"proletarec" je delavski list za misleče citate l je PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Gladilo Jugo»lovau«ke Socialistične Zveze glasilo — prosvetne matice j. s. z. jT. — NO. 1481. CHICAGO, ILL., 29. JANUARJA (J.nu«ry 29), 1936. LETO — VOL. XXXI. PLUTOKRATI SLEPARIJO Z BOJEM ZA USTAVO Kaj se Zgodi z Italijo po Mussoliniju? BOGATAŠKI SLOJ SE NI IZ KRIZE ŠE NIČESAR NAUČIL Očitki, da Rooseveltova administracija uvaja socializem, so gola demagogija Bogaboječi Al Smith zvočnik kapitalistične propagande. — Kaj je American Liberty liga? Proletarsko geslo na denarju Sovjetske Unije odpravljeno | ZIMA — MUČILNICA BEDNTH TORIJI obeh kapitalističnih strank so svojo sedanjo politično kampanjo odeli z geslom borbe za obvarovanje ustave. Grozi pa ji — ako jim hočemo verjeti, Rooseveltova administracija. Kajti njen "končni cilj" je "zrušenje ameriške konstitucije". Toriji trdijo, da je predsednik Roosevelt samo pečat "socialističnega" možganskega trusta. Platformo demokratske stranke je docela pogazil — pravijo oni — in odprl pot v vlado ljudem počene pameti. Za boj proti !*socializmu", ki prevladuje v sedanji administraciji v VVashingtonu, so toriji ustanovili posebno organizaci---- jo z lepo zvenečim imenom, American Liberty liga. Njen namen — kajpada — je borba za ustavo, "za veliki ameriški srednji razred" in pa proti sanjačem, ki danes razpolagajo z oblastjo v ameriški vladi. Omenjena liga je imeja prosto soboto svoj rtemonstrativni banket. Priredila ga je v VVash-ingtonu. Udeležilo se ga je par tisoč plutokratov, med njimi dvanajst članov familije Du Pont, ki poseduje ogromne mu-nicijske tovarne za razstreliva katoliške cerkve. Kajti tradicija je, da katoličan ne sme postati predsednik Zed. držav. Bil je kandidat tudi na zadnji konvenciji svoje stranke Leta 1932 v Chicagu. Ampak večina ga je zavrgla in se odločila za F. D. Roosevelta. Smith je bil užaljen in konvencijo demonstrativno zapustil. Od tedaj igra odkritega reakcionarja in tudi svojo "bogaboječnost" u-porablja v ta namen. Nevarnost Smitha je v tem, da se predstavlja za zagovornika Sovjetska vlada je na tvojem novem kovanem denarju opustila geslo "Proletarci vsega sveta, združite se!" Očividno je to storila v interesu svoje vnanje politike, katera stremi po sodelovanju s kapitalističnimi deželami. Zato spreminja svojo taktiko tudi na denarju. Sicer pa so gesla na denarju brez pomena. Na ameriškem dolarju npr. je geslo "V Boga zaupamo". Ampak če bi bilo na njemu namesto tega zapisano, "naša vera je dolar", bi bilo to v Zed. državah veliko bolj resnično, kot pa je fraza "In God We Trust". in strupene pline. Vsa gospg- Uudstva; kajti če bi po pravici da, ki se je udeležila omenje- da igra vlogo zvočni- nega banketa, je z vrhnjih pla- ka za kapitalizem, bi njegov stf amerisaega ljudstva — go- sloves hlPoma ugasnil, spdda, ki se valja v razkošjih V svojem govoru prošlo so- in v milijonskih letnih dohod- boto, ki ga je poleg plutokrat- Mk. skih udeležencev banketa po- Banket American Liberty li- s,uša,° P° radiu milijone ljudi, ie zadnjo soboto je bil važen Je Smith »v«jalf da le ljudstvo zaradi tega, ker se je na nje- ima Pravic° spreminjati usta- mu zbraL "cvet" tistega sloja, vo' kar naJ bl Pomenilo, da jo ki faktično poseduje in vlada hoce nekdo dru*'1 nasilno spremeniti v kvar ljudstvu. Dalje iz Smithovega govora: "Ta dežela spada edino le ljudstvu, ne