PRAZNIK »STEKLO IN SVETLOBA« LETOS V SOBOTO, 30. SEPTEMBRA NAREDIMO LAHKO VSE Frankfurt po Frankfurtu Prijetno je razmišljati o stvareh, ki jih imamo radi in v lepem spominu in naš steklarski praznik je gotovo ena takšnih prireditev. Pa ne samo zaradi dobrega razpoloženja, ki vlada na sami prireditvi, predvsem zaradi srečanj med zaposlenimi, upokojenci in drugimi prijatelji, ki pridejo, da se pogovorimo, poveselimo, izmenjamo mnenja in dobimo odgovor na marsikaj, kar nas je morda zanimalo. Čas je pokazal, da smo našli obliko in način obeleževanja našega praznika, ki v glavnini izpolnjuje naša pričakovanja. Vedno poskušamo biti izvirni in ponuditi nam vsem IZ VSEBINE Praznik »Steklo in svetloba Frankfurt Hebst ’95 Novi programi za RZB Firma Böckling-Heckei Lastninjenje [ntervju - Ivešič Jožo Anketa Horoskop Zanimalo vas bo Križanka novo kvaliteto, ki nam bo še dolgo ostala v spominu. Tudi letos bo tako. Program, ki je pripravljen, naj bo v tem trenutku še skrivnost, obljubljam pa, da boste vsi, ki boste prišli, zadovoljni z njim, se prijetno počutili in zabavali, dokler boste imeli moči za to. Letošnji slavnostni gost bo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije - g. Joško Čuk, ki bo poskrbel, da bo prireditev v uradnem delu kar se da svečana, prisotnih pa bo še kar nekaj drugih uglednih gostov iz gospodarskega in finančnega področja. Skratka obeta se nam kar se da slavnostna in zabavna prireditev, zato vas vse vabim že ob tej priliki, da se udeležite prireditve ob prazniku »Steklo in svetloba«, ki bo v soboto 30. septembra ob 11.00 uri v Športni dvorani v Hrastniku. Veselim se snidenja z vami. Znan je primer dobrega italijanskega proizvajalca steklenih izdelkov, ki je na vprašanje zahtevnega nemškega kupca: »Ali to lahko naredite?« odgovoril: »Naredimo lahko vse, samo če lahko plačate.« Ta filozofija je diametralno nasprotna masovni proizvodnji cenenih izdelkov. Steklarna Hrastnik je danes na poti od masovne proizvodnje proti specializirani in personalizira-ni proizvodnji. Frankfurt Herbst ’95 je pokazal, da so vlaganja na kreativnem, tehnološkem, tržnem in finančnem področju upravičena, saj ta strategija edina zagotavlja perspektivo podjetja. Letošnji spomladanski sejem (Ambiente ’95) je nakazal konkretne programske naloge (glej Steklar 3/ 95, stran 3), od katerih je danes glavnina realizirana. Premiera na jesenskem sejmu je za tako kratek čas realizacije pravi podvig. Serija kozarcev Hardrock, Harley, Prijatelj in drugi izdelki so Steklarno Hrastnik uvrstili med kreativne, nekonvencionalne ponudnike stekla za namizni program. Uveljavljanje lastnih ali vsaj personalizira-nih izdelkov v navezi z renomirani-mi kupci Evrope je doživelo tako popoln uspeh. Serija Horley - personalizirani izdelki S.H. za kupca Glaskoch. Vsak uspeh je istočasno obveza. Prihodnost je odvisna od prihodnjih uspehov, zato jih moramo načrtovati danes. Glede na načrtovano povečanje proizvodnih kapacitet v namiznem programu Steklarne Hrastnik je področje novih programov naj občutljivejši člen v celotnem projektu: ne gre za vsebinsko spreminjanje obstoječega programa, ampak za bistveni dodatni asortiman izdelkov, ki naj ne bi bil v nižjem cenovnem razredu. Objektivno je za izvedbo malo časa (do sredine \éta 1996); v takih okoliščinah je segment novih izdelkov dnevna skrb najodgovornejšega teama Steklarne Hrastnik (design, trženje, financiranje orodja itd.), seveda ob sodelovanju predstavnikov trgov (tujih in domačih). Vse to je morda za bralce Steklarja danes še nezanimivo ali pomaknje- Direktor Stojan Binder no preveč v prihodnost. Poklic in področje designa pa po naravi dela mora gledati naprej; tako tudi jaz danes javno opozarjam na bistvene postavke razvojne strategije Steklarne Hrastnik, saj bo drugo leto prepozno. Slavko Marčen Kozarca iz serije Hardrock: originalen design S.H. - ekskluzivni kupec za Evropo firme Flaskoch. FRANKFURT HERBST ’95 Poslovni utrip v luči udeležbe namiznega programa Steklarne Hrastnik na sejmu v Frankfurtu .V\v' illllll Skupno kreiranje firm Peter, Glaskoch in S.H. - nova steklena igralna plošča »Blume«: na fotografiji plexi model, ki je na sejmu v Frankfurtu že animiral kupce in pridobil konkretno naročilo. Tudi letos je zaključek poletja za namizni program sovpadal z udeležbo na jesenskem sejmu v Frankfurtu (od 26. 8. - 30. 8. 1995), ki je praktično že 5. samostojna udelež- ba namiznega programa Steklarne Hrastnik na tem sejmu. Res je, da se Frankfurtski sejem odvija dvakrat letno, vendar je Herbst Hesse tako po obisku kot po tržnem pomenu manj pomemben kot februarski sejem Ambiente. Kljub temu ostaja nepogrešljiva konstanta pri prodaji izdelkov namiznega programa v evropski prostor. Rezime poslovnega utripa tokrat za spremembo ne pričenjamo na našem štandu, temveč nekje povsem drugje, in sicer na razstavnem prostoru firme Glaskoch, kjer se je kljub splošnemu relativno slabemu obisku sejma trlo ljudi. Glaskoch je v svojih predstavitvah vedno nekaj posebnega in uživa sloves enega najbolj renomiranih, če ne celo vodilnega ponudnika darilnega steklenega programa v Evropi, in zato je njegova poslovna uspešnost nekaj povsem normalnega. Kaj pa je navsezadnje tako zanimivega pri Glaskochu. da mu namenjamo osrednjo temo sejemskega utripa? Gre za to, da je bilo kar precej razstavljenih steklenih artiklov proizvedenih v Steklarni Hrastnik. Bistvo pri sodelovanju z Glaskochom pa je, da pomeni revitalizacijo in razširitev naše programske usmeritve, sprošča naš kreativni potencial in hkrati ofenzivno posega v segmente višje dodane vrednosti po artiklu. Plexi vzorec za kozarec »Freundschaftsbecher« (po naše prijatelj) -še ena personalizirana izvedba za firmo Glaskoch. Posoda s pokrovom - izdelek S.H. za firmo Glaskoch (posneto na stojnici Glaskocha v Frankfurtu. Če se povrnem na naš razstavni prostor in strnem tudi ostale informacije, ki smo jih pridobili od naših partnerjev in konkurentov, je situacija sledeča. Nemški kupci tudi vnaprej obetajo pozitivne stopnje rasti prometa, kar bo Nemčijo še utrdilo na prvem mestu izvoznih tržišč v Steklarni Hrastnik. Zadovoljni pa smo tudi z obeti na vseh drugih tržiščih, ki jih trenutno servisiramo in obdelujemo. Kar pa se tiče naše konkurence, tudi tokrat ni bilo zabeležiti odsotnosti katerega od zvenečih imen steklarn, kot so: Duran, Bormioli Rocco, Saint Gobaine, Ravenhead-Durobor, Borgonovo, Fidenza, Co-vetro, Sisecam Pasabace, Avir, Ke-davn, Libbey in druge, ki še vedno diktirajo ponudbo stekla na evropskem tržišču namiznega programa. V veliki večini so vsi predhodno omenjeni prej naši vzorniki kot pa direktni konkurenti. Zakaj takšna trditev? Zato, ker iz dneva v dan spoznavamo, da so nekateri izmed njih velikani v pravem pomenu besede in imajo proizvodnjo ogromnih razsežnosti, ki je za nas nepojmljiva. Tako ima npr. Duran na razpolago 18 H-28, Pasabace 12 H-28, Bormioli 9 H-28, itd., medtem ko ima za primerjavo Steklarna Hrastnik le enega. Do podobnih ugotovitev prihajamo tudi pri primerjavi širine asortimana, kapacitete talilnih objektov... Zato smo še toliko bolj zadovoljni, da smo našli in ubrali koncept, ki nas je kljub mnogim pomanjkljivostim (proslavil) kot kvalitetnega partnerja, ki se je že dokazal z fleksibilnostjo in kvaliteto, in ne nazadnje, kot je primer pri Glaskoc-ku, tudi z lastno izvirnostjo in desi-gnom. Za velik del prodajnih uspehov sta zaslužni naš zastopnik firma Peter in g. Plaikner osebno, ki je v bistvu tudi sokreator našega ne le kvantitativnega temveč tudi kvalitativnega preskoka. Aleksander Mirt DEKORIRANI IZDELKI STEDEKA NA SEJMU V FRANKFURTU V letošnjem letu se je družba STEDEK že drugič predstavila evropskemu in svetovnemu trgu na Frankfurtskem sejmu. Prvič spomladi na sejmu Ambiente ’95 in sedaj na tako imenovanem jesenskem sejmu v mesecu avgustu. Od obeh je vsekakor pomembnejši februarski sejem z ozirom na prihajajoče poletje in s tem večjo potrebo in povpraševanjem po steklu za pogrnjeno mizo. To je bilo občutiti tudi sedaj v smislu splošnega manjšega števila obiskovalcev in kupcev na sejmu. Dekorirani izdelki iz Ste-deka so bili predstavljeni tako kot februarja na prostoru Steklarne Hrastnik s posebno označitvijo in reklamo naše firme. V času med obema sejmoma smo v firmi intenzivno delali na tehnološko razvojnem in komercialnem področju. Najpomembnejša pridobitev je vsekakor avtomatski stroj za šestbarvni sitotisk na steklene izdelke. Zato je bil glavni poudarek in naš udarni program na sejmu prav na dekoriranih izdelkih s tem strojem. Z nakupom tega stroja se nam je ponudila možnost izdelave kvalitetnejših in bogatejših dekorjev, kakršnih do sedaj nismo mogli ponuditi in zaradi tega nismo bili interesantni za širši trg. Ob pomoči in polnem angažiranju oddelka za oblikovanje Steklarne Hrastnik, za kar se jim zahvaljujemo, nam je uspelo izdelati nekaj novih lastnih dekorjev v več barvah, ki so pri potencialnih kupcih ustvarili pozitivni vtis o naših možnostih in kvaliteti. Pridobitev na področju sitotiska predstavlja tudi že začeto sodelovanje s firmo PETER iz Nemčije in preko nje z večjimi kupci na tem pomembnem trgu. Prav za ta sejem smo pripravili kar nekaj vzorcev dekorjev, ki so bili izdelani po kreacijah in željah teh kupcev. V izdelavo teh vzorcev smo vložili veliko truda prav zaradi izredne zahtevnosti teh dekorjev. Ob tem smo se tudi veliko naučili. Prijetno je ugotoviti, da se nam je to izplačalo, kajti ob obisku razstavnega prostora našega kupca Glaskocha smo bili kar ponosni na naše dekorirane vzorce in veliko zanimanje obiskovalcev zanje. To nam potrjujejo že tudi prva naročila poslana s strani tega kupca. Steklarna se je predstavila na sejmu z vrsto novih izdelkov, ki so bili narejeni kot vzorci v pleksi steklu ali pa že iz stekla. Vsi so primerni tudi za obdelavo z dekoriranjem, kar jim v uporabniškem smislu daje novo vrednost in poseben čar. Potencialnim, kakor tudi že znanim kupcem, smo ponudili tudi to možnost, ki so jo vsi sprejeli z velikim zanimanjem. Dogovorili smo se za izdelavo vzorčnih komadov s točno opredeljenimi željami, tako po vrstah barv kakor designu, rokih izdelave in kvaliteti. To je za nas priložnost in hkrati izziv, ki ju moramo vzeti zelo resno in pristopiti k realizaciji strokovno in profesionalno. Ugotovitve in analize, ki smo jih naredili strokovno in profesionalno. Ugotovitve in analize, ki smo jih naredili v tem kratkem času po sejmu kažejo, da je naša prisotnost na sejmu potrebna, kar nam potrjuje tudi odziv in interes obiskovalcev za dekorirane izdelke. Mislim, da je bila naša prisotnost v Frankfurtu ena od prelomnic na dolgi in težki poti pri uveljavitvi družbe Stedek tudi na zunanjih trgih. Janez Kavzar NOVI PROGRAMI ZA RZB Ob zadnjem obisku predstavnikov firme RZB (gospod in gospa Zimmermann, gospoda Dippold in Drux) smo se dogovorili za razvoj novih serij opalnih svetil vrhunskega razreda - tako glede designa kot tehnološke zahtevnosti izdelave. Po temeljitem študiju vsake od predlaganih oblik smo v Steklarni Hrastnik pripravili proti predloge - v risbah in lesenih maketah. Na poti v Frankfurt sva se z g. Mirtom ustavila pri firmi RZB in predstavila naše predloge. Ti so bili deležni velike pozornosti s strani lastnikov firme kot tudi odgovornih za razvoj, posebej ugodno pa so ocenili našo pripravljenost, da v kratkem času (poletnih počitnic) pripravimo tako zahteven projekt. Sedaj je žogica na njihovi strani, obstaja pa realna možnost, da se ti izdelki predstavijo na Hannovru 96. To je posebej pomembno za Profitni center razsvetljave, ker ravno taki izdelki pomenijo perspektivo za to sredino. Slavko Marčen Dve izmed enajstih novih oblik vrhunske serije »Opalglasleuchten« za RZB. Poslovni partnerji Steklarne Hrastnik FIRMA BÖCKLING-HECKEL NEUDENAU NEMČIJA G. Berthold Böcking-Heckel se je s poslovanjem firme seznanil že v otroških letih, od leta 1994 pa je kot edini lastnik prevzel nase odgovornost za njen razvoj in uveljavitev tako na nemškem, kot tudi svetovnem trgu. Kako bi na kratko opisali vaše podjetje? Podjetje Böckling - Heckel je v Nemčiji znano predvsem kot pomembno podjetje za dekoracijo stekla, porcelana in keramike, vendar ima pri dekoraciji stekla skoraj 80 % delež. Trenutno smo tretje največje podjetje za dekoracijo ste- kla v Nemčiji, naša razvojna usmerjenja pa so nagnjena predvsem k pospeševanju izvoza. Kdaj so se začeli vaši prvi koraki v tem podjetju? V letu 1955 sta bila lastnika podjetja Ewald in Anni Böckling. Kot učenec sem pri njima opravljal različne posle in tako zaslužil svojo Direktor in lastnik firme RZB dr. Zimmermann si ogleduje nove predloge takoimenovane serije »Opalglasleuchten«. Razgovor med predstavniki Steklarna Hrastnik in g. Heckelom na štandu v Frankfurtu. Lastnik firme Böckling-Heckel v pogovoru za Steklarja. žepnino. Takrat je podjetje zaposlovalo še sedem drugih delavcev. Svojo življenjsko pot sem nadaljeval s šolanjem, in sicer najprej na področju bančništva, po ekonomski maturi pa sem nastopil kot trgovski nameščenec v podjetju Böckling. Moje prve zadolžitve so bile na področju prodaje in finančnega vodenja ter naloge marketinga. V začetku 80-tih let me je posvojil zakonski par Ewald in Anni Böckling in od tu dvojno ime podjetja: Böckling-Heckel. Od začetka leta 1994 ste edini lastnik podjetja Böckling-Heckel. Kako ste začrtali razvojno pot podjetja? Leto 1994 je resnično prelomnica v mojem življenju, saj sem nase prevzel veliko odgovornost. Od takrat sam skrbim za vsa področja podjetja, seveda pa me podpirajo dobri sodelavci na področju proizvodnje in prodaje, moja žena Ingrid pa z lastno odgovornostjo vodi oddelek artiklov za suvenirje in darila. Vedno sem dajal velik poudarek spremembi tržišča in pazil na strukturo prometa. Izreden poudarek dajem odjemalcem - kupcem, saj naše podjetje ni usmerjeno samo na velike stranke, ampak smo na področju dekoracije omogočili tudi manjša naročila, s katerimi smo dostopni tudi manjšim strankam in tako smo bili v kriznih časih manj prizadeti. Kako je danes organizirano vaše podjetje in koliko imate zaposlenih? Proizvodnja pri nas je razdeljena na več segmentov: - proizvodnja artiklov za suvenirje in darila, - kozarci za industrijo pijač, kjer gre predvsem za industrijo alkoholnih pijač - torej vinogradništvo, za industrijo brezalkoholnih pijač, povsem ob robu pa so tudi pivovarne. - stekleni izdelki za branžo reklamnih sredstev, kjer se vrši prodaja preko grosistov na področju reklamnih artiklov. Naše podjetje razpolaga z zelo dobro tehnično opremo, s katero lahko izvajamo tehnično zahtevne, vendar cenovno ugodne dekoracije. Steklo kupujemo pri izbranih steklarnah, kot na primer v Steklarni Hrastnik. Podjetje Böckling-Heckel danes zaposluje približno 220 ljudi, med največjo proizvodnjo v sezoni pa imamo na razpolago številno dodatno pomoč, brez katere bi težko uspevali. Zanimivo je, da v našem podjetju predstavljajo ženske 80 % vseh zaposlenih. Kako ocenjujete naše sodelovanje s Steklarno Hrastnik? Naše sodelovanje s Steklarno Hrastnik se je pričelo na področju stiskanega stekla, v zadnjih dveh letih pa narašča tudi sodelovanje na področju strojno pihanega stekla. Porast v sodelovanju je rezultat tega, da je Steklarna Hrastnik postala veliko bolj fleksibilna in je pripravljena izdelati tudi posebne modele. S standardno izdelanimi modeli Steklarne Hrastnik danes ne moremo biti več konkurenčni na mednarodnem tržišču. Prav zato je izredno pomembno, da se je novo vodstvo podjetja v Hrasntiku prilagodilo željam in zahtevam tržišča. Skoraj 80 % našega sodelovanja s Steklarno Hrastnik pomeni izdelava naših lastnih oziroma posebnih modelov. Kje vidite perspektivo za razvoj in uveljavitev Steklarne Hrastnik? Vodstvo Steklarne Hrastnik se zavzema za doseganje kvalitetnega razreda drugih evropskih steklarn. Prav v takšnih prizadevanjih v prihodnje vidimo dobre razvojne možnosti za Steklarno Hrastnik. V tej smeri še enkrat apeliramo na Steklarno Hrastnik, naj vloži trud v investicije za izboljšanje robov kozarcev, kar pomeni stran od debelega vroče rezanega robe k robovom kozarcev, ki optično izgledajo kot hladno rezani robovi in ki jih že sedaj proizvajajo vodilne steklarne. In kako v prihodnje? Če bo Steklarna Hrastnik še naprej izboljševala kvaliteto steklenih izdelkov ter izpolnjevala dobavne roke ter fleksibilne izvedbe naročil, bomo še naprej zanesljiv poslovni partner. Izredno smo namreč zadovoljni s sodelovanjem z vašim vodstvom, tehničnim oddelkom in prodajnim oddelkom. Zelo smo veseli, da izvoz opravljate samostojno, saj se celoten posel veliko bolje izpelje. Kaj menite o ekonomski politiki naše države? Prav gotovo ni enostavno za majhno državo, kot je Slovenija, da doseže visoko stopnjo razvoja infrastrukture ter ostane samostojna. Veliko nevarnost vidim v tem, da tako majhna država težko prenese visoke stroške, ker to poviša nivo cen. Nevarnost za slovensko industrijo je v tem, da bo postala predraga in s tem nekonkurenčna, kar smo že ugotovili za steklarne z ročno pihanim programom, s katerimi smo sodelovanje iz preteklih let v veliki meri prekinili. Ali boste vaše poslovne odnose s Steklarno razvijali in poglabljali tudi v bodoče? Prav gotovo si naše podjetje želi nadaljnega sodelovanja s Steklarno Hrastnik, saj smo se že dokaj dobro prilagodili zahtevam drug drugega. Fleksibilnost Steklarne pri izvajanju različnih naročil ter vedno nova tržišča na naši strani bodo prav gotovo zapisali novo stran uspešnega sodelovanja. Pogovarjala se je Dolores Urbajs Pogled na razstavno vitrino firme Böckling. SEJA DELAVSKEGA SVETA IVEŠIČ JOŽO Jožo IVEŠIČ je v našem podjetju zaposlen na delovnem mestu strojnika 1. oziroma vodje stroja v Profitnem centru Pogrnjena miza. Kot človek in delavec odstopa od povprečnega zaposlenega v tej proizvodnji in je že skoraj karizmatična osebnost. Z nekim posebnim darom in sposobnostjo rešuje probleme, ki navidezno niso rešljivi. Zato smo se odločili, da ga predstavimo v našem časopisu. V mesecu septembru je bila po poletnem predahu ponovno seja delavskega sveta. Pri pregledu izvajanja sklepov s prejšnje seje sta bila izpostavljena dva, in sicer glede odprodaje odpisanih osnovnih sredstev in glede cen pranja delovnih oblek. V nadaljevanju je direktor podal informacijo o doseženih rezultatih poslovanja v obdobju januar-julij 1995. Delavski svet je ugotovil, da je nastalo stanje odraz razmer, v katerih se nahaja celotno slovensko gospodarstvo (monetarna in ekonomska politika države v preteklem obdobju). Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je naše poslovanje v primerjavi z drugimi podjetji v branži, pa tudi sicer v regiji in državi, uspešno. Vodstvu podjetja pa je bilo naloženo, naj pripravi predlog ukrepov za izboljšanje stanja, v kolikor se bo negativni trend poslovanja nadaljeval. Vodja pravno kadrovske službe je navzoče seznanila z novostmi, ki so se zgodile na področju lastninskega preoblikovanja podjetja od zadnjega zasedanja delavskega sveta. Steklarna Hrastnik je pridobila prvo soglasje Agencije za prestrukturiranje in razvoj, vse nadaljnje aktivnosti pa so v teku. Direktor podjetja je podal elaborat »Strategija razvoja Steklarne Hrastnik do leta 2000«. Ta temelji na programskih spremembah, predvsem pa na povečanju proizvodnje in širitvi programa PC Pogrnjena miza in Embalaža. V projektu je predvidenih tudi več investicij. Vzporedno s to strategijo pa bodo tekle še zastavljene aktivnosti za izboljšanje rezultatov poslovanja. Na koncu je delavski svet obravnaval še prispelo pošto, direktor pa je člane DS obvestil, da bo letos naš praznik »Steklo in svetloba« v soboto, 30. 09. 1995. Marinka Anžlovar Steklarna Hrastnik je danes že poznana v Evropi po stiskanih izdelkih, ki bistveno odstopajo od klasičnih, enostavnih visokoserijskih izdelkov. Večinoma se ti izdelki proizvajajo prav na stroju, na katerem delate vi. Je to slučaj ali kaj drugega? Na strojih Pl in P2, na katerih delam, se res izdelujejo najzahtevnejši artikli (vrči, posode za sadne kupe ...), ki so povzročali sive lase na glavo že francoskim in italijanskim proizvajalcem. Pri nas smo jih uspeli narediti, na kar smo res lahko ponosni. Pomembno je, da ob naročilih, ki jih dobimo, napnemo vse sile, da zadovoljimo kupca. Če se zavzemamo, smo sposobni narediti še marsikaj zahtevnejšega. Zato mislim, da ne smemo spati na lovorikah, ampak težiti k pozitivnim premikom in s še boljšim skupnim delom pripomoči k proizvodnji izdelkov, kakršne zahteva zahodnoevropski in svetovni trg. Mladost ste preživeli v Bosni. Kaj vas je pripeljalo prav v Steklarno Hrastnik? Morda je bila usoda, morda slučaj. V Hrastniku je živel kolega, s katerim sva skupaj gulila vojaško suknjo. Prišel sem ga obiskat takrat, ko je Steklarna Hrastnik na veliko sprejemala nove delavce. Tudi jaz sem povprašal, če bi se zame našlo kakšno delo. Takoj sem bil sprejet. Sprejet sem bil na delovno mesto odbijalca kelihov. Takrat še nisem mislil, da bo to moja dokončna življenjska odločitev. Moja »začasna LASTNINJENJE Steklarna Hrastnik se je v začetku avgusta, natančneje 3. 8. 1995, pridružila skupini podjetij z odobrenim programom lastninskega preoblikovanja oziroma s prvim soglasjem Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. Lahko bi rekli, da smo zaključili prvo od skupno dveh faz celotnega postopka lastninjenja ter da nas čaka še precej dela pred tako imenovanim drugim soglasjem Agencije, ki pomeni dejansko preoblikovanje Steklarne v delniško družbo. Proces preoblikovanja je enkraten ter strokovno in operativno zahteven postopek, zato smo se ga lotili z naj večjo mero odgovornosti, in sicer na način, ki se je do sedaj pokazal kot najbolj ustrezen. Kot pa je že bilo omenjeno, nas pred začetkom funkcioniranja delniške družbe čaka še veliko dela. Pomembno vlogo bo še vedno imel delavski svet, ki bo kot organ upravljanja deloval vse do oblikovanja organov delniške družbe. Seveda pa ne gre pozabiti na ključne akterje lastninjenja, to je na vse nas zaposlene, upokojence in tudi bivše zaposlene (kakor tudi naše družinske člane). Tako kot je bila odločitev o načinu lastninjenja v našh rokah, tako je tudi sedaj od vseh nas odvisno ali bo Steklarna ostala nam in našim zanamcem ali pa si jo bodo razdelili razni skladi oziroma kdo tretji. Večina se je že odzvala pozivom po deponiranju certifikatov, ob tej priložnosti pa bi želeli povabiti oziroma pozvati še vse ostale, da se odločite in certifikat zaupate Steklarni. Hkrati pa bi vas radi obvestili, da bo v Uradnem listu RS, v dnevniku Delo ter na oglasnih deskah podjetja v kratkem času objavljen javni poziv za vložitev certifikatov. Od takrat dalje bo tekel 30-dnevni rok, ko se bodo še lahko vlagali certifikati. Vsi tisti, ki ste jih že deponirali, boste podpisali lastninske nakaznice in za deponiran certifikat prejeli začasnice. Torej, ne zamudite priložnosti in postanite delničar Steklarne Hrastnik, enega izmed najuspešnejših podjetij, tako v Zasavju kot tudi izven naše regije. Ksenija Jakopič Pomembno je, da ob naročilih, ki jih dobimo, napne- V podjetju je še dovolj pametnih in sposobnih ljudi, ki mo vse sile, da zadovoljimo kupca. so sposobni »voz« potegniti naprej v še boljšo proiz- vodnjo in prodajo. zaposlitev« pa sedaj traja že skoraj 20 let. Zakaj ste torej vztrajali? Četudi Hrastnik za marsikoga ni posebno privlačen, me je pritegnil z nekim posebnim magnetizmom. Zame je to majhno, prijazno mesto tisto, v katerega se iz kateregakoli, morda veliko lepšega kraja, vedno rad vračam. Tudi standard je bil kar soliden. Tudi danes, če nimaš dveh levih rok, se da solidno preživeti. Kasneje se je moje življenje zlilo v ustaljene tokove, tu sem si ustvaril družino, dobil stanovanje in nimam razloga, da bi razmišljal o življenjskih spremembah. Predvsem pa sem tako vezan na našo tovarno, da je sprememba zadnja stvar, o kateri razmišljam. Kakšni so bili vaši začetki v podjetju? Delati sem začel v avtomatski liniji kelihov. Zdelo se mi je kot čudež, da s pomočjo železa in vroče taline nastaja čudovit izdelek. Proces dela me je pritegnil z nekim posebnim magnetizmom. Na delo sem vedno hodil, in še hodim, z veseljem in po daljši odsotnosti komaj čakam, da pridem v staro sredino. Res, da za to delo nimam formalne izobrazbe, sem si pa od vsega začetka prizadeval, da bi čimprej odkril čim več skrivnosti delovanja stroja in izdelave kvalitetnih izdelkov. Pa vendar še po tolikih letih marsičesa ne vem in se še vedno učim. Tudi v prostem času mi reševanje kakšnega delovnega problema ne da miru. Razmišljam, kako bi bilo mogoče stvari izpeljati bolje, hitreje, kvali-tetneje, morda tudi z manj napora. Vas dokaj zahtevni pogoji dela na vašem delovnem mestu ne motijo? Pogoji dela res niso najbolj rožnati, vendar jih je večina vzela v zakup skupaj z delovnim mestom samim. Nanje se človek privadi. Če pri stroju npr. zmanjka kompresije, nam v tišini kar nekaj manjka. Mislim pa, da je vročinski dodatek, ki nam ga podjetje namenja za ta delovni pogoj, tako nizek, da ta prejemek težko še imenujemo dodatek k plači. Imate občutek, da se je v času vaše zaposlitve v podjetju veliko spremenilo? Sprememb je veliko, v našem profitnem centru v glavnem pozitivne. Boljša je organizacija dela, hitrejša je izvedba menjav, popravilo orodja je kvalitetnejše ... V preteklosti smo se velikokrat v nedogled poskušali z izdelkom, ki s kvalitetnega nivoja ni bil zadovoljiv. Danes se to ne dogaja več. Napake se odpravijo, med tem časom pa se na stroju izdeluje drug artikel. Tudi sodelovanje strojnikov s pregledom in kontrolo, kjer je bilo vedno mnogo iskrenja, je boljše kot kdajkoli prej. Obrat je prešel iz kvantitetnega na kvalitetni nivo. Če bo to ponovno postavljeno na glavo, mislim, da se nam ne bližajo najboljši časi. Kaj mislite, da bi bilo v podjetju potrebno spremeniti na bolje? Predvsem je potrebno več odločnih potez na področju raziskave tršišča. Pri nekaterih proizvodih se pojavlja že prevelika zasičenost, zato je tu potreben svež veter. V podjetju je še dovolj pametnih in sposobnih ljudi, ki so sposobni »voz« potegniti naprej v še boljšo proizvodnjo in prodajo. Mislim, da je potrebno, da »sive možganske celice« vseh nas napletejo čim več novih idej, iz teh pa naj odgovorni izluščijo tiste, ki so sprejemljive tako za našo proizvodnjo, kot za tržišče. Kaj pa vas najbolj moti? Ena stvar je človeška neumnost in nesprejemanje novih, boljših idej. Druga pa je izkoriščanje določenih bonitet, ki so zakonsko in drugače namenjene za pomoč delavcem. Tu mislim predvsem na bolniški stalež. Nihče ga ne oporeka tistim, ki jih resnično pestijo zdravstvene težave, mnogi pa ga do skrajnosti izkoriščajo iz povsem drugih interesov. Ob tem pa morajo prizadevnejši delavci delati še namesto njih in se maksimalno izčrpavajo. Mislim, da bi bilo na tem področju potrebnih nekaj radikalnih ukrepov. Kakšni pa so medsebojni odnosi v vaši delovni sredini? Mislim, da imamo najboljšega šefa na svetu, ki zna prevroče glave nekaterih na diplomatski način ohladiti. Cenim ga tako po strokovni plati, ker je najbolj zaslužen, da je PC Pogrnjega miza dosegel višji nivo, kot tudi z osebnostnega vidika. Je človek z veliko začetnico te besede, za vsakega med nami si najde čas in dobro besedo. Pri vodenju svoje majhne skupinice mi je tak način koordiniranja dela in odnosov s sodelavci vzor, ki se mu skušam približati. Pod takšnim vodstvom tudi pri odnosih z ostalimi delavci ne more biti posebnih problemov. V vaši domovini divja vojna. Ali morda to vpliva na odnose na delovnem mestu v Steklarni, ki je tudi nacionalno zelo pisano sestavljena? Kakršnihkoli trenj na tej podlagi absolutno nisem zasledil. Seveda smo ljudje različni, kar pa ni le posledica tega, od kod izhajamo. Za situacijo v moji bivši domovini menim, da jo je povzročila človeška neumnost. Nobene želje več nimam, da bi se vračal ali obiskoval rodne kraje, ki niso več tisto, kar so bili. Včasih smo bili prijatelji, sosedje, sošolci, znanci, ljudje vseh nacionalnosti. Etnično enobarven rodni kraj ni tisto, kar je v mojih spominih na mladost. Prav zato, ker takšne politike ne maram sprejeti, imam še raje svojo novo domovino, kjer teh trenj ni občutiti. Vsak človek je vreden toliko, kolikor je vredno njegovo srce in kolikor se izkaže. Takšne razlike človek najbolj občuti, kadar gre po svetu. Da gospod Ivešič kot svetla zvezda izstopa v naši sredini, so me opozorili drugi. Sam je izredno skromen človek, ki zna pohvaliti vse druge, o svojih zaslugah pa nerad govori. Zato lahko le pritrdim filozofu Charlesu Duclosu, ki pravi: »Skromnost je edini sijaj, ki ga lahko dodamo k slavi.« Tudi v prostem času mi reševanje kakšnega delovnega problema ne da miru. Razmišljam, kako bi bilo mogoče stvari izpeljati bolje, hitreje, kvalitetneje, morda tudi z manj napora. Marinka Anžlovar POSTAL SEM LASTNIK STEKLARNE Lastninsko preoblikovanje podjetja se je prevesilo v drugo polovico. V poletnih mesecih smo pridobili prvo soglasje Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. Tudi zato smo nekaj naših sodelavcev povabili k razmišljanju o tem, kaj bi storili, če bi bili lastnik podjetja, oziroma vložili v podjetje večji kapitalski delež. Danes delavci na veliko zadev znotraj podjetja nimamo vpliva, ker so povezane s finančnimi vložki. Po naši sugestiji jim ne bi manjkalo ne moči, ne vpliva, njihova razmišljanja pa so: Moti me človeška neumnost in nesprejemanje novih, boljših idej. Nobene želje več nimam, da bi se vračal ali obiskoval rodne kraje, ki niso več tisto, kar so bili. Ill Andrej POVŠE, elektrikar Mislim, da je današnji koncept poslovanja podjetja dober, tako da ga ne bi veliko spreminjal. Predvsem bi zahteval, da bi bilo v podjetju več reda, saj je to pomanjkljivost, ki je vidna v večini delovnih sredin. Z umazano in zanemarjeno tovarno prav gotovo delamo slab vtis tudi na naše poslovne partnerje. Verjetno bi zamenjal tudi nekaj delavcev na vodilnih položajih, ki nezadovoljivo opravljajo svoje naloge. Določeni koraki so bili na tem področju že narejeni. Vsak delavec, še zlasti vodilni, bi imel jasno določene pristojnosti. Več zaupanja bi bilo potrebno vzpostaviti tudi na nižjih nivojih, da ne bi bilo potrebno prav o vsem odločati na enem mestu. Racionalno ravnanje z materialom je seveda potrebno, vendar mislim, da smo danes prišli do nekaterih skrajnosti, ki povzročajo več škode kot koristi. Določena sredstva bi namenil raziskavi tržišča, na podlagi katere bi se odločil o nadaljnji usodi posameznih programov. Zlasti v PC razsvetljava bi opustil izdelavo enostavnih artiklov, s katerimi ne moremo biti konkurenčni na trgu (plafonjere) in dal več poudarka izdelavi najzahtevnejših izdelkov. Mislim, da bi to pripomoglo k rentabilnosti in bi prinašalo dobiček. Franc VIDOVIČ, upokojenec V to anketo se vključujem kot »steklar«, ki mu je steklo že na začetku zlezlo pod kožo. Tako je ostalo do konca dela in bo v meni do konca življenja. Steklarna je bila zgrajena na kapitalističnih odnosih, ki izhajajo iz Avstroogrske monarhije in ki je v tistem času pomenila za razvoj tega področja ogromen tehnološki napredek (generatorski plin). Ostanki »prejšnega obdobja« so sicer pustili nekatere negativne posledice v odnosu do dela in sredstev in prav teh bi se lotil, če bi bil postavljen v vlogo lastnika. Moj način delovanja bi bilo timsko delo vseh odgovornih, animiranje delavcev za dobro in kvalitetno delo, upoštevanje strokovnosti na področju steklarske tehnologije in prilagajanje zahtevam tržišča. Nikdar nisem in tudi ne bi stremel le za dobičkom, zato bi upošteval tudi pogoje in način življenja zaposlenih. Delavcem bi omogočil tudi športne, kulturne in druge vrednote, ki človeka bogatijo. Vse to se podjetju tudi kasneje obrestuje. To smo že imeli, ko je imela Steklarna lastnika, takšne odnose pa gojijo tudi v zahodnoevropskih državah, po katerih se radi zgledujemo. Ne bi želel, da bi prešli v sistem zgodnjega kapitalizma, ki je temeljil na izkoriščanju delavcev, rezultat takšnega načina dela pa nam je iz zgodovine poznan. Majda KROŠLIN, vodja prodaje za PC Embalaža Biti večinski lastnik velikega premoženja, ki so ga ustvarjale mnoge generacije, pomeni veliko stopnjo tveganja, zato bi veliko pozornost posvetila izbiri naj ožjih sodelavcev, katerih temeljno vodilo bi moralo biti strokovnost, konkurenčnost in mladostna zagnanost, vrednotenje dela in lastna vložena sredstva pa podlaga za upravljalske pravice. Sledila bi začrtani razvojni strategiji podjetja, saj je v kratkem obdobju pokazala vidne rezultate. Ženske smo nagnjene k redu, zato bi veliko pozornosti namenila disciplini, redu in čistoči v podjetju in njegovi okolici. Stalno skrb bi posvetila primernim delovnim pogojem vseh zaposlenih, kajti zanesljiv, zdrav in zadovoljen delavec bo ob ustrezni razvojni politiki zagotovilo uspeha. Natančno bi definirala vse poslovne procese, kar bi pomenilo razmejitev vseh odgovornosti, odpravo izgovorov za napake in to bi bil temelj zagotavljanja kakovosti na vseh nivojih. Pavel BAUERHEIM, izmenovodja zmesame Moj cilj bi bil ureditev izgleda tovarne in odpraviti nered v različnih delih proizvodnje. Skušal bi slediti svetovnim razmeram na področju tehnologije in doseči, da bi podjetje obratovalo s polnimi kapacitetami. Več poudarka bi dal ekološki varnosti podjetja in socialni varnosti zaposlenih. Predvsem pa bi skrbel, da tovarna ne bi prišla v roke konkurenčnih firm. Vlado KRŠLIN, strojnik Vsak lastnik gleda na to, da zmanjša stroške in poveča dobiček. Najbrž bi tudi sam, če bi bil v tej vlogi, ne razmišljal drugače. Za dosego takih ciljev bi verjetno moral izvajati ukrepe, ki delavcem niso po volji. Praviloma so interesi lastnika in delavcev različni. Interes delavcev je večja plača, interes lastnika čim manjši strošek za plače. Najti bi bilo potrebno kompromis, ki bi prinašal dobro delo in maksimalno proizvodnjo ob čim manjših stroških. ■ Nevenka VASTIČ, vodja plansko analitske službe Kapital bi vložila v posodobitev proizvodnje. Zla-♦ sti bi bil potreben vložek v PC Razsvetljava, kjer so zaradi velike zastarelosti delovnega procesa največje težave. Tako bi z manjšim številom zaposlenih lahko dosegli boljše rezultate. V PC Embalaže bi vložek namenila za izgraditev nove, večje peči (100-tonske), v PC Pogrnjena miza pa bi bila za dosego cilja povečanja proizvodnje prav tako potrebna izgradnja nove peči in uvedba novih linij. Hkrati ne bi smeli zanemariti ostalih delov proizvodnje: vzdrževanja, zmesarne, pregleda in kontrole. Vložek bi prinesel zmanjšanje števila zaposlenih v enostavni proizvodnji, ki bi se odrazil kot prihranek in v končni fazi kot dobiček. S ciljem povečanja proizvodnje, prodaje in realizacije pa bi zaposlila več strokovnjakov na različnih področjih, zlasti v tehnoloških službah profitnih centrov, vzdrževanju, kakovosti izdelkov in komerciali. Trudila bi se tudi za izboljšanje poslovnih vezi med proizvodnjo in ostalimi službami, ki danes pre-velikokrat predstavljajo kratek stik pri doseganju boljših rezultatov. Verjetno bi bilo treba doseči tudi boljšo razdelitev stroškov med posameznimi profitnimi centri. Marjan POLAK, vodja obrata priprave zmesi in taljenja Mislim, da je red v podjetju že pol uspeha. To bi bila moja prva zahteva na vseh področjih, naj bo to delo steklarja, strojnika, obratovodje ali direktorja. Zmanjšal bi število zaposlenih. Sposobne delavce bi zadržal, jih tudi bolj nagradil, vanje več vlagal (usposabljanje, izobraževanje), od njih pa tudi več zahteval. Določil bi jim pristojnosti in odgovornosti. Če jih ne bi speljali, bi jih zamenjal. Dobra raziskava tržišča bi morala pokazati donosnost posameznih segmentov proizvodnje. Kar bi se izkazalo za nerentabilno, bi ukinil. Na tem področju bi morala več narediti predvsem komerciala, ki se mora sedaj preveč ukvarjati z administracijo (vsej informatiki navkljub). Jasna strategija bi odpravila »gasilske« improvizacije, za katere se vnaprej ve, da so kratkoročne in da obstaja velik riziko, da ne bodo uspešne, da jih bo kasneje potrebno predelovati in nas stanejo več, kot če bi se zadev lotili sistemsko. Zato bi investiral v posodobitev, s tem pa zmanjšal stroške in število zaposlenih. Skender MIFTAR, strojnik Zaposlil bi več delavcev, dvignil plače do višine, ki omogoča normalno preživetje in izboljšal pogoje dela. Ker menim, da je sedaj preveč delavcev, ki nimajo ustreznega dela, bi tem dal konkretne naloge in od njih terjal rezultate. Od vodilnih bi zahteval korekten odnos do podrejenih. Uredil bi, da bi bilo dovolj rezervnih delov in kvalitetnejše orodje. V neposredni proizvodnji bi zagotovil, da bi bile vse spremljevalne dejavnosti v neposredni bližini (orodjarna, vzdrževanje ...), da bi bilo čim manj izgubljenega časa. Kapital bi vlagal v proizvodnjo, ne pa v lasten žep. Tudi če se takšne rešitve morda slišijo nelogično, mislim, da je mogoče ustvariti pogoje, ki bodo zadovoljevali tako lastnika kot delavce. Praksa nekaterih lastnikov, ki samo menjavajo delavce, se je pokazala za neuspešno. Le od zadovoljnega delavca lahko pričakuješ rezultate, zato mislim, da vlaganje v ljudi ni napačno naložen kapital. Petar TOSIČ, ročni pihalec Najprej bi se odločil, kaj sploh spada k podjetju, v katerega vlagam, ker mislim, da je sedaj podjetje sestavljeno iz preveč različnih vrst proizvodnje. Bolje bi bilo, da bi vsak dosedanji profitni center deloval kot podjetje zase. Tako bi odpadlo špeku-liranje s tem, kdo koga živi. Kapital bi vložil v razvoj proizvodnje, v smislu modernizacije, boljše organizacije dela, priprave dela ... Povečal bi število delovnih brigad. Sposobne delavce bi tudi bolj nagradil, steklarski poklic namreč danes ni niti cenjen niti plačan. Zanimanje za to delo upada. Z nadaljevanjem takšne prakse bodo rezultati iz leta v leto slabši. Izboljšal bi pogoje dela (posodobitve). Nezadovoljen delavec namreč lastniku ne more prinašati dobička. Več bi naredil tudi pri izboljšanju medsebojnih odnosov. Slavko JELENC, vodja menjav Najprej bi sklical kolegij vodilnih v podjetju in od njih terjal podatke in mišljenje o posameznih de-lih proizvodnje. Najbrž bi potrebovhl nekaj časa, w da bi ugotovil sposobnost posameznikov in po teh m » ugotovitvah bi se kasneje odločal. Naročil bi razis- kavo trga, ki bi mi pokazala profitabilnost in perspektivo posameznih programov oziroma artiklov. Na podlagi tega bi se odločil tudi o investicijah v posamezne dele proizvodnje. Gotovo bi skušal delo v podjetju organizirati s čim manjšim številom zaposlenih. Sposobne delavce pa bi stimuliral za še boljše delo v prihodnje, vendar s stimulacijo za njihovo lastno delo, ne z vezavo na uspešnost drugih. Koliko bi bil pri tem uspešen, pa je odvisno tudi od tega, s kolikšnim kapitalskim vložkom bi razpolagal. Srečko MEDVEŠEK, vodja vzdrževanja strojev Kot lastnik bi prav gotovo želel, da podjetje posluje s čim večjim dobičkom. Za ta cilj bi bilo potrebno izpeljati predvsem naslednje aktivnosti: - osvojitev standardov ISO 9000 ter pridobiti certifikat kakovosti (iz tega izhaja tudi boljša organizacija dela in večja konkurenčnost na trgu), - kupcem ponuditi več lastnih izdelkov in se truditi biti prvi s ponudbo le-teh, - izdelovati zahtevnejše izdelke in na ta način priti v višji cenovni razred, - uvajati interno usposabljanje in dodatno izobraževanje delavcev, kar bi se gotovo odrazilo na večji strokovnosti in doslednosti pri delu, - motivirati delavce - samo zadovoljen delavec je lahko dober delavec. Mislim, da se Steklarna lahko razvije v uspešno podjetje, vendar bo za to potrebnega še veliko dela in časa. Ivan OBERČKAL, izmenovodja PC Razsvetljava Ker smo danes v ročni proizvodnji prišli do najnižje točke, odkar Steklarna obstaja, bi vložil sredstva predvsem vanjo. Razčlenil bi program in nerentabilne izdelke izločil iz proizvodnje. Pri donosnih artiklih pa bi kapacitete povečal, zaposlil mlade, domače ljudi, željne dela in izobraževanja. Zlasti področju izobraževanja bi dal več poudarka, saj bomo v nekaj letih z upokojitvami izgubili večino najboljših steklarjev, ki jih bo potrebno nadomestiti. Mislim, da glede na naš renome na svetovnem tržišču, ni težko najti kupce, ki bi jih kvalitetni izdelki našega podjetja zanimali. Več bi naredil na področju naših lastnih izdelkov in ohranjal tiste, ki so naš izum. V mislih imam predvsem opalne lajke. Asortiman tega stroja (opal) bi morali plasirati v Evropo. V ročni proizvodnji bi bile potrebne razširitve z novimi izdelki, v novih barvnih tehnikah. Anton JECL, strojnik Uvedel bi korenito spremembo pri odnosu do dela in osnovnih sredstev. Zamenjal bi nekaj ključnih delavcev v proizvodnji in upravi, ki imajo slabe organizacijske sposobnosti in delovne navade, ki so plod miselnosti, ki jo je že zdavnaj povozil čas. Odpravil bi preveliko familiarnost med različnimi strukturami v podjetju, hkrati pa bi občutno stimuliral delavce, ki odstopajo od povprečja. Zamislil pa bi se tudi nad vse večjo nacionalno nestrpnostjo v delovnih sredinah, kar dodatno hromi uspešen delovni proces. Branko VRETIČ, vodja skladišča gotovih izdelkov Glede na to, kar vem o Steklarni, bi pri odločitvi o tem, ali sploh vložim svoj kapital vanjo, najprej postavil na tehtnico vse, kar je v njej pozitivnega in tudi vse slabosti. Mislim, da bi se tehtnica nagnila na pozitivno stran, pri tem pa bi terjal odpravo dosedanjih slabosti. Zahteval bi več reda in discipline. Danes namreč dragoceni izdelki, v katere je bilo vloženega veliko truda in znoja, ležijo vsevprek. Ker mislim, da je logistika danes slaba in da se tu pojavlja veliko nepotrebnih stroškov, bi bila to ena prvih zadev, ki bi se jih lotil. Kot vsak lastnik bi se trudil za boljše poslovanje, za zmanjšanje stroškov in povečanje kapitala, oziroma vrednosti delnic. Zato bi seveda izvajal določene ukrepe, ki morda delavcem ne bi bili vedno najbolj všeč. Mislim pa, da bi bila po končnih rezultatih lahko zadovoljna tako ena kot druga stran. Prav gotovo delavcem ni lahko razmišljati o stvareh in odnosih, s katerimi danes nimajo opravka, predvsem če so izven njihovega delokroga. Večinoma so iskali rešitve znotraj lastnih sredin. Sugestije, ki se pojavljajo iz različnih nivojev in okolji pa so že lahko izhodišče za razmišljanje vodstva za izboljšanje dela in poslovanja tudi v današnji situaciji. Marinka Anžlovar OVEN od 21. 3. do 20. 4. m od 21. 4. do 21. 5. I¥l DVOJČEK od 22. 5. do 21. 6. RAK od 22. 6. do 22. 7. LEV od 23. 7. do 23. 8. m DEVICA od 24. 8. do 23. 9. ZVEZDE GOVORIJO Horoskop od 15. 9. do 15. 10. 1995 Piše: Astrologinja Milena Zakrajšek Zaradi milega razočaranja v ljubezni, boste skušali slabo počutje nadomestiti z delom. Pri tem pa morate biti zelo prožni, da boste vedeli, kako naj bi vsa zadeva stekla. Imate pa vsaj sposobnosti kako se na novo prilagoditi nekemu novemu odnosu, ki vas čaka. Ne splača se vam prepirati, ker boste potegnili krajši konec. Sicer, pa vam nihče ničesar ne očita. To je le pot, kako bi z vami navezali bolj pristen stik. Ves mesec je pomembno, da si pridobite uravnoteženost, v nasprotnem primeru se lahko pomanjkanje energije kaže na slabemu počutju. Ko boste to spoznali, se boste zavedali tudi dejanskega položaja. TEHTNICA od 23. 9. do 23. 10. Radi boste povedali svoje mnenje in naj vas ne moti, če vam drugi ne sledijo. Svoje delo boste opravljali vestno in nihče vas ne bo mogel motiti. Sledila bo situacija, ki jo boste kritično ocenjevali in partner vam bo ob tem v izredno podporo. Spoznal bo namreč, da je kompromis najboljša varianta za mir v družini. Brez vzroka boste ta mesec poležavali, kar vas bo spravilo v slabo voljo, ko boste videli, da delo ni narejeno. Če vas nekaj skrbi, storite kaj proti temu. Ob slabem počutju pa se le posvetujte in ne ukrepajte na lastno pest. Hrepenenje v vas se ponovno prebuja. Poskušali boste navezati stike z novimi prijatelji, ki ste jih pred kratkim spoznali. Z njimi bo šlo za dobro poslovno sodelovanje in nič več. Izpovejte se! Skrivnosti, ki jih hočete obdržati zase, vam nič ne koristijo, če jih ne boste delili z osebo, ki ji zaupate. Če pa jih boste povedali v družbi, pa boste še bolj zanimivi. Prijatelj vam bo prinesel idejo, ki jo boste res koristno uporabili. Zdaj je tudi trenutek, da nesporazum v ljubezni vidite v pravi luči. Proti koncu meseca boste polni optimizma in zaupanja vase vam ne bo zmanjkalo. Za notranje doživljanje gre. ŠKORPIJON od 24. 10. do 21. 11. Naveličali se boste samo dela, ker rezultatov, ki si jih želite še nekaj časa ne bo. Zato je priporočljivo malo več potrpljenja, drugače lahko še eksplodirate. Pogosto boste v skušnjavi, da bi z ljubezensko avanturo lahko zmanjšali delovno uspešnost. Zavedati se morate, da so velike stvari lahko videti drobne in nepomembne, toda vaš nadaljnji uspeh bo temeljil ravno na njih. Tudi energija, ki jo včasih zapravljate po nepotrebnem, se bo kmalu vrnila v pozitivni obliki, če boste na tem delali. V službi se bo vse odvijalo dobro, če boste imeli odprta ušesa. Ukvarjanje s športom je dobra oblika izražanja. Ko boste obiskovali svoje sorodnike, se nikar ne sprenevedajte, da gre le za opravila zaradi službe. Očitno pa bo, da bi jim radi veliko povedali, zato le izberite pogum in ne odlašajte. Tudi vam bo odleglo. Do partnerja bodite bolj popustljivi in pustite valovom, da stečejo med vama. Zavedajte se, da to ni vse, kar se bo zgodilo. Trajnost lahko pričakujete, če se ne boste izogibali svojim dolžnostim. Olajšanje vam bo prinesla vest o neki novi lastnini. O tem pa se lahko lepo pogovorite. Stabilnost vašega karakterja se vam bo razodela, ko se boste konec meseca odločali. STRELEC od 2. 11. do 21. 12. Morali boste nekaj žrtvovati za svoje prijatelje, če boste hoteli, da navežete trdne stike - še zlasti, če je prijateljstvo povezano s poslom. Najenostavneje je, če jih kdaj pa kdaj pogostite. Mogoče doma? V tem mesecu ne boste veseli novih zahtev, ki vam jih bo postavljal partner. Morda pa bo postalo očitno, da neka odsotnost ni odšla brez posledic. O tem se morate še pogovoriti, ne bo težko saj ste zdravi kot riba v vodi. Eden od kolegov lahko povzroči stres, ne dajte se, saj so vse zvezde z vami. Na dan bo prišlo neurejeno lastninsko razmerje. Istočasno boste imeli priložnost, da se glede ostalih problemov temeljito pogovorite. Ko boste poudarjali svoja stališča, imejte trdne argumente v svojih rokah. V družbi se boste prijetno sprostili, ko boste spoznali nekoga s katerim se boste lahko o vsem pogovorili. Pri tem vam bo marsikaj postalo jasno, kar bo dvignilo tudi vašo samozavest. V ljubezenskem življenju se vam obetajo lepi trenutki, izkoristite jih. Ob tem pa ne pozabite pravilno ravnati z denarjem, nepremišljeno zapravljanje v tem mesecu, se vam lahko maščuje še vse leto. Odzivajte se razumno! KOZOROG od 22. 12. do 20. 1. Prepir ali neprijetnosti vse bolj izgubljajo na veljavi. Kmalu boste vse zadeve videli v popolnoma drugačni luči in tedaj boste tudi bolje razumeli reakcije nekaterih ljudi, tudi tistih, ki vam trenutno niso naklonjeni. Velja tudi za osebo, za katero ste vi mnenja, da vam postavlja polena pod noge. Zato je pomembno, da si postavite trdne temelje za pristno sodelovanje. Povejte partnerju, da z lastnino znate ravnati, da ne bo nepotrebnih nesoglasij. Z ljubeznijo boste zadovoljni, saj osnovne oblike tako ne morete spremeniti. Prednost dajte prijateljstvu. Težave boste imeli ker ste dovolili, da vam drugi postavljajo cilje. Najbolje bo, če se vsak dan posebej odločite, kaj je vaša naloga, tako jo boste lažje izpolnjevali. Zaznali boste razliko med tistim, kar dosežete in kaj zmorete. Slabe volje boste, če ne boste uspeli, čeprav uspeh ne bo zanemarljiv. Delajte, to vas sprošča, pri tem pa nikakor ne pozabite samega sebe in na svoje skrivne želje. Če ste se odločili, da boste pri hiši končno kaj popravili, je sedaj pravi čas. Presenetite partnerja s skromnim darilom, vesel in hvaležen vam bo. Uporništvo vam ne bo prineslo zadovoljstva in ne mirnega spanja. VODNAR od 21. 1. do 18. 2. Ko boste govorili, se zavedajte, da so besede samo besede. Ko boste preizkušali ljudi, jih preizkusite tudi iz praktične plati, ne samo po govoricah drugih ljudi. Znanje, ki ga boste pridobivali ob izkušnjah, vam bo pomagalo, da se boste bolje znašli v posebnih okoliščinah. Čeprav ste po naravi nagnjeni k samovolji, boste zdaj morali poslušati dobrohotne nasvete. Verjetno gre bolj za strokovne nasvete, kmalu zatem pa lahko pričakujete uspeh. Udeležite se družabnega večera, srečanje vam bo prineslo zadovoljstvo še nekaj dni za tem. Zadržujte impulzivnost, da se ne boste zamerili kolegom. Prizadevali in trudili se boste, da bi dosegli kar največ, da bi opravičili zaupanje do drugih ljudi. Skupinsko delo vam ne bo šlo preveč od rok, zato se bo nesmiselno vsiljevati. Najbolje pač vse naredite sami. Prepričevanje ne bo pomagalo, saj vas sodelavci ne bodo razumeli, poskusite z več tolerantnosti, saj je človek lahko len, ne da bi bil za to sam kriv. Učinek zadnje zabave je nekoliko zbledel, to pa še ne pomeni, da se morate prijateljskim srečanjem odpovedati. Saj veste deljena težava, je samo polovična težava. Ostanek bo boljši, kot sami pričakujete. Za otroke se malo preveč bojite. RIBI od 19. 2. do 20. 3. m Zdi se vam, da so vaša prepričanja stvarnost. Pa ni vedno tako. Namesto, da bi si priznali, da si vaša domišljija lahko naslika lepše gradove, kot jih lahko ponudi resničnost, boste spet pred skušnjavo, da bi zapadli v depresijo. Temu se boste izognili le, če boste povabili družbo, v kateri se boste dobro počutili in z njo iskreno poklepetali. Zavedati se morate neravnovesja, kar dobite morate tudi vračati ... četudi v čisto drugi obliki ... vse je bumerang! SAMO EN DAN ZANIMALO VAS BO Samo en dan, en sončen pomladni dan mi podari, ljubi moj. Ne bom te izsiljevala, ne bom izgubljena ljubezni iskala, podari ga, podari dragi! Pokazala ti bom najljubši kraj, ki je moj mali raj. Odkrival boš moj mali svet in tega dne boš mojega življenja cvet. Ko boš odšel, roka še dolgo bo mahala v pozdrav, še dolgo tvoj lik nad menoj bo stal. Ne bom kričala, le celo noč bom skrito jokala in spirala s sebe trpljenje, strast in bolečino. Potem bom pozabila nate. Le še tu in tam se bom spomnila na čase zlate, ko z roko v roki sva po gozdu hodila ko v gmajni tam sva strito se ljubila. Samo en dan, en sončen pomladni dan mi podari, ljubi moj... ŽIVLJENJE Težko mi je, ko gledam nagajive iskre v tvojih očeh, ko na licu igra ti smeh - zakaj zavajaš me v greh? Jočem, kon na nebu zvezde žare, moje srce kliče te. Le v daljavi dobivam odmev - zakaj si mi razum vzel? Trpim, ko sem s teboj, ko slišim glas tvoj - prosim, pojdi z menoj! Rotim te, ne morem več živeti, ne smem ne ljubiti ne želeti, - zakaj ne smem te ob sebi imeti? Izginjam, ko v vrtincu vsakdanjih laži, tvoj lik pred menoj stoji, potapljam se v morju solza - zakaj nisem tvoja vsa? Prapretno, dne 08. 09. 1987 M. ... v spomin Ob koncu poletne sezone in ob pričakovanju jeseni se rajši spomnimo lepih dopustniških spominov, kot pa nekaterih delovnih utrinkov. Prav zaradi dopustov v mesecu avgustu ni bilo izdaje glasila, zato moramo sedaj posredovati podatke za dva meseca (julij in avgust 1995). Na začetku naj navedem zadnje že objavljene podatke, in sicer nas je bilo konec meseca junija 1995 skupaj zaposlenih 895, in sicer je bilo od tega 419 žensk in 476 moških (med vsemi zaposlenimi je bilo tudi 17 delavcev sprejetih za določen čas, pripravnikov pa v tem obdobju ni več). Od zadnjega podatka pa so bile tudi spremembe, in sicer: V MESECU JULIJU 1955 smo na novo zaposlili 1 delavca, in sicer: Jože Božjak je sprejet v delovno razmerje za določen čas 2 mesecev na delovno mesto instrumentarca 3 Delovno razmerje so prekinili 4 delavci, in sicer: UPOKOJEN (1 delavec): Karlo Bičanič, izmenovodja obrata razsvetlj ave SPORAZUMNA PREKINITEV (1 delavec): Marjan Retelj, odnašalec steklenih izdelkov DOLOČEN ČAS JE POTEKEL (1 delavec): Alojzu Zorku, strojniku v obratu embalaže IZKLJUČEN (1 delavec): Mihael Kolar, šamoter Ob upoštevanju navedenih kadrovskih sprememb smo konec meseca julija 1995 zaključili s skupnim številom 892 zaposlenih, med katerimi je 419 žensk in 473 moških. Od tega je bilo 17 delavcev sprejetih za določen čas, pripravnikov pa zopet nimamo. Dolžni pa smo še podatek za mesec avgust 1995, in sicer: V MESECU AVGUSTU 1995 smo na novo zaposlili 2 delavca, in sicer: Viktor Močnik je sprejet v delovno razmerje na delovno mesto odna-šalca steklenih izdelkov, Zvonko Pevec pa na delovno mesto ročnega pihalca 3 RDBO-5. Oba pa sta se vrnila iz služenja v TO. Delovno razmerje je prekinilo 6 delavcev, in sicer: UPOKOJEN (1 delavec): Vlado Kodrun, kontrolor orodja v obratu embalaže SPORAZUMNA PREKINITEV (3 delavci): Mara Čarapič, pregledalka stekla 2, Blaga Kazievska-Jerič, vodja službe zagotavljanja kakovosti in Rajko Marolt, mehanik. TRAJNI PRESEŽEK (1 delavka): Mija Kerec, referent obračuna OD IZKLJUČEN (1 delavec): Tomaž Hudi, ročni pihalec 3 Po pregledu vseh kadrovskih sprememb za mesec julij in avgust, pridemo do rezultata, da smo konec poletja zaključili in pričakali pričetek jeseni s skupnim številom 887 zaposlenih, med katerimi je 416 žensk in 471 moških (17 delavcev je sprejetih za določen čas, pripravnikov pa zopet nimamo). PRIRASTEK V DRUŽINI SO DOBILI: Za izpolnitev želja pa so v družinski krog prinesli veselje trije malčki, in sicer: hčerka Tanja materi Nadi Habinc in očetu Aleksandru ter hčerka Tina našemu delavcu Borisu Matku in njegovi ženi Sandri. Sina Stefana pa je povila naša Mir-zeta Selmič svojemu partnerju Draganu Mišiču. POROČILA STA SE: V tem času sta si obljubila zvestobo v skupnem življenju naša sodelavka Jasna Dumančič in njen izvoljenec Nediljko Butkovič. Kadrovska služba Slavi Brajer ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ateka in sina JAKE KNEZA se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, izraze sožalja in tolažbe, in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. Fišnarju za poslovilni govor, gasilcem, pevcem in godbenikom Steklarne. Žena Miri, sinova Jurij in Simon, starši in ostalo sorodstvo JAKI KNEZU V SPOMIN Četrtkovo jutro, 7. septembra 1995. V Orodjarni je vladala mučna tišina. Običajni ropot strojev je zamrl. Ob pogledu na sodelavce je bilo razbrati otožne obraze. Zakaj ...? Umrl je naš sodelavec Jakec. Njegova življenjska pot se je pričela pred 49 leti v Hrastniku. Bil je najmlajši izmed osmero otrok. V rani mladosti je izgubil starše in zanj sta skrbeli sestri. Po končani osnovni šoli se je leta 1961 prišel v Steklarno učit za kovinarja. Po končani srednji šoli je bil od leta 1964 zaposlen v orodjarni, najprej kot kvalificirani ključavničar, zadnja leta pa kot skupinovodja pri montaži steklarskega orodja. Nismo ga poznali le kot dobrega delavca, temveč tudi kot vestnega gasilca. Čeprav ga ni več med nami, bo v naših srcih vedno ostal lep spomin nanj. Sodelavci ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta ANTONA KODRIČ se iskreno zahvaljujemo kolektivu Steklarne Hrastnik, sindikatu Steklarne, sindikatu Rudnika, KO ZB teren II. Hrastnik, sosedom in vsem, ki so darovali cvetje in sveče v poslednje slovo ter izrekli sožalje, gospodu župniku za opravljeni obred, govornikoma za poslovilne besede ter godbi Steklarne Hrastnik. Žalujoči: žena, sin, hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo Nagradna križanka HRV. PEVEC Z.UNE' SLOVENSKI sklada- telj (UROŠ) BREZ- PRAVNO LJUDSTVO KQLO- 8ARNIK, PIJAVKA SLOVENSKI SKLADA- TELJ (VILKO) SLAVKO FRAS ZVEZA DRŽAV, KI JO SESTAVLJA JO: FILI PINI .TAJSKA INDONEZIJA,MALEZIJA,SINGAPUR LAHKOMISELNOST LISTINA, ZA NAROČILO BLAQA UMBERTO NOBILE DRSALKA MASKOM A SAHISTKA GROSAR SMUCISCE NA POHORJU RUSKI SKLADA TELJ (IGOR) PRIPADNIKI "ŽIDOVSKE VERSKE SEKTE RUSKI PISATELJ (SERGEJ) AMERIŠKA pisate- ljica ( ANAIS) BIKOV GLAS UČNI PRIPOMOČKI KONRAD LA I 8 ZLATO VPITJE. KRIČANJE DRŽAVA V AZIJI ČEŠK. EKONOMIST SIK VOLNA PERUANSKE LAME VRSTA SKLADBE SPLET LIMFNIH CEVČIC IT. FILM. REŽISER (DINO) KLOBUK B06ROVEC ORGAN VIDA PRŠ 1C A, KLOSČ AMERIŠKA ZVEZNA DRI AVA , GL. MESTO DES MOINES VRSTA KRITINE NAJTANJŠA BOMBAŽNA TKANINA AVSTRIJSKA PISATELJICA BAUM GRŠKO OTOČJE NAČIN uvajanja kakega DELA MESTO V RUSIJI IT.PESNIK SATIRIK (GIUSEPPE) FR.SKLADATELJ (EDOUARD) RAZUM, PAMET VODJA ZNANEGA SLOVENSKEGA NARODNOZABAVNEGA ANSAMBLA (LOJZE) EVGEN JURIČ GORSKI VZPON AMERIŠKI KEMIK PAULING K1PLINGOV POGLAVAR VOLKOV GRŠKA ČRKA jap. filmski režiser KUROSAWA ORSON WELLES PIVSKI VZKLIK MORSKA PENA, MINERAL SVETLOBNI POJAV oe. NEVIHTI KRALJICA SPORTA BELGIJSKO ZDRAVI- LIŠČE SLAVKO TIHEC RAZGLEDNI HRIB NAD ŠKOFJO LOKO VRSTA HRUŠKE DEL KNJIGE. ZVEZKA j,PEVKA , ŽNIDARIČ DOLINA POD TRIGLAVOM POŽELENJE. STRAST AROM AT IČ-NA SMOLA MASTIKE LE8LANCOV KNJIŽNI JUNAK LUPIN PERUNIKA ALIDA VALU LIZA MINELLI AFRIŠKO DRAŽILNO NASLADILO NEKDANJI POLJSKI KONJENIK BENEŠKO KOPALIŠČE SKOPLJEN 3>IK AVTOR: KARLI DREMEL OSEMDESET IN PETNAJST = 95 SLAP SAVE BOHINJKE. PRITOK RENA V NEMČIJI OCE Policaj pridivja z mopedom, zavre, spodrine zadnje kolo in vpraša kmeta, ki je prečkal cesto: »Ste tod mimo kaj videli cigane?« Kmet ne da bi trenil odvrne: »Še ne! Drugič se pa malo bolj skupaj držte!« Mati vpraša hčerko: »Ali bo kaj iz tvoje ljubezni s Francijem?« »Mislim, da me bo v kratkem zasnubil,« reče hčerka, »ženo je že ustrelil.« Zdravnik reče mlademu fantu: »Če ne boste nehali zapeljevati tujih žena, ne boste živeli niti teden dni več!« »Zakaj, doktor? Zdrav sem, žene pa norijo za menoj.« »Vem! Ena od njih je tudi moja žena!« Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada 5.000 tolarjev 2. nagrada 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK do 15.10.1995 Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 7-8/1955 smo dobili 52 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada 5.000 tolarjev: Jože Rojko 2. nagrada 3.000 tolarjev: Mojca Škofič 3. - 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Vili Alt, Anica Klenovšek, upok., Melita Vidrih. Rešitev križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: Morse, kravica, FORSTEK, Murillo, HČERINSKE FIRME, S.S., Inana, Aru, Neva, Matic, amarilis, Anet, atenej, ri, L.E., moderator, efeb, Ural, omet, Muta, Nome, Senj, Nik, obrt, Arp, Meade, Kronos, nomad, skalar, Empire, laks, muren, kanal-ja, pirat, Erik, Catania, banana, raja, protin, stradež. (K.D.) STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Urbajs. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 42 006. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. L 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.