Vestnik. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so daroval: Blag mož vsled njemu izkazane usluge po tovarišu Fran Črnagoju 7 K; č. gospa Ivana Mayer iz D. M. v Polju 4 K, namesto venca na krsto gospe M. Wigele. Logaška posojilnica 30 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za učiteljski konvikt sta plačala: tovariš Ivan Lokar, učitelj v Dobljičih pri Črnomlju; tov. Jakob Marn, nadučitelj na Viču pri Ljubljani. Bog plati! Osebne vesti iz Istre. Alojzij Jarinovič je postal nadučitelj II. razreda na Sušaku; Marija Karbončič, učiteljica II. razreda na dekliški ljudski šoli v Isoli; K. Dobrilovič, definitivna učiteljica III. razreda na dekliški ljudski šoli na otoku Krku in Josipina Debevc, definitivna učiteljica II. razreda v Vizinjanu. Osebne vesti na Štajerskem. Nadučitelj na šulferajnski šoli v Pekrah je postal Julij Ogrisegg, dosedaj nadučitelj v Kljunah. Deflnitivne učiteljice so postale: v Ljubnem Franja Hrovat iz Zabukovja; pri Mali Nedelji ondotni suplentinji Olga Cvahte in Franja Jandl, v Makolah Olga Bradaška iz Sel pri Slov. gradcu. Učitelj V. Frisch je premeščen iz Ptuja v Gusswerk. Odlikovanje nadučitelja. Ministerza uk in bogočastje je podelil nadučitelju dobrlaveške Ijudske šole na Koroškem, A. Dreotu, v priznanje za njegovo večletno plodonosno delovanje v učiteljski službi naslov ravnatelja. Naj se pribije! C. kr. okrajni glavar gospod Tekavčič v Litiji je pred kratkim imenoval brez vsake seje c. kr. okrajnega šolskega sveta — vse krajne šolske nadzomike za ljudske šole v litijskem okraju. Kaj ne, ta pa zna rešpektirati šolske zakone ? Ker so vsa imenovanja krajnih šolskih nadzornikov nezakonita — naj jih c. kr. d ež e 1 n i š o 1 s k i svet v Ljubljani razveljavi, če mu je vsaj nekoliko na tem, da se zakon izpolnuje in rešpektira. Ta gospod glavar Tekavčič je kakor paša, ki rešuje brez seje tudi druge stvari sam,ne da bisklicoval seje; tako n. pr. imenuje vse začasne in zasilne učitelje sam; akoravno ni nobene nujnosti — stavi semtertja tudi z definitivno imenovanje deželnemu šolskemu svetu — brez seje — predloge — pod pretvezo, saj je en sam prosilec. Sej c. k. okr. šolskega sveta ta gospod Tekavčič sploh ne pozna, ker ima baje na leto le 3 do 4 seje — ne pa zakonito vsak mesec. Volitve novih svojih zastopnikov za prihodnjo dobo bosta deželni odbor in učiteljstvo torej lahko opustila, ker se v Litiji pašuje tako nezakonito. ..Slovenski Učitelj" in regulacija učiteljskih plač. Vsake svete čase, kadar nima nič drugega gradiva, se spomni »Slovenski Učitelj« tudi regulacije učiteljskih plač, in slcer ponižno in pohlevno, kakor se spodobi za glasilo katebetov. Sedaj, ko ni dež. zbora, piše »Slovenski Učitelj« »Pri nas ima bodočnost samo stranka, ki ima program Slov. Ljudske stranke, pa naj se imenuje potem kakor se hoče. Ne varajmo se ! Vsaka volilna reforma bo pomnožila politično moč Slov. Ljudske Stranke. Že sedaj se proti njeni volji ni moglo nič uspešnega storiti, kolikor manj se bo moglo po novih volitvah. In jasno je, da se bo učiteljstvo moralo sprijazniti s to stranko, ako bo hotelo imeti poštene plače. Naj se Jelenc et consortes še dalje sučejo v liberalnih krogih, a korist učiteljskega stanu terja, da se začne pametnejša politika, kakor so jo uganjali »voditelji« zadnja leta. Prosimo, da se o tem premišlja!