). V naslednjih letih se je ta delež zmanjševal in je znašal 27 % v letih 2013 in 2014 (Slika 90). Podatki zadnjih let nakazujejo ugoden trend, kar bi bilo lahko tudi na račun zmanjševanja porabe antibiotikov v bolnišnicah in izvajanja ukrepov kontaktne izolacije. Slika 90 Odstotki ESBL pozitivnih med primeri invazivnih okužb z bakterijo Klebsiella pneumoniae, EARS-Net Slovenija, 2010-2014 35 30 25 tt 20 to Lil * 15 10 5 0 2010 2011 2012 2013 2014 Leto 105 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Pseudomonas aeruginosa Pri invazivnih okužbah z bakterijo Pseudomonas aeruginosa gre običajno za okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo. Niso pa te okužbe pogoste. V letu 2014 jih je bilo 112, kar je bilo 4,3 % med vsemi primeri v mreži EARS-Net Slovenija. Proti vsaj enemu od aminoglikozidov (amikacinu, gentamicinu ali tobramicinu) je bilo odpornih 17,0 % izolatov, proti vsaj enemu od fluorokinolonov 22,3 % in proti vsaj enemu od karbapenemov - imipenemu ali meropenemu 31,3 % vseh izolatov. Odpornost izolatov proti posameznim antibiotikom prikazuje Tabela 60. Tabela 60 Odpornost prvih izolatov Pseudomonas aeruginosa proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Piperacilin in tazobaktam 25,9 5,4 112 Ceftazidim 20,5 1,8 112 Amikacin 11,6 3,6 112 Gentamicin 8,0 0,0 112 Tobramicin 5,7 0,0 35 Ciprofloksacin 21,4 2,7 112 Levofloksacin 30,0 3,3 60 Imipenem 31,3 1,8 112 Meropenem 29,5 10,7 112 Cefepim 9,8 1,8 112 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Pri štirih proti karbapenemom odpornih izolatih iz dveh bolnišnic v Sloveniji je bila določena prisotnost karbapenemaz tipa VIM (angl. Verona integron-encoded metallo-p-lactamase), za razliko od leta 2013, ko so bili taki izolati trije. V letu 2012 je bilo sporočenih pet, v letu 2011 pa le en tak izolat. Acinetobacter spp. V letu 2014 je dvoletno poskusno obdobje spremljanja invazivnih okužb z izolati bakterijskega rodu Acinetobacter spp. iz hemokulture in/ali likvorja prešlo v redno spremljanje tudi teh okužb v mreži EARS-Net. V Sloveniji smo zbrali podatke o okužbah za 34 bolnikov iz devetih bolnišnic, z najmanj enim do največ 14 primerov v eni bolnišnici. Med 34 testiranimi izolati jih je bilo 41,2 % odpornih proti vsaj enemu od fluorokinolonov (ciprofloksacinu ali levofloksacinu), 26,5 % proti vsaj enemu od karbapenemov (imipenemu ali meropenemu) in 38,2 % odpornih proti vsaj enemu od aminoglikozidov. Odpornost proti vsem trem skupinam antibiotikov je bila prisotna pri 26,5 % vseh izolatov Acinetobacter spp. (Tabela 61). Tabela 61 Odpornost prvih izolatov Acinetobacter spp. proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Ciprofloksacin 41,2 0,0 34 Levofloksacin 43,3 0,0 30 Amikacin 27,3 0,0 33 Gentamicin 26,5 0,0 34 Tobramicin 27,3 0,0 22 Imipenem 26,5 0,0 34 Meropenem 22,2 3,7 27 Trimetoprim in sulfametoksazol 21,2 12,1 33 Ampicilin in sulbaktam 7,7 0,0 13 Kolistin 0,0 0,0 7 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Podatki o morebitni prisotnosti karbapenemaz pri acinetobaktrih niso bili posredovani. 106 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 3.2. Podatki o odpornosti bakterij v mreži FWD-Net Slovenija FWD-Net (Food- and Waterborne Diseases and Zoonoses Network) je mreža spremljanja bolezni povezanih s hrano in vodo ter zoonoz kot tudi odpornosti proti antibiotikom pri najpogostejših povzročiteljih teh obolenj - Salmonella spp. in Campylobacter spp. ter verotoksigene Escherichia coli (VTEC) Eva GRILC, Jana KOLMAN, Ingrid BERCE, Alenka ŠTORMAN, Tjaša ŽOHAR-ČRETNIK, Marija TRKOV, Maja PRAPROTNIK, FWD-Net Slovenija1 1FWD-Net Slovenija (po abecedi priimka): Ingrid Berce, Matejka Bremec, Eva Grilc, Tatjana Harlander, Jana Kolman, Živa Petrovič, Maja Praprotnik, Mateja Pirš, Mateja Ravnik, Iztok Štrumbelj, Alenka Štorman, Marija Trkov, Tjaša Žohar-Čretnik. Ključni poudarki V mrežo FWD-Slovenija je bilo v letu 2014 poročanih 1184 izolatov iz rodu Campylobacter spp., s podatki o občutljivosti za 1128 izolatov, 601 izolat salmonel in 29 verotoksigenih izolatov Escherichia coli (VTEC). Največji delež salmonel je bilo odpornih proti ampicilinu (11,6 %), sledila je odpornost proti tetraciklinu (9,8 %) in ciprofloksacinu (8,5 %). Dvanajst od l6 testiranih izolatov Salmonella Infantis, 21 od 38 testiranih salmonel skupine B in 23 od 50 testiranih izolatov S. Typhimurium je bilo sočasno odpornih proti vsaj dvema antibiotikoma. Najnižji odstotek takih je bilo med izolati bakterije Salmonella Enteritidis (0,8 %), ki je bila tudi najpogosteje izolirana salmonela. Med izolati S. Typhimurium je bilo kar 12 (24 %) sočasno odpornih proti ampicilinu, tetraciklinu, kloramfenikolu in ciprofloksacinu. Pri kampilobaktrih je bil največji delež odpornih proti ciprofloksacinu (69,7 %) in tetraciklinu (36,5 %). Proti eritromicinu (makrolidom) je bilo odpornih le 0,3 % izolatov Campylobacter jejuni in 3,4 % izolatov C. coli. Makrolidi so tako še vedno učinkovita izbira za primere, ko je zdravljenje z antibiotiki indicirano. Rezultati občutljivosti VTEC so bili pričakovano ugodni in med njimi ni bilo nobenega ESBL pozitivnega. Splošni podatki mreže FWD-Net Slovenija FWD-Net (Food- and Waterborne Diseases and Zoonoses Network) je evropska mreža epidemiološkega in laboratorijskega spremljanja bolezni, povezanih s povzročitelji iz hrane, vode in zoonoz. V mrežo je prednostno vključeno spremljanje okužb s salmonelami, kampilobaktri, verotoksigenimi E. coli, listerijami, šigelami in jersinijami. Mreže držav članic Evropske unije koordinira Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). V okviru mreže poteka tudi spremljanje odpornosti najpogostejših bakterijskih povzročiteljev teh okužb - do sedaj za Salmonella spp., Campylobacter spp. in verotoksigenih Escherichia coli (VTEC). Poleg osnovnih demografskih podatkov se za vključene bakterije med drugimi zbirajo tudi podatke o odpornosti proti antibiotikom po usklajenem in dogovorjenem protokolu ECDC (EU protocol for harmonised monitoring of antimicrobial resistance in human Salmonella and Campylobacter isolates, March 2014). Namen je, da so podatki med EU državami čim bolj primerljivi in da so podatki o odpornosti teh bakterij sestavni del ostalih epidemiološko pomembnih podatkov spremljanja nalezljivih bolezni, torej sledljivi, kar je izredno pomembno za celostni vpogled v problematiko teh obolenj - v tem primeru FWD. V Sloveniji poteka spremljanje odpornosti za te bakterije preko Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki podatke o občutljivosti prvih izolatov omenjenih bakterijskih vrst zbira iz posameznih območnih enot NLZOH in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) ter jih posreduje na NIJZ vsako četrtletje. Koordinacija zbiranja in testiranja salmonel poteka na Oddelku za medicinsko mikrobiologijo (OMM) Celje, za kampilobaktre na OMM Nova Gorica in za VTEC na Oddelku za javnozdravstveno mikrobiologijo Ljubljana. NIJZ podatke preveri glede skladnosti s protokolom, po potrebi dopolni in jih posreduje v TESSy (The European Surveillance System) v ECDC. Rezultati odpornosti bakterij mreže FWD Slovenija za leto 2014 Za prve izolate posameznih bakterijskih vrst mreže FWD-Net v letu 2014 so v mikrobioloških laboratorijih v Sloveniji določili občutljivost za testirane antibiotike z metodo difuzije v agarju z diski, skladno z veljavnimi standardi EUCAST (European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing) za leto 2014 in omenjenim ECDC protokolom tudi glede nabora antibiotikov. Največ, 1184 izolatov, je bilo iz prvih okužb s kampilobaktri, 601 izolat iz okužb povzročenih s salmonelami in 30 iz okužb povzročenih z verotoksigenimi Escherichia coli (VTEC). Število izolatov/primerov, zajetih v mreži FWD, po vrstah iz rodu Campylobacter spp. in serotipih salmonel prikazuje Tabela 62. 