pa kaki administraciji." "Svetujem (ljudem v vladi), da znova prečitajo zaprisego, v kateri so izjavili podpirati u-stavo Zed. držav. Opozarjam Nadaljevanje na 5. strani.) Napredek delavskih • • o 1 • • • unij v Srbiji V Srbiji so imele koncem minulega leta svobodne delavske strokovne organizacije (socialistične) 14,121 Članov, ali 5,111 več kakor leto prej. Med njimi je 1814 rudarjev. Skozi prošla štiri leta so imeli srbski delavci 35 stavk z 9020 delavci in delavkami. Popolnoma uspelo je 25 stavk, 6 d e loma, le 4 stavke pa wbile| brez uspehov. Zedinjene države. Za glavne-ta govornika si je liga ob tej priliki izbrala Alfred E. Smitha. L. 1928 je bil on kandidat demokratske stranke za predsednika republike. Dobil je 15 milijonov glasov. Njegovi prijatelji so tedaj zatrjevali, da bi bil izvoljen, če ne bi bil član IjJAČANJE GIBANJA ZA POVRNITEV ITALIJE V DEMOKRATIČNO DRUŽBO Progla« italijanske protifašistične opozicije dobil v svetovnem tisku velko odmeva V tednu s dnem 20. januar j* je zevalo vel po Zed. drieveh silovit raras, ki je pognal iivo srebro globoko pod ničlo tudi t marsikakem teke« kraju, kjer se ? tolikšni meri redkokdaj primeri. Dogodilo se vse vsepovsod veliko požarov, številno ljudi je zgorelo in nemalo pa so jik sosedi dobili zmrznjene t njihovih bednih stanovanjih. Na sliki je avto za odkidavanje snega in ledene skorje aa časteh v New Yorku. Vzroki razprtij v S. P., navedeni z druge strani Hibe, ki jih navaja Socialist Call na račun "stare __garde". — Frakcijski boj se nadaljuje Splošni zamorski kongres v Chicagu V Chicagu se bo 14. in 15. feb. vršil National Negro Congress, na katerega so povabljene vse ameriške organizacije črncev in druge, katere delujejo poleg med belokožci tudi med zamorskim plemenom. O-pazovalci soc. stranke na tem kongresu bodo Frank Cross-waith, George Streator in Norman Thomas. Prva dva sta črnca. Prevzeti bankrotirano me«i o ni za nikogar igraea Socialistična administracija mesta Reading, ki je pred nekaj tedni prevzela upravo, bo imela mnogo truda, predno bo mogla občino izvleči iz ban-krotiranosti. Republikanci in demokrati, ki so gospodarili Prej« so zanemarili mestne socialne ustanove, problema brezposelnosti pa se niso niti dotaknili. Odstotek nezaposlenih je v j Readingu večji kakor v drugih, velikih Industrialnih mestih. Socialistično glasilo Reading | Ubor Advocate poroča, da so brezposelni takoj po izvolitvi socialistov prišli pred posamezne uradnike z apeli, da jim naj preskrbe mestna delo. E-den izmed njih piše, kako hudo mu je, ko vidi tisoče brezposelnih in posluša njihove a-pele, pa jim ne more ustreči. Kajti takozvgnih mestnih služb j« premalo za vse. Socialistična administracija je naletela tudi na drugo težavo. Dognala je, da je imela poražena demokratska - republikanska uprava v vsakem oddelku najetih več ljudi kakor P® jih je za tista dela potrebno. Ako socialisti ne uvedejo ekonomije, ne bodo v gospodarju nič boljši kakor prejšnja administracija. Ravnati pa se m(>raj0 po svoji vesti in prepri gli vse takoj izvesti, kajti gmotna sredstva zanje je treba šele dobiti. Predniki so jim pustili kupe dolga, prazno blagajno in krizo. Iskati potrebne gmotne vire bodisi z večanjem davkov ali s posojili pa je v takih okolščinah skrajno težaven problem. Nedvomno bo sociali- stična administracija v Readin-gu v teku let dosegla velike uspehe. Ampak socialnih vprašanj v posameznem mestu ne bi mogli rešiti nikjer, kajti to je v stanju storiti le država — ne kapitalistična država, ampak šele takrat, ko ljudstvo poveri vlado socialistom. Struja -v newyorški socialistični stranki, kliere glasilo je tednik Socialist Call, ustanovljen lansko leto, pravi, da je ra in resolucij eksekutive S. P., so zastopniki militantov sklenili ustanoviti svojo organizacijo, kar so storili prošli mesec. _ „ Norman Thomas je to odobril razkol povzročila "stara gar-|jn apeliral na 08taie e]ane v da , ker se ne more prilagoditi j eksekutivi, da naj priznajo novo skupino za soc. stranko v novim razmeram in konsekven-tno novi taktiki. Namesto konstruktivne kritike napram komunistom jih brezobzirno napada. Bivše komuniste naj se ne bi sprejemalo v soc. stranko. Vsako propagiranje v nji za taktiko nasilne akcije naj bo zabranjeno pod kaznijo izključitve. Opozicija proti stari gardi, ki se je označila za militante, pravi, da z ohromelo organizacijo ni mogoče napredovati. Ker je stara garda odbijala vse predloge militantov za novo orientacijo in ob enem ridi-kulizirala tudi sedanjo stran- državi New York. stari pa vzamejo čarter. Na seji v Philadelphiji v začetku januarja t. 1. je ekseku-tiva res odvzela čarter nevv-yorški soc. stranki, ki je bila vso dobo pod vodstvom "stare garde". Imenovala je nov odbor, ki naj stranko reorganizira. Organizacije militantov torej tudi ni priznala, toda učinek je isti. Ka jti stara garda je izjavila, da ne bo sledila ukazu eksekutive, dočim ga je Socialist Call s svojo organizacijo vred podprl. Ta se je izrekla za reorganizacijo, kar pomeni, kino načelno izjavo, so se od-|da bo slranka, ki se jo zdaj po nošaji morali ostriti. Ko je nato večina pod vodstvom stare garde sklenila reorganizirati klube v New Yorku in pri tem črtati člane, ki se po njenem mnenju ne ravnajo po pravilih in sklepih newyorškega odbo- sklepu eksekutive S. P. v Nevv Vorku organizira, njihova. Dalje bo reorganizirana skupina smela poslati delegate, dočim bo stara garda, kljub trditvi, (Nadaljevanje na 5. strani.) "Odkritje", ki je zanimivo za revne družine Razni "eksperti" v Zed. državah se posebno v krizah u-kvarjajo z vprašanjem, koliko je minimalno potrebno za preživljanje družine. Skupina ve-ščakov Columbia univerze, ki •e peča g takimi raziskovanji, je dognala, da ge družina petih o»eb lahko preživlja z vsoto $8.75 na teden. Ker znašajo dohodki mnogih družin celo po 10 do 15 dolarjev na teden, razmere torej niso tako slabe kakor bi člo- statistik in iz protestov v radikalnem časopisju. Gospodje na Columbia univerzi slove vsled svoje velike učenosti in delavske družine jim bodo nedvomno hvaležne za dognanje, da se pet ljudi skupaj lahko vzdržuje pri življenju s skromno vsoto *8.75 na teden. Torej bodimo zadovoljni I Kdor pa misli, da je ta vsota premajhna, naj se domisli, da se družine v Italiji preživljajo celo z znatno nižjimi dohodki, vek sklepal iz raznih stavk, iz 1 Res, da njihova hrana ni kaj ....................4........................t PREMEMBA NASLOVA Naslavljajte v bodoče vsa pisma in druge po-pomeni'.da morajo j »iljatve Proletarcu, JSZ in Prosvetni maticillS odvržena uprava. ^ihlfen^A2301 S' L^ndale Ave., Chicago, lil. *rte za javna dela ne bodo mo- ...........................................♦.