294 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Diskutant je opozoril tudi na to, da tezo o etni~nem ~i{~enju in “balkanskosti” zagovarja tudi zmerna
italijanska politika in pri tem opozoril na stali{~a Roca Buttiglioneja v Evropskem parlamentu in njegov
“poziv” slovenskemu predsedniku republike.
In ~e si tudi sam dovolim aktualizacijo oziroma primerjavo z dogajanjem v na{em neposrednem
sosedstvu, se mi zdi v zgodovinski perspektivi eksodus istrskih Italijanov (ali sudetskih Nemcev ali
“slovenskih” Nemcev) v nekaterih aspektih v resnici primerljiv z aktualnim dogajanjem na dana{njem
Balkanu. “Balkanskost” eksodusa se nam v zgodovinski perspektivi lahko ka`e tudi na bolj pou~en na~in.
Tako italijanski eksodus (iz Istre in Dalmacije), kakor srbski (s Kosova, Slavonije, Dalmacije itd.), ali
eksodus nem{kih manj{in iz vse Evrope po drugi svetovni vojni, se je – gledano iz zgodovinske perspek-
tive – zgodil {ele potem, ko so dr`avni{ke, kulturne in politi~ne elite ve~inskega naroda, zaverovane v
lastno superiornost, svoje manj{ine zlorabile kot instrument za lastne imperialisti~ne namene. V primeru
na{e zahodne sosede se je po prvi svetovni vojni to zgodilo s priklju~itvijo ozemelj, ki so bila strnjeno
naseljena s Slovenci in Hrvati in v drugi svetovni vojni {e z agresijo fa{isti~ne dr`ave na sosednjo dr`avo
(v kateri je – kakorkoli `e okrnjena in deformirana – vladala dolo~ena stopnja parlamentarne demokracije).
Teorija po kateri naj bi npr. pogovorni jezik tankega vodilnega sloja nekega obalnega mesteca ‘e nujno
definiral dr‘avno pripadnost celotnih pokrajin je pripeljal nenazadnje tudi do Mussolinijevega prepri~anja
(idejo je samo domislil do logi~nega sklepa), da naj bi bila “pravi~na meja Italije po dinarskem grebenu nad
Dalmacijo…”. In v svojem bistvu je poznana krilatica, po kateri “je srbska zemlja tam, kjer so srbski
grobovi” bila izpeljana iz pravzaprav zelo podobnega idejnega izhodi{~a…
Seveda naj bi bili ti problemi stvar preteklosti, stvar zgodovine in zgodovinarjev. Prav zato z velikim
veseljem sprejemamo sodelovanje italijanskih kolegov, ki se problematike lotevajo z zgodovinsko distan-
co in strokovno odgovornostjo.
Politika sosednjih dr‘av (Italije in Avstrije) pa je pogosto razlog, da o teh vpra{anjih tudi kot zgodo-
vinar razmi{ljam z me{animi ob~utki. Mit o Avstriji, kot prvi ‘rtvi nacisti~ne Nem~ije in mit o “rezistenci”,
ki naj bi prekrila vse neumnosti, ki jih je italijanska dr‘ava v prej{njem stoletju zagre{ila na svoji vzhodni
meji pa s svojimi politi~nimi posledicami danes – ~e ni~ drugega – zgodovinarjem ka‘eta kako kratka je pot
od zgodovinske mitologije do politi~ne realnosti. Miti v zgodovinski stroki lahko v trenutku dale~ pre-
se‘ejo zgolj vpra{anje “higiene v stroki” in postanejo {ir{i politi~ni ali ‘e kar splo{ni dru‘beni pojav
oziroma trend, {e posebno, ~e se jih oklene politika, ki je svoje opcije ‘e zavozila (od Falklandov do
Balkana ali tr‘a{kih “dru{tev upokojencev”). Prav zato se moramo tudi slovenski zgodovinarji z njimi {e
posebej ukvarjati, tako z na{imi lastnimi, kakor s tujimi. ^e{ki zgodovinarji najbr‘ manj – imajo npr. sre~o,
da se je njihova mogo~na soseda s svojo zgodovino vse druga~e soo~ila kakor na{e sosede – in to je dobro
za vse.