« — O tem ni treba nobenega premišljanja, konštatovati je treba samo, da je ta izjava jako jakožalostna, ker je dokaz popolne stanovske nezavednosti. Učiteljstvo ni nobena politična stranka, ampak je stan. In zato zahteva učiteljstvo regulacije plač in pa tudi zato, ker je sedanja plača v kričečem nasprotju s § 55. drž. šolskega zakona. To je vse premišljanje ! Kdor misli drugače, ta hoče napravili učiteljstvo za političnega sužnja, a učiteljstvo se mu ne vda. In tako tudi »voditelji« ne ! Naš voditelj je stanovska zavednost in vera v lastno moč. Kadar pridejo prijatelji »Slovenskega Učitelja« do prepričanja, kako potreben je učiteljski stan, takrat bo tudi njegov urednik, učitelj Jaklič, brez vsakega daljnega premišljanja za regulacijo plač. Evangelist, ki ne Ijubi resnice. »Slovenec« z dne 20. aprila, št. 90, piše, da so v Bohinju ustanovili društvo »Savica«. Na tem ustanovnem shodu je govoril g. dr. Krek. No, to ni nič posebnega, saj dr. Krek rad govori. Če nič drugega ne ve, pa pove, da je kmet od nog do glave. Ako govori, Bog mu blagoslovi 1 Toda posvečeni gospodje morajo pri vsaki priliki črniti šolo. Govoril je dr. Krek med drugim: »Pri nas šole človeka večkrat odbijajo. Otroku se šola zamrzi, in ko zapusti šolo, vrže knjige v kot in počasi skoro pozabi — brati in pisati.« — Ako bi bil dr. Krek govoril jasneje, n. pr. »Otroku se šola zamrzi, kar je glavna zasluga nas posvečenih in našega hujskajočega lista »Domoljuba,« kjer posebno črnimo šolo in učiteljstvo itd.,« bil bi govoril resnico, tako pa je le zavijal na škodo učiteljstva. Čuden Evangelist, ki ne Ijubi resnice in miru! Seja c. kr. okr. šolskega sveta v Tolminu. Dnevni red uvodne učiteljske skupščine se vzame na znanje. Ehorazrednica v Čezsoči se razširi v dvorazrednico. Ustanovi se redna šola v Plužnjah pri Bovcu. Oddado se za zidanje šolska poslopja : v Selih, Rutih, Idriji in Soči. Premesti se začasni učitelj Rudolf Fajgelj iz Sedla v Novake, Boiana Boltar iz Kala v Sedlo. C. kr. dež. šolski svet je potrdil razširjenje trirazredne ljudske šole v Cerknem v štirirazrednico. ,,Deutscher Lehrerverband fiir Krain und Kustenland" so osnovali v Ljubljani o velikonočnih počitnicah. Ustanovnega zborovanja se je udeležilo 65 članov. Shod se je vršil v ljubljanski kazini pod predsedstvom prof. Schrautzerja. Zborovalce je pozdravil v imenu nemškega društva prof. dr. Binder in v imenu nemškega učiteljstva onkraj Krasa ravnatelj Brunnlechner. O pomenu in namenu društva je govoril c. kr. okr. šolski nadzornik prof. Peerz. Smoter društva je označil z besedami: »Unserer Schule das Kčnnen, unserem Volkstume das treue, deutsche Herz.fiir den kranken Amtsbruder die Sorge.« Tretji katoliški shod se vrši koncem avgusta letos v Ljubljani. Članom c. kr. deželnega šolskega sveta za Goriško je imenovan gosp. dr. Hilarij Zorn, c. kr. profesor veronauka na goriški realki. Poročil se je tovariš dr. Tomaž Romih, meščanski učitelj in župan v Krškem, z gospodično Ano Schmidingerjevo, učiteljico istotam. Čestitamol Stalno je upokojen tovariš Josip Trampuž, nadučitelj v Kostanjevici na Goriškem. Špecijaliteto imenuje »Freie Lehrerstimme« klasifikacijo konferenčnih poročil, ki smo o nji govorili v 9. letošnji številki. Imenovani list pravi, da bi bili ti dokumenti »Amtsschimmelna« važna pridobitev za avstrijski šolski muzej. Ustanovni