107 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 62 Število posameznih bakterijskih vrst iz rodu Campylobacter spp. In serotipov Salmonella spp. vključenih v poročanje v mrežo FWD-Net Slovenija v letu 2014 Bakterijski rod, serotip,vrsta Število Salmonele 601 Salmonella Enteritidis 395 Salmonella Typhimurium 50 Salmonella skupine B 38 Salmonella Java 27 Salmonella Coeln 17 Salmonella Infantis 16 Salmonella Newport 8 Salmonella Stanley 6 Salmonella Derby 3 Salmonella Javiana 3 Salmonella Panama 3 Salmonella skupine R 2 Salmonella Kentucky 2 Salmonella Kottbus 2 Salmonella Napoli 2 Salmonella Paratyphi B 2 Salmonella Tennessee 2 Salmonella Thompson 2 Salmonella Typhi 2 Druge vrste salmonel s po enim izolatom 19 Kampilobaktri 1184 Campylobacter jejuni 1036 Campylobacter coli 88 Ostale vrste 60 Odpornost salmonel v letu 2014 V letu 2014 je bilo testiranih skupaj 601 prvih izolatov salmonel. V mikrobioloških laboratorijih so določili občutljivost za ampicilin, cefotaksim, ceftazidim, ciprofloksacin, meropenem, gentamicin, tetraciklin, kloramfenikol, sulfametoksazol, trimetoprim ter trimetoprim in sulfametoksazol. Med 591 izolati, testiranimi za meropenem, so bili vsi občutljivi in med 601 testiranimi za cefotaksim je bil le eden intermediarno odporen proti temu antibiotiku. Deleži odpornih proti posameznim testiranim antibiotikom prikazuje Tabela 63. Tabela 63 Odpornost prvih izolatov salmonel v mreži FWD-Net Slovenija proti antibiotikom v letu 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicilin 11,6 0,0 601 Cefotaksim 0,0 0,2 601 Ceftazidim 0,2 0,7 590 Ciprofloksacin 8,5 0,0 599 Meropenem 0,0 0,0 591 Gentamicin 0,5 0,0 601 Tetraciklin 9,8 0,7 601 Kloramfenikol 3,0 0,0 601 Sulfametoksazol 19,0 6,5 595 Trimetoprim 1,0 0,0 601 Trimetoprim in sulfametoksazol 0,7 0,0 601 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Med najpogostejšimi serotipi salmonel je bilo pri 395 izolatih bakterije Salmonella Enteritidis 0,8 % odpornih proti vsaj dvema antibiotikoma, 12 od 16 testiranih izolatov S. Infantis, 21 od 38 testiranih salmonel skupine B in 23 od 50 testiranih izolatov S. Typhimurium. Med izolati S. Typhimurium je bilo kar 12 (24 %) sočasno odpornih proti ampicilinu, tetraciklinu, kloramfenikolu in ciprofloksacinu. Število in odstotek izolatov z enakim profilom odpornosti proti izbranim antibiotikom med najpogostejšimi salmonelami prikazuje Tabela 64. 108 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 64 Profil sočasne odpornosti proti dvema ali več antibiotikom med najpogostejšimi prvimi testiranimi izolati salmonel, FWD-Net Slovenija 2014 Antibiotik Vrsta salmonele/ profil AMP TET CHL CIP SXT Število VOB in št. z enakim profilom % VOB Salmonella Typhimurium (N 50) 23 46,0 Profil 1 R R R R S 12 24,0 Profil 2 R R R S R 1 2,0 Profil 3 R R R S S 2 4,0 Profil 4 R R S R S 1 2,0 Profil 5 R R S S S 3 6,0 Profil 6 R S R S S 2 4,0 Profil 7 R S S S R 1 2,0 Profil 8 S R S R S 1 2,0 Salmonella Enteritidis (N 395) 3 0,8 Profil 4 R R S R S 1 0,3 Profil 9 R S S R S 1 0,3 Profil 7 R S S S R 1 0,3 Salmonella skupine B (N 38) 21 55,3 Profil 3 R I R S S 1 2,6 Profil 4 R R S R S 1 2,6 Profil 5 R R S S S 19 50,0 Salmonella Infantis (N16) 12 75,0 1 Profil 8 S R S R S 12 75,0 VOB - večkratno odporni izolati; N - število testiranih izolatov; R - odporen; S - občutljiv; AMP - ampicilin; TET - tetraciklin; CHL -kloramfenikol; CIP - ciprofloksacin; SXT - trimetoprim in sulfametoksazol Med redkeje zastopanimi salmonelami sta bila oba izolata S. Kentucky sočasno odporna proti ampicilinu, ciprofloksacinu in gentamicinu. En izolat od 27 testiranih izolatov S. Java je bil sočasno odporen proti ampicilinu in tetraciklinu, eden od 17 izolatov S. Coeln proti ampicilinu ter trimetoprimu in sulfametoksazolu in en izolat S. Saintpaul sočasno odporen proti ampicilinu in ciprofloksacinu. Odpornost kampilobaktrov v letu 2014 V mrežo FWD-Slovenija je bilo v letu 2014 poročanih skupaj 1184 izolatov iz rodu Campylobacter spp. Po podatkih mreže, je bilo kar 698 izolatov poslanih od bolnikov, ki so bili hospitalizirani, za 10 izolatov pa podatka o hospitalizaciji ni bilo. Iz treh večjih laboratorijev (regij) je bilo poročanih blizu 68 % vseh izolatov v letu 2014. Poročanje po posameznih mikrobioloških laboratorijih in deleže hospitaliziranih prikazuje Tabela 65. Tabela 65 Število bakterijskih vrst rodu Campylobacter spp. poročanih po posameznih mikrobioloških laboratorijih in skupni deleži hospitaliziranih, mreža FWD-Net Slovenija 2014 Bakterijska vrsta IMI CE GO Mikrobiološki laboratoriji KP KR MB MS NM OJZM Skupaj % hospitaliziranih Campylobacter jejuni 313 164 49 46 89 237 77 51 10 1036 60 Campylobacter coli 30 14 1 5 35 2 1 88 50 Campylobacter upsaliensis 4 1 5 40 Campylobacter spp. 7 7 43 Druge vrste kampilobaktrov 7 40 1 48 64 Skupaj 354 178 97 46 94 274 79 52 10 1184 59 IMI - Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, CE - NLZOH Celje, GO - NLZOH Nova Gorica, KP - NLZOH Koper, MB - NLZOH Maribor, MS - NLZOH Murska Sobota, NM - NLZOH Novo mesto, OJZM - NLZOH Oddelek za javnozdravstveno mikrobiologijo Ljubljana Pri kampilobaktrih se je v letu 2014 ugotavljala občutljivost za eritromicin, ciprofloksacin in tetraciklin z metodo difuzije v agarju z diski po standardih EUCAST in skladno z ECDC protokolom. 109 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Mikrobiološki laboratoriji so poročali koordinatorju v NLZOH OMM Nova Gorica rezultate o občutljivosti za antibiotike za 1124 izolatov Campylobacter jejuni in C. coli in za 4 izolate (pri treh hospitaliziranih bolnikih) drugih vrst kampilobaktrov. Tako je bilo za posamezne antibiotike testiranih od 1126 do največ 1128 izolatov. Najnižji delež odpornih je bil proti eritromicinu (0,5 %), ki še vedno ostaja dobra izbira za primere, ko je zdravljenje obolenj s temi bakterijami smiselno. Odstotki odpornosti vseh kampilobaktrov proti testiranim antibiotikom so prikazani v Tabeli 66. Tabela 66 Odpornost prvih izolatov bakterij iz rodu Campylobacter spp. proti testiranim antibiotikom, FWD-Slovenija 2014 Antibiotik % R Število testiranih Eritromicin 0,5 1126 Tetraciklin 36,5 1126 Ciprofloksacin 69,7 1128 R - odporen Vsi poročani izolati so bili testirani glede občutljivosti za antibiotike. Med testiranimi izolati C. coli je bilo 3,4 % odpornih proti eritromicinu in le 0,3 % odpornih med izolati C. jejuni. Deleži odpornih proti posameznim antibiotikom pri bakterijskih vrstah C. jejuni in C. coli so prikazni v Tabeli 67. Tabela 67 Odpornost prvih izolatov Campylobacter jejuni in C. coli proti antibiotikom, FWD-Slovenija 2014 Bakterijska vrsta Eritromicin Tetraciklin Ciprofloksacin % R Število testiranih % R Število testiranih % R Število testiranih Campylobacter jejuni 0,3 1034 35,7 1034 69,0 1036 Campylobacter coli 3,4 88 47,7 88 79,5 88 R - odporen Vsi proti eritromicinu odporni kampilobaktri - trije izolati C. jejuni in dva izolata C. coli so bili sočasno odporni tudi proti tetraciklinu in ciprofloksacinu in en izolat C. coli poleg eritromicina še proti ciprofloksacinu. Med občutljivimi za eritromicin je bilo kar 406 od 1120 izolatov sočasno odpornih proti tetraciklinu in ciprofloksacinu. Ker pomeni občutljivost za eritromicin po EUCAST standardu hkrati tudi občutljivost za azitromicin in klaritromicin, velja, da so makrolidi še vedno učinkovita izbira, ko je zdravljenje z antibiotiki indicirano. Odpornost verotoksigenih Escherichia coli (VTEC) v letu 2014 V letu 2014 je bilo prijavljenih 29 primerov okužb z verotoksigenimi E. coli (VTEC). Pri enem bolniku sta bila diagnosticirana dva različna seva, skupaj 30 izolatov VTEC v letu 2014. V dveh primerih so bili geni za verocitotoksine dokazani le v mešani bakterijski kulturi vzorca iztrebka, zato testiranja odpornosti izolatov ni bilo mogoče opraviti. Pri izolatih se je ugotavljala občutljivost za ampicilin, cefotaksim, ceftazidim, ciprofloksacin, meropenem, gentamicin, tetraciklin, kloramfenikol, streptomicin, sulfametoksazol, trimetoprim ter trimetoprim in sulfametoksazol. Na splošno so izolati VTEC običajno dobro občutljivi za antibiotike. Po testiranju izolatov iz leta 2014, je bilo 11 občutljivih za vse testirane antibiotike. Največ izolatov je bilo odpornih proti ampicilinu (57,1 %). Pri nobenem izolatu ni bila zaznana prisotnost laktamaz beta razširjenega spektra delovanja (ESBL). Rezultate občutljivosti za testirane antibiotike prikazuje Tabela 68. 