Egon Pelikan
Umetni{ka upodobitev podlo‘ni{kih dajatev in razstava v nekdanjem
samostanu Seeon na Bavarskem
Benediktinska opatija Seeon v obmo~ju Chiemskega jezera je bila do sekularizacije leta 1803 ena
srednje bogatih na Bavarskem. Imela je pribli‘no tiso~ podlo‘nikov razli~nih kategorij, ki so bili raztreseni
v razli~nih krajih med Alpami in Donavo, med rekama Salzach in Inn. Te‘i{~e samostanske posesti pa je
bilo v okolici Chiemskega jezera in na Tirolskem. Posest, zlasti vinograde, pa je imela opatija tudi v Dolnji
Avstriji. Vsi ti podlo‘niki so seveda morali oddajati najrazli~nej{e naturalne dajatve, pri ~emer jim je
povzro~al posebne te‘ave njihov prevoz na sede‘ samostana. [e huj{o te‘avo pa jim je povzro~al desetek
- lavdemij ob posestnih spremembah.
To troje, naturalne dajatve, prevoz in lavdemij, je navdihnilo dva umetnika kiparja, da sta izdelala 55
umetni{kih upodobitev dajatev, ki so zdaj razstavljene na trati pred lepo vzdr‘evanim samostanom, ki je

295 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
zdaj nekak kulturno animacijski center za obmo~je Gornje Bavarske. Ta umetnika sta Berlin~anka, aka-
demska slikarka Ute Lechner, ki ‘ivi v nekem mlinu v bli‘nji okolici in Hans Thurner, sicer samouk,
vendar uveljavljen kipar, ki je podedoval kmetijo, ki je do sekularizacija pripadala samostanu Seeon in
sedaj ‘ivi na njej. Razstavo sta naslovila Laudemium, kar naj bi bil nekak skupni pojem za vse podlo‘ni{ke
dajatve. Prevoz sta ponazorila z neke vrste ro~nimi kolcami. Taka se pri nas uporabljajo pri oranju, da je
nanje pripet plug. Toda kolesa njunih kolc so bistveno ve~ja, z redkimi naperami, seveda vsa iz zarjavelega
jekla, na ojesu oz. pre~ki pa je privarjen upodobljen ve~inoma iz bronce vlit predmet, kakr{ne so po-
dlo‘niki dajali gospostvu od l749 do 1803, npr. ute‘i, kruh, ribe, steklenica, sadje, krompir, vre~a z ‘itom,
korenje, repa, koko{i, golobi, drva, jajca, jelenovo rogovje, sod, usnje, platno, manj{i zvon, kopita, pa tudi
razpela, Kristusove glave, krsta, prazen zaboj, orodja, itd. in na koncu prazna kolca, kar pomeni sekulari-
zacijo.
Razstava neposredno o‘ivlja domi{ljijo opazovalca z oprijemljivimi predmeti, ki ponazarjajo te‘ko
vsakodnevno kme~ko ‘ivljenje. Tudi si ni te‘ko predstavljati vdano ali grenko vzdu{je kmetov, ki so
tovorili ali vozili svoje pridelke k samostanu. Za idili~no krajino okoli samostana se lahko zaznava
kro‘enje letnih ~asov, ritem cerkvenega leta, boj s slabimi letinami in te‘kimi dajatvami. V dopolnilnih
upodobitvah vidimo v jeklenih okvirih vre~evino in podplate, kose, svinjsko mast in druge “najdbe”
otrpnjene in mumificirane. Tudi tu se tako reko~ voha znoj od dela v prostoru kot kontrast s svetlobo in
vedrostjo bavarskih cerkvenih prostorov rokokoja. Oboje, lahko zazna opazovalec, spada skupaj. Neve-
rjetno bogastvo cerkvene umetnosti v bavarski krajini temelji na trdem delu {tevilnih anonimnih generacij
na polju, v gozdu, v hi{i in hlevu. Zdaj je to delo, spremenjeno v umetnost zopet pri{lo ob opatijo Seeon
in ob njegovo idili~no jezero.
Ob razstavi je iz{el katalog, kjer so upodobljeni skoraj vsi eksponati.
Jo‘e Ma~ek
[olska kronika
Zbornik za zgodovino {olstva
Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradicijo leta
1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Kot specia-
lizirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja v~eraj{nji utrip na{ih {ol in
je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi dana{nji {olski dan.
Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske kro‘ke, ki
s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva od {tudij, do
objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi bibliografijo za slovensko
zgodovino {olstva.
Zbornik za zgodovino {olstva - [olska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u uredni{tva
v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani.