Vaino za gospodinje In dekleta! Mad počitnicami bocte imele reč časa! Tu in tam «i lahko utrgate urieo ta ročno delo! Prt hrrdki f. L GORICAR, Ljubljana, St. Pelra r»u, d lahko kup>ite ie predtmkan« razna dela, tako n. pr.: namisn« garniture, blazine, kapee, razno milje;« In tnale rtvarl. kuhinjah« garnitur* In prta, kakor tudi теа material u barvaeto in belo vezenje Trrdka j« ▼peljala, kar Ima le Ivdelovanje perila do sedaj, tudi moderno predtiskarljo in ipeclalno vezenje na «troj, tako da ai •daj lahko iiheret* vsakovrstno blago za perilo in tudi Izdelavo do vključno monograma gotovo! ; Cene konkurenčne! Vzajemna posojilnica e. a. a «s k f Lfnblfanl, ntkloSlCcfo cesta T poleg hotela Unioa nudi za tie vloge popolno varno« t ia obreitujo bot a ▼loga po 4% do 3% po dogovor«. Nore vloge Tsak čas razpoložljive. Poslužite varčevalnega kroikal Zahtevajte proipefctl Posojilnica daje kratkoročna posojila. Razglas o licitaciji Krajevni lol«kl odbor v sniarju pri Ljubljani razpisuje za oddajo del pri gradnji nove ljudske šole v Smnrju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. julij« 1919 ob U v prostorih ljudske Hole v Šmarja. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih Stroškov pri šolskem upravitelju ravno tam. Ponudite naj se gl. preračunane vsote: Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih na sledeče • s • s • • din V>6 643.— din 136.391,— din 68606 — din U.NHV— din 16463,— 1. zidarska in težaelezobeton«ka dela . • • « * 3. tesarska dela ( 3. krovska dela » kleparska del« . Podjetnik mora prevzeti od Kraj. šol. odbora gradbeni materij«l b sicer apno, pesek, gramoz, zidno opeko, stropnike in les z« ostrešje. Predpisana kavcija znaša 10*t. Podrobnosti razpisa so razvida« iz r«zgUs« o licitaciji n« rarglas-»ih deskah lehnt« nega oddelka baltske uprave, okrajne«« ««čelstv« s Ljubljeni, Tnmnikii. Kranju, Litiji in Novem me*tn. Krajevni šolski odbor v Smnrjn pri Ljubljani. k Julij« 1939. JHURHNSHH f IIJi4Hl H Beeetk m Rot.k« v Pai*«*)« CM h1-d is Huisks VMk dsn raren sred« is petka ob M. »rt. Tarl.tlfn« proč» I« ftnl.ka In Benetk v Dalmacijo Ur It Se a*k« m Гг-ta v (irfiijo ia mal« pav«aIn« reo«. Dnu na Tf/krilu» tfiu 1 vaetni kopali«*! lo lelovllfil 1st» alovenake obal«. Prmpekt* Ia ««vedli« dale »Irekrlja sa ««laka t«r vsi «radi •P«iatka« ia drutiva «Wacnn.-Uta Cook« TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM staro — renomlrane. dobro vpeliane, velike trgovske hiše na naiprometnejii točki Industrij krai«. s sedežem «reške- _ _ — j|jl д ш _ wIA__ ga poglavarstva so lmje, davkarije SC QQQ6 V flClJtSfTl samo strokovno sposobnemu gmotno krepkemu, solidnemu trgovcu, ki bi imel prevzeti večjo zalogo blaga. — Samo resni interesenti naj pošljejo svojo ponudbo i navedbo premi ienjskih rat mer, dosedanjega udejstvovanja. starosti In ako je poročen, na upravo »StoTenca« pod »Trgovina t m»šanlm b'agom« V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino n »Slovenca«, »Donellnba« i« »Bogoljub««, naročate Inserat« ia