110 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 68 Odpornost prvih izolatov verotoksigenih sevov bakterije Escherichia coli (VTEC) v mreži FWD-Net Slovenija za leto 2014 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicilin 57,1 0,0 28 Cefotaksim 0,0 0,0 28 Ceftazidim 0,0 0,0 28 Ciprofloksacin 0,0 0,0 28 Meropenem 0,0 0,0 28 Gentamicin 0,0 0,0 28 Tetraciklin 17,9 0,0 28 Kloramfenikol 0,0 0,0 28 Streptomicin 14,3 3,6 28 Sulfametoksazol 12,5 0,0 24 Trimetoprim 7,1 0,0 28 Trimetoprim sulfametoksazol 7,1 0,0 28 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) 111 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2014 4 Zaključek EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Nalezljive bolezni v letu 2014 smo spremljali na osnovi pasivnih prijav zdravstvenih zavodov, zasebnih zdravnikov, mikrobioloških laboratorijev, z epidemiološkim poizve dovanje in anketiranjem zbolelih oseb. Z mrežo izbranih ambulant smo spremljali poleg gripe tudi okužbe z RSV. Sledili smo dogodkom, ki pomenijo tveganje za zdravje prebivalstva s pomočjo formalnih in neformalnih virov infromacij in s spremljanjem evropskega sistema zgodnjega zaznavanja in odzivanja ter obvestil Svetovne zdravstvene organizacije. V letu 2014 smo prejeli 67.035 prijav nalezljivih bolezni, to je 6 % manj kot v letu 2013 in 3 % manj kot je 5-letno povprečje. Letna stopnja obolevnosti, ocenjena na osnovi prijav, je znašala 3252,4/100.000 prebivalcev. Prijav karantenskih bolezni v letu 2014 nismo prejeli, prav tako ni bilo prijav davice, otroške paralize, rdečk, antraksa ter stekline pri ljudeh. V letu 2014 smo z anketiranjem zbolelih spremljali vnesene bolezni kot so malarija, denga, črevesne okužbe (Salmonella, Campylobacter, Shigella spp., E.coli spp.). V letu 2014 je bilo v Sloveniji prijavljenih 52 zbolelih z ošpicami, 44 primerov je bilo povezanih z mednarodno razstavo psov, v ostalih primerih je šlo za primere povezane z vnosom iz Bosne in Hercegovine (7 vnesenih in en sekundarni primer). Skupaj je v 73 različnih izbruhih v letu 2014 zbolelo 2400 oseb. Zaradi posledic izbruha nalezljive bolezni je v letu 2014 umrlo dvanajst bolnikov. Največje število izbruhov v letu 2014 je bilo v domovih za starejše občane. Najpogostejši povzročitelj izbruhov je bil norovirus in kot najpogostejši način prenosa je bil zabeležen kontaktni prenos okužbe. 113 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 114 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Priloge: RAZVRSTITEV PRIJAVLJENIH PRIMEROV NALEZLJIVIH BOLEZNI PO POGOSTOSTI IN PRIJAVNI INCIDENČNI STOPNJI, SLOVENIJA, 2014 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO STAROSTNIH SKUPINAH, SLOVENIJA, 2014 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2014 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO MESECIH, SLOVENIJA, 2014 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2014 115 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 RAZVRSTITEV PRIJAVLJENIH PRIMEROV NALEZLJIVIH BOLEZNI PO POGOSTOSTI IN PRIJAVNI INCIDENČNI STOPNJI, SLOVENIJA, 2014 St.PRIJAVLJENIH PRIMEROV Št.prijav na 100.000 A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 12094 586,78 J03.0 Streptokokni tonzilitis 9905 480,57 B01.9 Norice brez komplikacij 9677 469,51 B02.9 Zoster brez zapleta 3913 189,85 A69.2 Lymska borelioza - eritem 3875 188,01 A38 Škrlatinka 2637 127,94 A46 Erizipel (šen ) 2365 114,75 A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena 2180 105,77 B80 Enterobioza 2154 104,51 B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena 1991 96,60 A08.0 Rotavirusni enteritis 1982 96,16 J02.0 Streptokokni faringitis 1410 68,41 A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) 1380 66,96 A04.5 Enteritis (Campylobacter) 1120 54,34 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 990 48,03 B35.3 Tinea pedis (noge) 785 38,09 B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena 764 37,07 B35.4 Tinea corporis (telesa) 680 32,99 A02.0 Salmonelni enteritis 656 31,83 J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan v.infl. 527 25,57 J10 Gripa, dokazano povzro~ena z virusom influence 523 25,37 B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) 397 19,26 B86 Skabies 386 18,73 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 377 18,29 B35.2 Tinea manuum (roke) 362 17,56 A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena 351 17,03 A41.9 Sepsa, neopredeljena 348 16,88 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) 281 13,63 A41.5 Sepsa zaradi drugih gram-negativnih organizmov 268 13,00 A08.2 Adenovirusni enteritis 183 8,88 B36.9 Superficialna mikoza, neopredeljena 149 7,23 A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen 136 6,60 B95.3 Invazivna pnevmokokna pljučnica 134 6,50 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen 115 5,58 A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 112 5,43 A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae 109 5,29 A84.1 Centralnoevropski klopni - KME 101 4,90 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 96 4,66 A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coli 90 4,37 B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza 80 3,88 A08.3 Drugi virusni enteritis 75 3,64 A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 71 3,44 B35.8 Druge dermatofitoze 67 3,25 B18.2 Kronični virusni hepatitis C 60 2,91 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 59 2,86 B01.8 Norice z drugimi komplikacijami 55 2,67 B05.9 Ošpice brez zapletov 52 2,52 B35.6 Tinea cruris 44 2,13 A07.1 Lamblioza (Giardioza) 38 1,84 A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano 37 1,80 A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coli 36 1,75 A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena 36 1,75 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 36 1,75 B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena 34 1,65 A04.8 Druge opredeljene črevesne inf. (bakterijske) 31 1,50 A87.0 Enterovirusni meningitis(G02.0*) ECHO,Coxackie 26 1,26 A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMRS) 25 1,21 B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta 24 1,16 A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa 22 1,07 G03.9 Meningitis, neopredeljen 21 1,02 A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opred. stafilokoka 20 0,97 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 19 0,92 A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) 19 0,92 116 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 G00.1 Pnevmokokni meningitis 17 0,82 A27.9 