občni zbor ,,Društva slovenskih profesorjev" se je vršil dne 22. t. m. v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen g. prof. F r. Orožen. V Mariboru se začno izpiti učne usposobljenosti dne 7. maja t. 1. Prošnje do 30. t. m. Tako čitamo v zadnjem »Popotniku«. Mi nismo dobili nobenega obvestila, kakor da čita naš list samo japonsko učiteljstvo. Odkritosrčno priznanje. Na katoliškem shodu v Štrasburgu je dejal kanonik Pichler sledeče: »Na Bavarskem smo z božjo pomočjo in z ljudsko neumnostjo že daleč dospeli in upamo, da ostane tako tudi v bodoče.« Natančno kakor pii nasl Profesor Masaryk, ki ga je tožilo 308 čeških katehetov, ker je baje dejal, da so plačani ovaduhi, je bil oproščen. Gospod Šamalik, znani klerikalni agitator na Moravskem je razposlal svojim zaupnikom vprašalne pole, s katerimi pozveduje po onih učiteljih, ki agitujejo za napredno stranko. Gotovo namerava te učitelje visokočastitim gospodom škofom in deželnemu šolskemu svetu predlagati — v odlikovanje. No, tudi pri nas imamo take Ša—malike, zakaj, kjer so klerikalci, tam cvete — denuncijantstvo. Dokaz temu vsaka številka »Domoljuba« in »Slovenca«. Novo učiteljsko društvo. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega društva, ki se imenuje »Učiteljsko društvo za Trst in okolico.« Smrt zaradi peresa. Neka učenka ljudske šole v Zadru je v nekoliko urah umrla, ker se je zbodla s peresom in si tako zastrupila kri. Učiteljstvo naj vedno opozarja mladino, da naj previdno ravna s peresi! Podržavljenje posebne nemške ljudske šole v Opatiji je skoro gotova stvar. Kdaj neki podržavijo šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu?! Razgled po šolskem svetu. — Novi šolski zakon na Angleškem. Angleška vlada je predložila parlamentu nov šolski zakon, ki odgovarja vsem modernim zabtevam. Vse Ijudske osnovne šole pridejo v bodoče pod javno kontrolo. Takozvaae prostovoljne šole, ki so jih ustanovile verske zadruge iz lastnih sredstev; izroče krajnim šolskim oblastnijam, ki imenujejo v obče vse učitelje. Versko vprašanje pri tem ne sme priti v poštev. Šolske oblasti vzamejo v najem šolska poslopja verskih družb. Ako zabtevajo štiri petine staršev kak poseben verski pouk, jim dovolijo posebne olajšave, ako so na razpolago primerni prostori. Zakon pravi da se mora sicer ves pouk ločiti od verskega vpliva, ker je na ta način mogoče govoriti o razvoju in napredku. — Katoliški učitelji na Ruskem. Ruski minister narodne prosvete je ravnokar razveljavil naredbo, ki je določala, da ne sme biti noben ruski naroden učitelj katolik. — Novo šolo grade v Bočni na Štajerskem. Delajo za stavbo prve priprave. V jeseni bo poslopje že pod streho. — Števila dijakov na avstrijskih vseučiliščih Naučno miristrstvo je izdalo statistični izkaz dijakov, ki obiskujejo avstrijska vseučilišča v tekočem polletju. Na dunajskem vseučilišču je bilo 7837 dijakov. Skupno število vseh dijakov avstrijskih vseučilišč znaša 22.749. Ženskih slušateljic je bilo na vseh 8 avstrijskih vseučiliščih 1323. — Izpremenjene počitnice. Kakor poročajo, nameravajo na avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah premestiti šolske počitnice med 1. julijem in 1. septembrom. — Skupni pouk na srednjih šolah. Višjo gimnazijo v Heidelbergu obiskuje skupno z dečki tudi 12 deklic, a v realko hodi z dečki vred celo 29 deklic.