dobite razae informacije. — Poslovne «r« od pol t zjutraj do pol 1 pop. Ia od 2 do t pop. Telefonska številka J9-J9 Mirno Je v ("Wwpodu za«pala po dolgem Irpljenjn in pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče naša blag« mali, star« mati, tašč«, sestra in teta, gusp« Marija Čepičeva vdov« po poštnem uradnika Pogreb nepozabne pol 13 iz mrtvašnice »._ _ Sv. maša zadutnica bo .v magdalenski cerkvi. Maribor, dne 8. julij« 1939. Žalujoče rodbine: Cepič, Gorinšck. *ink. Kompara. ne pokojnice bo v nedeljo. 9 jnlij« ob • na mestno pokopaliVe na Pobrefjn icn bo v ponedeljek, 10. julija ob b Stanovanja IŠČEJO: Trisobne stanovanje l"'m s« 1. *v«uat ali kaaneja v noviJSl hisi «n« v «reditu moata I Ponudb* n« upravo »8lu-venca« pod .Urednik Slovenca« 11. t IT. (c) ODDAJO: Stanovanje oh.tnlefie Is dvib sob In kuhinje odri n m lako j. Po-lav« «e Klorljan.k« IS. Cn Dvosobno stanovanje a kabinetom oddam Men-ctn*erjeva alte« «S. (« Stanovanje sob« tn «obira, lepo, »onfino. novo, oddam mirni, alatnl stranki (ob tramvajski prost, n*«protl Rakovnika), Dolenjska čast« St. 41«. (i) Enosobno stanovanje «• I—I o»t l>e, oddam ta Sli din. HlbnlSk* ul ST. Moste. смг|« prt Andlowo, u,oja potultva Komeoikem.« pod .L'ved-no« «t. 11111, (n) Konjcki hlev • »klndis'em. oddam. — Krakovska ulica II. (n) Pozor mesarji tn goatllnlfiarjl I — odda se v najem mesarij* In tcoatltna v prometnem dolenjskem mestu. Hladilnica v ht«l. - Ponudbe v upravo »PIov,. pod »Dolenjsko« St. Itlll. (n) Izjava Podpisani Kozjak Iv««, veleposestnik v Jariievftkem vrhu. obžalujem in prekli-cu«n klevete, katere tem neopravičeno in nepramit-lieno izreke', na ikodo Je Grnbelnik Olge. poectlnic« v Janicvskem vrhu. Koziak Ivtn. Darujte za kongres Kristusa Kralja Kolesarji! Vljudno vaa obvf.'ank da rem prenesel svojo specialno trsovlno kolea I* doaedanjlh prostorov n* Glavnem trsu IT V Knez* Kocelj* ulico 4 (prej Tallenbarhov* ul.) ln Jo prikljufill avojl tr-Kovlnl otroških vozlfikov In Športnih pntreblfiln. -I 7л vnso nadaljnjo naklonjenost ae prlporoC* Bocomlr Divjak. 14*rlbor. Zaslužek Vsaki osebi, družini nudimo stalni «asluitrk dom*. Pilit*; Anua, Sla-rtbor. (r) Najfinejše salame domafi* tn ocrska, potno-matten polemendolskl «Ir — dobil* prt I. Buzzoltnl, Lln«*rjev* ulica, drltka. teaa. T*1e(on It. 11-11. r ■■вншавшааамаааа^мв ZAHVALA Pnvndnm ležke izgube, ki me je zedeln a smrljo moje ljubljene sestr« MICI Izrekam tem potom zahvalo preč. duhovščini za «prem«tve, vsem darovnteljera vencev in šopkov in v»em onim, ki «o t v tako obilnem ite\ilu spremili n« njeni zadnji poti. g plačaj! Ljubljaa«, dne 9. julij« 1939. JOSIPINA CERNE -r - — Nekaj važnih resnic o Kočevski Ker gotovo vvm Slovencem ne bo mogla priti v roke tako vatn« knjiga »Kočevski zUirmkc. naj v nekaj besedah povviu >«žua resnice t* v»o Slovence. Nemci ob svojem prihodu v te k rej« «i*« pesedli »* neiia.eljeaeg* oirinlj*. Da«i so »e gotovo zaradi velike gozdnato-ti In višine Slovenci na-eljev«li pozno in redkeje, liani je