Leptospiroza, neopredeljena 17 0,82 A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli 14 0,68 J10.8 Gripa z drugimi manif., virus influence dokazan 14 0,68 A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coli 13 0,63 A04.4 Enteritis (E.coli) 12 0,58 A27.8 Druge oblike leptospiroze 12 0,58 B16.9 Akutni hepatitis B 12 0,58 B96.3 Invazivna hemofilusna pljučnica 12 0,58 B02.8 Zoster z drugimi zapleti 12 0,58 A03.3 Griža (Sh.sonnei) 11 0,53 A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae 11 0,53 B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome 11 0,53 A32.7 Listerijska sepsa 11 0,53 A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok 10 0,49 G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi 10 0,49 A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) 9 0,44 A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije 9 0,44 A07.2 Kriptosporidioza 8 0,39 A40.1 Sepsa, kijo povzroča streptokok skupine B 7 0,34 B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) 7 0,34 A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen 7 0,34 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena 6 0,29 A86 Neopredeljeni virusni encefalitis 6 0,29 A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) 6 0,29 A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A 6 0,29 A02.8 Druge opredeljene salmonelne infekcije 6 0,29 A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena 6 0,29 A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena 6 0,29 B27.8 Druge infekcijske mononukleoze 6 0,29 A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi 6 0,29 B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) 6 0,29 A35 Tetanus 6 0,29 A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) 5 0,24 J13 Pljučnica,ki jo povzroča Strept. pneumoniae 5 0,24 G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalom., neopredelje 5 0,24 B37.9 Kandidioza, neopredeljena 5 0,24 A79.8 Druge rikecioze 5 0,24 B68.9 Tenioza, neopredeljena 4 0,19 B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena 4 0,19 B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) 4 0,19 G03.0 Nepiogeni meningitis 4 0,19 A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D 4 0,19 A02.1 Salmonelna sepsa 4 0,19 G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi 4 0,19 A32.9 Listerioza, neopredeljena 4 0,19 A03.1 Griža (Sh.flexneri) 4 0,19 A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis 3 0,15 B50.9 Malarija, ki jo pov.Pl.falciparum, neopredeljena 3 0,15 A78 Vročica Q 3 0,15 B17.1 Akutni hepatitis C 3 0,15 A37.1 Oslovski kašelj (Bordetella parapertussis) 3 0,15 G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen 3 0,15 B79 Trihurioza 3 0,15 G00.0 Hemofilusov meningitis 2 0,10 B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) 2 0,10 G00.2 Streptokokni meningitis 2 0,10 G00.3 Stafilokokni meningitis 2 0,10 A03.2 Griža (Sh.boydii) 2 0,10 A90 Vročica denga (klasična denga) 2 0,10 A39.2 Akutna meningokocemija 2 0,10 B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza 2 0,10 B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pl.vivax brez zapletov 2 0,10 A27.0 Ikterohemoragična leptospiroza 2 0,10 A87.1 Adenovirusni meningitis (G02.0*) 1 0,05 A87.8 Druge vrste virusni meningitis 1 0,05 117 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 A02.9 Salmonelna infekcija, neopredeljena 1 0,05 A89 Neopredeljena vir.inf. centralnega živč. sistema 1 0,05 B97.1 Enterovirus, uvrščen drugje 1 0,05 A03.0 Griža (Shigella dysenteriae) 1 0,05 A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni 1 0,05 B00.3 Herpesvirusni meningitis (G02.0*) 1 0,05 A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, neopred 1 0,05 B17.2 Akutni hepatitis E 1 0,05 B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) 1 0,05 B18.0 Kronični virusni hepatitis B z agensom delta 1 0,05 B37.7 Kandidna sepsa 1 0,05 G04.2 Bakt. meningoencef. in meningomieli., uvr.drugje 1 0,05 G04.8 Dr.vrste encefalitis, mielitis in encefalomielit 1 0,05 A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena 1 0,05 B49 Neopredeljena mikoza 1 0,05 B50.8 Druga huda in z zapleti povezana malarija (Pl.falciparum) 1 0,05 J02.8 Akutni faringitis (drugi opredeljeni povzročit.) 1 0,05 A21.9 Tularemija, neopredeljena 1 0,05 J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opred.org. 1 0,05 B19.9 Neopredeljeni virusni hepatitis brez kome 1 0,05 B53.0 Malarija (Pl.ovale) 1 0,05 B58.2 Toksoplazemski meningoencefalitis (G05.2*) 1 0,05 B25.2 Citomegalovirusni pankreatitis (87.1*) 1 0,05 B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena 1 0,05 B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena 1 0,05 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 1 0,05 B26.9 Mumps brez zapletov 1 0,05 A06.4 Jetrni amebni absces 1 0,05 Z22.9 Nosilec povzročitelja infekcijske bolezni, neopr 1 0,05 SKUPAJ 67035 3252,41 Števlo prijav/100.000 3252,41 118 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO STAROSTNIH SKUPINAH, SLOVENIJA, 2014 <1 1 - 4 5 - 14 15 -24 25 -34 35 -44 45 -54 55 -64 65 -74 75+ SKUPAJ A02.0 Salmonelni enteritis 17 80 216 81 61 39 49 42 36 35 656 A02.1 Salmonelna sepsa 0 0 1 0 0 0 0 1 2 0 4 A02.8 Druge opredeljene salmonelne infekcije 2 2 0 0 0 1 0 0 1 0 6 A02.9 Salmonelna infekcija, neopredeljena 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A03.0 Griža (Shigella dysenteriae) 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 A03.1 Griža (Sh.flexneri) 0 0 0 1 2 0 0 0 1 0 4 A03.2 Griža (Sh.boydii) 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 2 A03.3 Griža (Sh.sonnei) 0 1 0 2 3 3 0 2 0 0 11 A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coli 12 42 9 5 4 3 2 6 1 6 90 A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli 1 2 4 1 1 0 1 1 3 0 14 A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coli 0 2 3 2 2 1 0 1 1 1 13 A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coli 6 12 4 1 2 3 3 2 3 0 36 A04.4 Enteritis (E.coli) 0 2 2 1 2 1 0 1 0 3 12 A04.5 Enteritis (Campylobacter) 47 184 152 183 138 91 68 87 81 89 1120 A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) 1 4 5 1 2 4 0 0 2 0 19 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 4 13 9 15 12 15 29 41 68 171 377 A04.8 Druge opredeljene črevesne inf. (bakterijske) 2 1 3 1 3 2 1 4 5 9 31 A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena 5 34 34 39 74 60 43 28 13 21 351 A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano 5 3 5 4 6 4 0 2 2 6 37 A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) 1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 5 A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena 0 2 3 7 9 5 4 0 0 6 36 A06.4 Jetrni amebni absces 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A07.1 Lamblioza (Giardioza) 3 1 2 3 14 8 1 4 0 2 38 A07.2 Kriptosporidioza 0 4 1 2 1 0 0 0 0 0 8 A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena 0 0 0 2 1 2 0 0 1 0 6 A08.0 Rotavirusni enteritis 203 1121 176 28 58 36 45 44 43 228 1982 A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) 46 266 169 72 89 66 58 79 91 444 1380 A08.2 Adenovirusni enteritis 42 98 18 9 6 3 1 1 3 2 183 A08.3 Drugi virusni enteritis 6 24 14 7 4 5 0 5 4 6 75 A08.4 Arevesna virusna infekcija, neopredeljena 70 589 534 244 302 197 129 61 29 25 2180 A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije 1 5 2 0 1 0 0 0 0 0 9 A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 513 2956 2024 1176 1898 1319 800 540 373 495 12094 A21.9 Tularemija, neopredeljena 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A27.0 Ikterohemoragična leptospiroza 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 A27.8 Druge oblike leptospiroze 0 0 0 1 3 1 2 2 2 1 12 A27.9 Leptospiroza, neopredeljena 0 0 0 2 3 1 4 4 2 1 17 A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 3 A32.7 Listerijska sepsa 2 0 0 0 0 0 0 3 4 2 11 A32.9 Listerioza, neopredeljena 0 0 0 0 0 1 0 2 1 0 4 A35 Tetanus 0 0 0 0 0 1 0 0 1 4 6 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) 31 10 146 53 7 18 9 1 4 2 281 A37.1 Oslovski kašelj (Bordetella parapertussis) 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 3 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen 4 2 68 29 4 2 4 1 1 0 115 A38 Škrlatinka 17 1771 810 16 11 9 3 0 0 0 2637 119 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) 0 1 1 1 2 0 0 0 0 1 6 A39.2 Akutna meningokocemija 1000100000 2 A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A 0 1 0 0 1 1 0 1 0 2 6 A40.1 Sepsa, kijo povzroča streptokok skupine B 0001000411 7 A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D 0000000211 4 A40.3 Sepsa, ki jopovzroča Streptococcus 9 29 2 1 5 3 9 14 16 21 109 pneumoniae A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa 0100120459 22 A40.9 Streptokokna sepsa,neopredeljena 1000000320 6 A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 3 3 2 5 6 9 9 15 14 46 112 A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opred. 0010300547 20 Stafilokoka A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok 0 1 0 0 0 0 2 1 3 3 10 A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae 0 0 1 0 0 0 2 1 2 5 11 A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi 0000000015 6 A41.5 Sepsa zaradidrugih gram-negativnih 1 3 2 6 3 4 16 38 70 125 268 organizmov A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 1 3 0 1 2 2 2 11 20 29 71 A41.9 Sepsa, neopredeljena 30 72 11 6 5 9 26 35 56 98 348 A46 Erizipel (šen )0 7 8 30 83 174 323 466 538 736 2365 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 0 1 0 2 4 6 11 15 13 7 59 A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, 0000000010 1 neopred A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena 0001000000 1 A49.9 Bakterijska infekcija,neopredeljena 2 1 0 1 1 0 0 1 0 0 6 A69.2 Lymska borelioza - eritem 8 213 327 194 319 439 755 881 529 210 3875 A78 Vročica Q0001100100 3 A79.8 Druge rikecioze0000013100 5 A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen 0000002140 7 A84.1 Centralnoevropski klopni - KME 0 1 8 13 7 9 15 24 17 7 101 A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) 0170100000 9 A86 Neopredeljeni virusniencefalitis 0 0 0 1 2 1 0 0 1 1 6 A87.0 Enterovirusnimeningitis(G02.0*) 0474551000 26 ECHO,Coxackie A87.1 Adenovirusni meningitis (G02.0*) 0000000010 1 A87.8 Druge vrste virusni meningitis 0000010000 1 A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen 1 12 41 15 27 19 7 4 5 5 136 A89 Neopredeljena vir.inf. centralnega živč. sistema 0000001000 1 A90 Vročica denga (klasična denga) 0000011000 2 A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom 0004954300 25 (HMRS) B00.3 Herpesvirusni meningitis (G02.0*) 0000100000 1 B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) 0 0 0 0 0 1 1 0 1 1 4 B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) 0010100000 2 B01.8 Norice z drugimi komplikacijami 2 40 74100100 55 B01.9 Norice brez komplikacij 374 6440 2356 152 184 103 37 17 9 5 9677 B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) 0001100230 7 B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) 0 0 2 1 1 0 1 0 0 1 6 B02.8 Zoster z drugimi zapleti 0100011225 12 B02.9 Zoster brez zapleta6 36 224 202 295 289 512 851 734 764 3913 B05.9 Ošpice brez zapletov 1 3 1 1 6 29 10 1 0 0 52 B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome 0121421000 11 B16.9 Akutni hepatitis B0 0 0 1 5 4 1 0 1 0 12 B17.1 Akutni hepatitis C 0000201000 3 120 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 B17.2 Akutni hepatitis E0000001000 1 B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) 0000100000 1 B18.0 Kronični virusni hepatitis B z agensom delta 0000001000 1 B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta 0002276421 24 B18.2 Kronični virusni hepatitis C 0 0 0 1 19 21 6 12 1 0 60 B19.9 Neopredeljeni virusni hepatitis brez kome 0100000000 1 B25.2 Citomegalovirusni pankreatitis (87.1*) 0000000100 1 B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena 0000100000 1 B26.9 Mumps brez zapletov 0000010000 1 B27.0 Gamaherpesvirusnamononukleoza 2 21 23 30 2 2 0 0 0 0 80 B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza 0000010010 2 B27.8 Druge infekcijske mononukleoze 0 1 0 2 1 1 1 0 0 0 6 B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena 4 135 177 367 50 14 9 5 3 0 764 B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) 2 28 105 41 41 46 45 35 27 27 397 B35.2 Tinea manuum (roke) 0 9 25 41 42 39 51 55 56 44 362 B35.3 Tinea pedis (noge)2 22 67 62 84 91 110 140 101 106 785 B35.4 Tinea corporis (telesa) 4 36 108 91 97 69 70 83 63 59 680 B35.6 Tinea cruris1 0104 5 4 4 9 4 3 44 B35.8 Druge dermatofitoze 0 7158 9 8 6 5 4 5 67 B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena 13 86 232 233 220 225 242 259 234 247 1991 B36.9 Superficialna mikoza, neopredeljena 0 5 23 37 35 24 10 8 5 2 149 B37.7 Kandidna sepsa0000000001 1 B37.9 Kandidioza, neopredeljena 0100100210 5 B49 Neopredeljena mikoza 0001000000 1 B50.8 Druga huda in z zapleti povezana malarija 0000000100 1 (Pl.falciparum) B50.9 Malarija, ki jo pov. Pl.falciparum, neopredeljena 0001001100 3 B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pl.vivax brez zapletov 0000020000 2 B53.0 Malarija (Pl.ovale)0001000000 1 B58.2 Toksoplazemski meningoencefalitis (G05.2*) 0000100000 1 B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena 0 1 0 6185 2 2 0 0 34 B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena 0000100000 1 B67.9 Ehinokokoza, drugevrste in neopredeljena 0000010030 4 B68.9 Tenioza, neopredeljena 0000121000 4 B79 Trihurioza0000020010 3 B80 Enterobioza16 516 1170 114 104 147 44 26 10 7 2154 B86 Skabies1 29 70 62 48 35 43 45 28 25 386 B95.3 Invazivna pnevmokokna pljučnica 1 16 12 0 5 7 10 15 28 40 134 B96.3 Invazivna hemofilusna pljučnica 0 0 1 0 1 0 1 3 0 6 12 B97.1 Enterovirus, uvrščen drugje 0100000000 1 G00.0 Hemofilusov meningitis 0100001000 2 G00.1 Pnevmokokni meningitis 0220002443 17 G00.2 Streptokokni meningitis 0200000000 2 G00.3 Stafilokokni meningitis 1000000010 2 G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen 0001100100 3 G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi 0 1 4 0 1 1 0 1 2 0 10 G03.0 Nepiogeni meningitis 0101200000 4 G03.9 Meningitis, neopredeljen 0244234101 21 G04.2 Bakt. meningoencef. in meningomieli., 0010000000 1 uvr.drugje 121 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 G04.8 Dr.vrste encefalitis, mielitis in encefalomielit 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalom., neopredelje 1 0 0 0 0 0 1 1 1 1 5 G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi 0 0 0 0 1 0 1 0 2 0 4 J02.0 Streptokokni faringitis 6 236 423 141 238 175 73 62 36 20 1410 J02.8 Akutni faringitis (drugi opredeljeni povzročit.) 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 J03.0 Streptokokni tonzilitis 36 2729 4906 800 699 455 144 97 30 9 9905 J03.8 Akutni tonzilitis povzro~en z drugimi opred.org. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 17 212 201 90 164 157 71 45 26 7 990 J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 16 61 32 22 24 25 33 58 64 188 523 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 2 4 4 0 2 5 5 11 15 48 96 J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan v.infl. 9 69 51 23 38 38 34 40 60 165 527 J10.8 Gripa z drugimi manif., virus influence dokazan 0 1 6 1 1 0 2 1 1 1 14 J13 Pljučnica,ki jo povzroča Strept. pneumoniae 0 0 0 0 0 0 1 1 1 2 5 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 0 0 0 0 0 1 0 2 2 14 19 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 0 0 0 2 7 6 8 12 1 0 36 Z22.9 Nosilec povzročitelja infekcijske bolezni, neopr 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 SKUPAJ 1615 18348 15100 4827 5683 4642 4056 4421 3654 4689 67035 St.prijav/100.000 7654,39 20582,2 7913,67 2315,20 1959,44 1535,49 1315,27 1520,76 1921,77 2758,74 3252,41 122 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2014 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ A02.0 Salmonelni enteritis A02.1 Salmonelna sepsa A02.8 Druge opredeljene salmonelne infekcije A02.9 Salmonelna infekcija, neopredeljena A03.0 Griža (Shigella dysenteriae) A03.1 Griža (Sh.flexneri) A03.2 Griža (Sh.boydii) A03.3 Griža (Sh.sonnei) A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coli A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coli A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coli A04.4 Enteritis (E.coli) A04.5 Enteritis (Campylobacter) A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) A04.8 Druge opredeljene črevesne inf. (bakterijske) A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena A06.4 Jetrni amebni absces 76 3 11 0 54 0 23 0 154 0 97 0 62 1 13 0 166 0 656 4 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 6 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 1 4 0 2 0 0 1 0 0 0 0 6 1 1 0 1 0 1 0 0 2 11 42 3 25 1 7 0 8 3 5 0 1 7 0 0 2 0 0 0 90 14 0 4 10 16 0 2 0 2 0 9 1 0 1 2 0 1 1 0 13 36 0 184 4 84 2 61 4 98 2 297 0 218 0 84 0 58 0 36 12 1120 7 42 0 3 0 24 0 40 4 127 5 36 3 55 0 48 0 2 19 377 13 33 0 173 14 37 1 87 3 2 0 1 0 1 0 1 0 16 31 351 1 0 0 3 33 0 0 0 2 0 0 0 1 2 0 0 0 0 37 5 13 0 0 0 4 0 1 0 2 1 1 0 13 0 1 0 1 0 36 1 A07.1 Lamblioza (Giardioza) A07.2 Kriptosporidioza A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena A08.0 Rotavirusni enteritis A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) A08.2 Adenovirusni enteritis A08.3 Drugi virusni enteritis A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) A21.9 Tularemija, neopredeljena A27.0 Ikterohemoragična leptospiroza A27.8 Druge oblike leptospiroze A27.9 Leptospiroza, neopredeljena A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis A32.7 Listerijska sepsa A32.9 Listerioza, neopredeljena A35 Tetanus A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) A37.1 Oslovski kašelj (Bordetella parapertussis) A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen A38 Škrlatinka A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) A39.2 Akutna meningokocemija A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A A40.1 Sepsa, kijo povzroča streptokok skupine B A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opred. stafilokoka A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi A41.5 Sepsa zaradi drugih gram-negativnih organizmov A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa A41.9 Sepsa, neopredeljena 3 2 0 0 4 0 5 1 18 5 4 0 0 0 2 0 2 0 38 8 1 0 0 5 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 6 248 171 132 115 99 47 218 328 532 290 217 258 258 96 229 68 49 7 1982 1380 33 9 3 0 12 0 20 0 45 19 22 41 23 0 21 3 4 3 183 75 390 0 345 1 435 4 297 0 0 0 285 0 278 2 140 1 10 1 2180 9 1555 0 700 0 404 0 1783 0 2761 0 2096 0 1892 1 839 0 64 0 12094 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 1 4 1 1 0 0 2 12 4 0 1 0 0 0 2 0 7 1 2 2 0 0 1 0 0 0 17 3 2 2 0 0 0 1 0 1 2 0 3 0 3 0 1 0 0 0 11 4 0 9 1 2 0 1 1 32 4 64 0 47 0 22 0 8 0 96 6 281 0 2 0 3 0 0 0 0 1 15 2 65 0 23 0 6 0 1 3 115 293 1 149 0 233 1 392 0 644 1 550 1 157 0 173 1 46 1 2637 6 0 0 1 0 0 0 0 0 1 4 0 1 0 0 0 1 0 0 2 6 1 0 1 0 0 0 0 0 4 3 0 1 1 0 0 0 0 0 7 4 17 3 1 0 7 0 14 2 40 6 8 4 7 3 8 4 7 0 109 22 3 9 0 3 0 1 2 3 1 52 0 26 0 10 0 6 0 2 6 112 3 4 0 1 0 0 0 0 13 4 2 0 0 0 1 1 1 0 20 10 5 0 1 0 0 1 0 1 2 2 1 2 0 0 1 0 1 0 11 6 56 16 8 4 8 4 7 0 73 7 80 14 24 22 11 3 1 1 268 71 48 17 12 61 79 23 10 96 2 348 A46 Erizipel (šen ) 273 226 159 360 404 450 242 185 66 2365 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 7 1 2 5 36 4 0 3 1 59 123 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, neopred A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena A69.2 Lymska borelioza - eritem A78 Vročica Q A79.8 Druge rikecioze A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen A84.1 Centralnoevropski klopni - KME A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) A86 Neopredeljeni virusni encefalitis A87.0 Enterovirusni meningitis(G02.0*) ECHO,Coxackie A87.1 Adenovirusni meningitis (G02.0*) A87.8 Druge vrste virusni meningitis A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen A89 Neopredeljena vir.inf. centralnega živč. sistema A90 Vročica denga (klasična denga) A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMDO B00.3 Herpesvirusni meningitis (G02.0*) B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) B01.8 Norice z drugimi komplikacijami B01.9 Norice brez komplikacij B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) B02.8 Zoster z drugimi zapleti B02.9 Zoster brez zapleta B05.9 Ošpice brez zapletov B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome B16.9 Akutni hepatitis B B17.1 Akutni hepatitis C B17.2 Akutni hepatitis E B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) B18.0 Kronični virusni hepatitis B z agensom delta B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta B18.2 Kronični virusni hepatitis C B19.9 Neopredeljeni virusni hepatitis brez kome B25.2 Citomegalovirusni pankreatitis (87.1*) B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena B26.9 Mumps brez zapletov B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza B27.8 Druge infekcijske mononukleoze B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) B35.2 Tinea manuum (roke) B35.3 Tinea pedis (noge) B35.4 Tinea corporis (telesa) B35.6 Tinea cruris B35.8 Druge dermatofitoze B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena B36.9 Superficialna mikoza, neopredeljena B37.7 Kandidna sepsa B37.9 Kandidioza, neopredeljena B49 Neopredeljena mikoza B50.8 Druga huda in z zapleti povezana malarija B50.9 Malarija, ki jo pov. Pl.falciparum, neopredeljena B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pl.vivax brez zapletov B53.0 Malarija (Pl.ovale) B58.2 Toksoplazemski meningoencefalitis (G05.2*) B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena B68.9 Tenioza, neopredeljena B79 Trihurioza B80 Enterobioza B86 Skabies 00001000 0 1 00100000 0 1 0 643 1 277 4 214 0 570 1 847 0 523 0 328 1 0 353 0 120 6 3875 0 5 0 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 5 3 15 0 0 1 5 1 17 1 35 0 13 0 5 1 2 0 9 7 101 8 2 0 0 0 1 0 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 9 6 9 0 0 0 4 0 1 0 4 0 2 0 1 1 2 0 3 0 26 1 0 7 0 3 0 3 0 22 0 86 1 7 0 3 0 2 0 3 1 136 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 1 0 0 0 8 1 3 0 3 0 8 0 2 0 25 1 0 0 1 0 0 1 0 0 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 4 2 5 1206 6 593 11 537 1 1067 23 2435 1 1860 0 528 8 1127 0 324 55 9677 1 4 0 0 4 0 2 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 7 6 0 593 3 330 4 355 0 508 1 782 0 685 0 276 1 244 3 140 12 3913 1 6 19 0 1 1 0 1 27 1 1 1 0 0 3 0 0 1 52 11 2 1 1 0 0 0 4 0 1 1 2 1 1 0 1 0 0 0 12 3 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 0 0 0 2 1 8 0 4 0 5 0 0 0 1 0 2 1 24 15 0 3 0 10 1 3 0 9 0 10 0 0 0 6 0 4 0 60 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 1 0 21 0 2 0 30 0 0 1 0 0 1 0 1 0 21 0 4 1 80 0 1 0 3 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 2 6 55 127 91 28 66 20 95 1 287 47 86 62 39 40 39 66 6 6 764 397 85 0 35 195 18 83 0 0 27 122 82 204 91 113 16 39 8 29 362 785 125 0 110 7 50 5 7 0 182 10 119 3 28 8 46 5 13 6 680 44 5 518 4 186 10 87 0 114 8 329 20 302 6 290 14 101 0 64 67 1991 0 0 7 0 34 0 1 0 3 0 0 1 94 0 0 0 10 0 149 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 5 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 1 3 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 1 6 0 3 0 1 0 1 0 7 0 13 0 2 0 0 0 1 1 34 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 1 4 0 0 0 0 0 0 1 0 2 1 0 0 1 2 0 0 0 0 4 3 304 49 258 22 284 32 235 44 532 111 119 71 146 34 258 17 18 6 2154 386 124 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 B95.3 Invazivna pnevmokokna pljučnica B96.3 Invazivna hemofilusna pljučnica B97.1 Enterovirus, uvrščen drugje G00.0 Hemofilusov meningitis G00.1 Pnevmokokni meningitis 25 1 4 1 21 0 6 0 47 9 15 0 0 0 8 1 8 0 134 12 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 3 0 3 3 3 3 0 1 1 17 G00.2 Streptokokni meningitis 0 0 0 0 1 0 0 1 0 2 G00.3 Stafilokokni meningitis 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen 1 0 1 0 1 0 0 0 0 3 G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi G03.0 Nepiogeni meningitis G03.9 Meningitis, neopredeljen G04.2 Bakt. meningoencef. in meningomieli., uvr.drugje G04.8 Dr.vrste encefalitis, mielitis in encefalomielit G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalom., neopredelje G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi J02.0 Streptokokni faringitis J02.8 Akutni faringitis (drugi opredeljeni povzročit.) J03.0 Streptokokni tonzilitis J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opred.org. J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan v.infl. J10.8 Gripa z drugimi manif., virus influence dokazan J13 Pljučnica,ki jo povzroča Strept. pneumoniae M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B Z22.9 Nosilec povzročitelja infekcijske bolezni, neopr 3 0 0 2 0 0 1 1 3 0 0 1 0 0 3 0 0 0 10 4 0 0 0 0 4 0 11 0 5 0 1 0 0 0 0 1 0 0 21 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 3 0 1 0 0 0 0 0 1 1 5 2 245 0 64 0 405 0 382 1 224 0 0 0 23 1 64 0 3 4 1410 0 898 1 261 0 1127 0 1414 0 3575 0 1702 0 530 0 367 0 31 1 9905 0 0 0 11 1 571 0 0 0 0 0 132 0 1 0 274 0 1 1 990 0 7 1 2 0 25 128 0 271 47 10 6 11 0 102 4 0 5 523 96 304 0 29 0 35 0 1 0 117 9 2 0 0 0 13 3 26 2 527 14 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 5 1 0 7 7 0 5 0 0 2 0 5 0 17 7 2 0 3 0 0 19 36 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 SKUPAJ 8918 4626 5767 8461 16035 10684 5923 5171 1450 67035 St. prijav/100.000 2957,7 4548,6 3881,8 4149,7 2454,3 3304,4 5056,6 3692,5 2026,7 3252,4 125 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO MESECIH, SLOVENIJA, 2014 A02.0 Salmonelni enteritis 9 8 8 22 24 45 75 131 84 165 50 35 656 A02.1 Salmonelna sepsa 100000020100 4 A02.8 Druge opredeljene salmonelne infekcije 000200211000 6 A02.9 Salmonelna infekcija, neopredeljena 000001000000 1 A03.0 Griža (Shigella dysenteriae) 001000000000 1 A03.1 Griža (Sh.flexneri) 111010000000 4 A03.2 Griža (Sh.boydii) 010000010000 2 A03.3 Griža (Sh.sonnei) 001011212111 11 A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coli 8 4 6 3 3 6 8 12 14 6 14 6 90 A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli 212220112010 14 A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coli 02030201 1 31 0 13 A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coli 122143556511 36 A04.4 Enteritis (E.coli) 1 1 1 1 1 1 231 000 12 A04.5 Enteritis (Campylobacter) 48 42 66 64 103 125 129 146 149 109 82 57 1120 A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) 103031122411 19 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 55 28 39 39 20 15 23 22 37 33 35 31 377 A04.8 Druge opredeljene črevesne inf. (bakterijske) 303123164242 31 A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena 42 25 24 18 14 29 42 24 31 21 40 41 351 A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano 33241 1622661 37 A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) 100110101000 5 A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena 232115461164 36 A06.4 Jetrni amebni absces 000000000100 1 A07.1 Lamblioza (Giardioza) 277423213151 38 A07.2 Kriptosporidioza 002010121010 8 A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni 000000010000 1 A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena 001100010120 6 A08.0 Rotavirusni enteritis 121 117 202 298 153 86 56 95 233 170 211 240 1982 A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) 356 107 164 36 25 21 27 58 140 72 76 298 1380 A08.2 Adenovirusni enteritis 17 12 17 10 13 13 14 11 11 11 27 27 183 A08.3 Drugi virusni enteritis 1412 8 3 4 3 0 9 5 6 4 7 75 A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena 202 163 227 161 134 104 101 129 215 177 338 229 2180 A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije 001001110203 9 A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 1184 861 891 849 800 690 711 817 1191 1317 1307 1476 12094 A21.9 Tularemija, neopredeljena 000001000000 1 A27.0 Ikterohemoragična leptospiroza 000000020000 2 A27.8 Druge oblike leptospiroze 000001 1 61 1 1 1 12 A27.9 Leptospiroza, neopredeljena 000002035331 17 A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis 001002000000 3 A32.7 Listerijska sepsa 02001 1 01 1 230 11 A32.9 Listerioza, neopredeljena 000000010012 4 A35 Tetanus 000001102110 6 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) 9 17 21 102 31 20 15 31 12 10 8 5 281 A37.1 Oslovski kašelj (Bordetella parapertussis) 000200010000 3 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen 5 8 23 30 20 13 2 5 5 0 2 2 115 A38 Škrlatinka 331 316 287 250 233 228 98 43 107 173 226 345 2637 A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) 000200000013 6 A39.2 Akutna meningokocemija 100100000000 2 A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A 110001001101 6 126 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 A40.1 Sepsa, kijo povzroča streptokok skupine B 0 1 1 0 0 0 1 1 2 1 0 0 7 A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 1 4 A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae 12 6 9 16 8 6 6 3 9 8 9 17 109 A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa 0 0 3 1 1 2 3 3 2 3 1 3 22 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena 0 0 0 2 1 0 1 0 1 0 1 0 6 A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 13 5 9 11 17 11 14 6 11 5 6 4 112 A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opred. stafilokoka 5 5 2 0 2 0 0 2 1 2 1 0 20 A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok 0 0 0 2 1 3 1 2 0 1 0 0 10 A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae 1 0 0 2 2 2 0 2 0 0 1 1 11 A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi 1 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 2 6 A41.5 Sepsa zaradi drugih gram-negativnih organizmov 24 35 18 24 25 12 25 23 28 21 13 20 268 A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 5 4 4 5 8 9 9 5 3 6 9 4 71 A41.9 Sepsa, neopredeljena 28 31 28 27 33 24 25 39 25 33 30 25 348 A46 Erizipel (šen ) 172 151 169 183 218 242 244 247 236 177 167 159 2365 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 2 5 3 2 4 4 13 7 6 6 6 1 59 A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, neopred 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena 0 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 1 6 A69.2 Lymska borelioza - eritem 134 72 142 375 495 683 680 444 293 270 176 111 3875 A78 Vročica Q 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 3 A79.8 Druge rikecioze 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 1 0 5 A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 7 A84.1 Centralnoevropski klopni - KME 1 1 1 10 15 24 31 5 7 4 2 0 101 A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) 0 0 0 2 2 2 1 2 0 0 0 0 9 A86 Neopredeljeni virusni encefalitis 0 1 1 0 0 2 0 0 0 0 0 2 6 A87.0 Enterovirusni meningitis(G02.0*) ECHO,Coxackie 1 1 0 1 1 0 8 2 1 6 4 1 26 A87.1 Adenovirusni meningitis (G02.0*) 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A87.8 Druge vrste virusni meningitis 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen 4 6 5 10 16 28 24 8 5 10 13 7 136 A89 Neopredeljena vir.inf. centralnega živč. sistema 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 A90 Vročica denga (klasična denga) 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 2 A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMRS) 1 0 0 4 4 8 2 3 2 0 1 0 25 B00.3 Herpesvirusni meningitis (G02.0*) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 4 B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 2 B01.8 Norice z drugimi komplikacijami 6 5 1 11 3 5 6 2 3 1 6 6 55 B01.9 Norice brez komplikacij 908 887 1009 1231 1102 922 626 214 253 565 830 1130 9677 B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) 0 1 3 0 0 1 0 1 1 0 0 0 7 B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) 0 0 0 1 2 0 2 0 1 0 0 0 6 B02.8 Zoster z drugimi zapleti 1 0 1 3 0 1 1 1 0 1 0 3 12 B02.9 Zoster brez zapleta 325 293 326 334 322 313 339 354 376 320 335 276 3913 B05.9 Ošpice brez zapletov 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 26 24 52 B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome 0 3 0 1 3 2 0 0 0 2 0 0 11 B16.9 Akutni hepatitis B 0 2 1 1 1 1 1 0 1 0 1 3 12 B17.1 Akutni hepatitis C 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 3 B17.2 Akutni hepatitis E 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 B18.0 Kronični virusni hepatitis B z agensom delta 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta 4 2 3 2 1 2 1 2 1 1 0 5 24 B18.2 Kronični virusni hepatitis C 16 7 6 0 5 7 5 2 0 3 3 6 60 B19.9 Neopredeljeni virusni hepatitis brez kome 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 127 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 B25.2 Citomegalovirusni pankreatitis (87.1*) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 B26.9 Mumps brez zapletov 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza 4 2 5 11 9 8 1 5 10 8 10 7 80 B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 2 B27.8 Druge infekcijske mononukleoze 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 3 6 B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena 53 74 84 66 73 49 48 58 57 68 70 64 764 B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) 41 22 18 27 24 33 34 44 47 34 43 30 397 B35.2 Tinea manuum (roke) 32 20 34 26 34 33 37 37 23 33 33 20 362 B35.3 Tinea pedis (noge) 76 40 47 66 65 82 88 63 52 82 70 54 785 B35.4 Tinea corporis (telesa) 47 45 40 35 42 55 70 63 91 66 83 43 680 B35.6 Tinea cruris 2 4 2 1 2 3 4 3 8 4 6 5 44 B35.8 Druge dermatofitoze 11 3 4 2 1 1 5 6 3 10 7 14 67 B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena 146 140 167 172 205 170 199 133 230 155 153 121 1991 B36.9 Superficialna mikoza, neopredeljena 11 15 6 21 17 12 15 4 16 11 12 9 149 B37.7 Kandidna sepsa 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 B37.9 Kandidioza, neopredeljena 0 0 0 0 0 3 0 0 1 0 1 0 5 B49 Neopredeljena mikoza 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 B50.8 Druga huda in z zapleti povezana malarija (Pl.falciparum) 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 B50.9 Malarija, ki jo pov.Pl.falciparum, neopredeljena 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 3 B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pl.vivax brez zapletov 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 2 B53.0 Malarija (Pl.ovale) 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 B58.2 Toksoplazemski meningoencefalitis (G05.2*) 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena 2 4 4 4 1 3 2 3 5 2 1 3 34 B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena 1 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 4 B68.9 Tenioza, neopredeljena 2 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 4 B79 Trihurioza 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 B80 Enterobioza 190 160 157 168 161 118 150 146 188 210 281 225 2154 B86 Skabies 49 30 23 33 23 25 17 30 37 49 29 41 386 B95.3 Invazivna pnevmokokna pljučnica 14 14 14 15 15 5 7 2 9 12 7 20 134 B96.3 Invazivna hemofilusna pljučnica 1 2 0 2 0 0 1 0 1 0 3 2 12 B97.1 Enterovirus, uvrščen drugje 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 G00.0 Hemofilusov meningitis 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 G00.1 Pnevmokokni meningitis 2 2 1 1 1 1 1 0 0 3 1 4 17 G00.2 Streptokokni meningitis 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 2 G00.3 Stafilokokni meningitis 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 2 G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi 1 0 0 0 2 1 3 2 1 0 0 0 10 G03.0 Nepiogeni meningitis 0 0 0 0 2 1 0 1 0 0 0 0 4 G03.9 Meningitis, neopredeljen 0 1 0 1 2 2 0 4 2 6 2 1 21 G04.2 Bakt. meningoencef. in meningomieli., uvr.drugje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 G04.8 Dr.vrste encefalitis, mielitis in encefalomielit 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalom., neopredelje 0 1 2 0 0 0 0 1 0 0 0 1 5 G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 1 4 J02.0 Streptokokni faringitis 177 134 125 128 130 115 85 66 95 95 121 139 1410 J02.8 Akutni faringitis (drugi opredeljeni povzročit.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 J03.0 Streptokokni tonzilitis 911 867 1085 1109 950 1021 535 389 605 675 801 957 9905 J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opred.org. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 97 72 102 80 67 112 58 65 68 90 110 69 990 J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 78 194 170 56 1 0 0 0 0 1 0 23 523 128 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 8 29 41 1 1 1 0 2 0 2 0 11 96 J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan v.infl. 44 277 124 21 2 0 0 0 1 3 3 52 527 J10.8 Gripa z drugimi manif., virus influence dokazan 252000000005 14 J13 Pljučnica,ki jo povzroča Strept. pneumoniae 100100101100 5 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 000001000000 1 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 112202312032 19 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 324416642121 36 Z22.9 Nosilec povzročitelja infekcijske bolezni, neopr 000001000000 1 6107 5434 6025 6231 5733 5618 4781 4102 5100 5379 5959 6566 67035 SKUPAJ PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2014 CE GO KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 10002050 0 8 00010000 0 1 00000100 0 1 10001200 0 4 00001000 0 1 00001000 0 1 20013100 0 7 20003 11 30 0 19 00002100 0 3 20000000 0 2 1 1 0 0 1 7 5 1 0 16 10000420 0 7 42038280 0 27 3 0 1 1 1 0 0 1 0 7 10000000 0 1 00000100 0 1 10013000 0 5 00001000 0 1 00001001 0 2 00004000 0 4 J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan v.infl. 10 0001000 0 11 SKUPAJ 29 3 1 7 33 30 23 3 0 129 SURVIVAL - Evidenca nalezljivih bolezni *V število prijavljenih niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen hepatitisov) in tuberkuloza. 129