vendar јм> urbarjih znano, da so bili Slovenci tu naseljeni pred prihodom Nemcev, Za ltl. stoletje je znano, da je bilo Slovencev ena četrtina. Ker »e lo pa Ortenburianoin zdelo naseljevanje prepočasno, «o prvič i:r«i naselili Korošce in Tirolre In drugič v letih 1330-ia«» fruiuov.ke in luriti-ške kmete, ki bi iih bil moral Karel IV. zaradi n|Kira kaznovati. Naselili pa niso nikdar Nemci hunlelake in Poljanske doline, ker sta bili ti ie IKiprej popolnoma po-eljeni zaradi nižinske lege in ro>lovitno«ti. Z« to, da »o bili Slovenci naseljeni tukaj pred Nemci, nam ni treba brskati |io starih listinah in urbarjih, le preveč lasnih i rs živih dokazov imamo r« lo. lipnMijenk». ki jih uns to v obilnem številu Kočevci il slovenščine, in to za vsakdanje stvari, imena krajev, narodne pe-ini, navade, »ege in verovanja, nu-a. «pravna raiilelitev, tipi naselij, ledin-k« Irr r»dhin«k« i ni en a nam to ja-uo dokazujejo. Kočevci govore v glavnem bjjuvar»ko narečje, v katero pa *o »i vzeli, kot rečeno, celo vrsto besed iz slovenščine; le nekaj lakih izpo*ojenk: di-tsiain — detelja, kiikaiU — kokalj. teuk — čuk. gautselain — iganci, bsrtssl — brcniti itd. V krajevnih i me ni ti iinaj* Nlui enri veČin«. Hlazno bi hilo mi«lili, da bi imnosni in zave Slovene! tem krajem ie prej dali ime in »eteda polemlakem tndi prebivali lam. Kočevski zgodovinar Obergfoll je prvič naštel le M *loven*kih priimkov, leta pa že kar 114. Da je pa tudi ta «tevilka premajhna nam dokazuje to, da je priimek Sedlar, Kocu, Ničemer itd. imel za dolnjeneniška. France Maiolt je v »Kočevskem zborniku« na 0 primerih jasno pokazal, da ni-o Nemci slovenskih in hrvaških pesmi le po svoje prekrojili, ampak so jih vt*<>ih nara»*«-t prešla»ill, Kočevel tudi v šegah kažejo zelo malo starega germanskega elementa, božičnega drevesca prepro.ll »ploh ne jioznajo, ampak jaslice, ki so mnogo bližje lopli slovenski duši. Od Slovencev so prevzeli skoraj vse šege in verovanja. I>a «o pa obranili »e svoj jezik, »e imajo zahvaliti neprehodnim in pustim krajem. Zadružno go*|iodar»lvo, ki je Izrazito »lovae-ska »blika, je bilo v IA. stoletju tako razvito, da je pel sedmin n.-eelij imelo primer, da sta bila dva ali trije gue|M»darji na enem posestvu. Poleg to slovaiinke značilnoeti srečamo še drugo, lup*n-»tv«; 77 nnaelij je Imelo žu|Ntnn. Oblike hia, naselij in gu*|iodar«kih poslopij se čisto nič ne razlikujejo od sosednjih slovenskih krajev, all hrvatskih v Oor-kem Kotaru. ba ni nič razlike med Nemci in Slovene! na Kočevskem, je spoznal ie Poljak Korytko, ki je pisal: »Tn lj*d«l«o je v irmMi« prevedena «bt-ven«ka knjiga. Samo gotsko-neni«ki jezik jim je ostal, običaje, mnenja in celo način mišljenja pa »o »prejeli oil Slovencev, Kranjce» in Istranov in skruoneje jil, čuvajo kakor Slovensj «emi. Kdor hoče Šimence in Hrvate etoograf»*o itud.rsti, ne »me prezreti Kočcvcev.c Kočevci so ie zgodaj začeli krošnjarIM. To pi jih je močno odtujilo kmečkemu delu. Tako so se K oče vri »IraMio iteeljevali in ie eedaj vedno zapu-čato zemljo. Tako je na Kočevskem opuščena vsaka četrta hiša in je že №D hiš praznih, ki sedaj razpada o. Njive opuščalo In jih spreminjam v travnike. Travniki pa *e [tolagoiiia spreminjajo v pu*te in brezkoristne paenike. Obenem pa v Kočevju ultogi slovenski brezposelni delavci In rudarji lačni prebivalo po barakah, hre* zemlje in vsakeja zaslužka. Pričakovali bi, da bodo Nemci zapuščena poecntva prepu-lili Slovencem. Tola ne; oni jih ne dajo iz rok. Zato moramo izvesti natančen narodni kalaetcr Nemre» In izvršiti radikalno agar-no reformo. Ne maramo Kočevcev sloveniziratl, saj imamo dovolj svoje krvi, ne bomo pa več pustili, da h| kak tuj človek po svoje izvajal ljudska štetja. Posebno zato ne. ker se zavedamo, d* imam* Slovenci takaj te večino; kajti od 17.527 prebivalcev je Nemcev 1n odločno ponemČeniii Slovencev K-I2K; zavednih Slovenrev in onih, ki jim je mogoče dokazati, da so se poneničili v zadnjem kolenu P« ».IM. S leni pa je dokazano, de kočevski Nemci nikdar niso tvorili in sedaj celti ne Ivorljo. ne čistega jetikovnega, ne čistega narodnega otoka. -km— Stalni gostje »tete« »Teto» pomeni Rruseljčanu nekaj, kar nI rrav nič v sorodu, pač pa je slično mar-iknki teti. S tem imenom imenujejo Hru*el|čani svojo državno ra-stavljalnirn4 ki le dni obhaja bO letnico svojega ohotoja. Ob priliki tega jubileja poročajo belgijski I leti razne zanimive zgodb', o znani »teti«, ki je že toliko ljudem pomagala iz sagate. Najbolj vnet stalni g«v-t zastavljalnice je brez dvoma človek, ki Je v treh letih zastavil že (iflO predmetov. Vsak dan ga lahko vidii. kako gre k »Mi« in vsak dsn prinese kak predmet in z denarjem, ki ga dobi zanj. se tisti dan preživi. Najstarejši stalni gost Je pač listi, ki je pred 4.3 leti taknj pn poroki zastavil svojo poročno obleko za SO mark. Od t.ikral do dane« redno plačuje obresti za tn obleko, a rešil je še ni. Kad bi jo namreč oblekel na dan svoje »late poroke. Seveda hI si bil za obresti, ki jih Je ie plačal, lahko kupil 20 novih oblek. 50 letnica Eiffelovega stolpa Po M letih Je postal Eiffelov stolp prav tako znak Pariza, kakor Notre Dame, Napoleonov grob ali slavolok. Pariiani si dane* pač ne morejo misliti. da ne bi »-»ak dan videli vitkn lepoto Eiffelovega »tolpa. Pa vendar, ko je (iuetave Eiffel leta 1887 predložil »voj načrt. *n so mu vsi smejali. Cluetave Eiffel je zgradnjn stolpa plač«! Is lastnega lepa Stal Je stolp 7.700.401 zlatih frankov in 31 stotnik. Toda ie med svetovno ra&tavo lets 1K80 ga je prišlo gledat dva milijona lju«li, ki *o plačali &.01P8K4 zlatih frankov. Elfte lota zmaga je bila popolna. Dne 10. avgntrta 1887 so s*če|| «tolp poslavljati in HI. marca 18*» je že frfotala trobojn ea t njega Dne 23. junija 18811 p* je bil dan olvo-rilve. Torej «o stolp postavllali 80 mesecev. IMalo g« Je 3S0 delavcev. Pornb'li *o 8 in pol milijona kilogramov ».elei» Sestavljen Je is Г>ОП<) kooov. Ima dva milijona WtnnO zakovic In vendar j« la daljave videli ta ftHi m visoki stolp, kakor da is mč koprni v ozračja