____ posebnega, ampak želodce si nika, da je dovolil družini le napolnjujejo z njo, če ne dveh iz zapuščine bogataša večkrat, vsaj parkrat na teden. $80,000 na leto za preživija-Veščaki so namreč že dosti- nje. krat ugotovili, da preveč jesti Nedavno je bil objavljen se-ni dobro. Dalje, da je bogata znam ljudi v Zed. državah, ki hrana sicer okusna, ampak za utrjevanje mišic je "preprosta hrana" (v njo lahko vključimo krompir, korenje, polen- imajo od $18,000 do milijon dolarjev plače na leto. Sociologi Columbia univerze bržkone niso preiskovali življen- MUSSOLINI je bil eden največjih ljubljencev evropskega in ameriškega kapitalizma. Italijo je otel "komunistični" nevarnosti in jo organiziral v vzor državo. Podvzel ie velika javna dela, odpravil svobodne delavske organizacije, prepovedal stavke, stabiliziral industrijo, se pobotal s papežem, osušil je močvirja in dvignil Italijo res na stopnjo velesile. Newyorški, pariški in londonski bankirji so ga zalagali z denarjem in kapitalistično časopisje vsepovsod ga je slavilo za enega največjih mož — prav za prav za največjega moža sedanje dobe. Ko je mednarodno delavstvo svarilo svet pred tem novim "cezarjem", ki je požigal delavske domove in tiskarne v Italiji, uničil vse delavske organizacije in pobijal delavske voditelje, je kapitalistično časopisje smatralo Mussolinijevo divjanje za potrebno zlo. Danes je tudi kapitalistični svet v zadregi in se vprašuje: Kaj bo z Italijo po padcu Mussolinija? Tudi Italijani-begunci se ukvarjajo s tem, ne iz radovednosti, ampak ker je od njih veliko odvisno, kako se bo razvijala dežela, 'vz katere se jim je posrečilo uteči, kadar bo konec režima, ki mu načeljuje Benito Mussolini. Svetovni javnosti so naslovili proglas, v katerem zagotavljajo, da je strašenje s komunističnim režimom nesmisel, kajti to je najmanjša možnost. "Italija ni Rusija/' pravi proglas. "Ogromno večino prebivalstva Italije tvorijo mali kmečki posestniki, obrtniki, trgovci, mali Jndustrialci, profesionalci in drugi ljudje raznih poklicov, ki niso prav nič pristopni uredbi, kakršno ima Rusija. Tudi ako se bi dogodilo, da prevzame oblast komunistična vlada, ne bi uspela, kajti ljudstvo ji ne bi dalo svojih malih imovin, pač pa zahteva razdelitev velepo-sestev v nadaljne male kmetije. Drugič, Italija je odvisna od uvoza toliko kot malokatera dežela na svetu. Ako se ji ustavi dovoz živil in sirovin, mora propasti vsaka vlada v nji. Komunistična vlada v Italiji torej ne bi obstala, česar se komunisti zavedajo, zato so se pridružili ostalim protifašističnim skupinam, katere so za vrnitev demokracije. Na nedavni konferenci v Bruslju so se italijanski begunci sporazumeli za skupen propadal jevanje na 3. strani.^ DVOJNA STRAN SANKCIJ Sankcije lige narodov so Italiji gospodarsko silovito škodovale, a kvarne so tudi tistim deželam, ki so bile od uvoza v Italijo najbolj odvisne. Ena teh je Jugoslavija. Italijo je zalagala posebno z lesom. Ko so bile sankcije proglašene, je Jugoslavija pošiljanje svojega blaga v Italijo ustavila. Posledica tega je, da je bilo samo v Bosni odslovljenih 1,500 lesnih delavcev, iz plavžev v Zenici pa so jih odslovili 1000. Precej delavcev je bilo vsled sankcij odslovljenih tudi na Slovenskem, okrog Reke in v drugih krajih države. "Del. Politika" je pisala o tem: "Za vse te nesrečnike, ki so bili odpuščeni v najhujši zimi. se pa nihče ne briga, niti na najmanjšo pomoč se ne morejo zanašati, če je izvoz lesa popustil, ni še treba, da ti ljudje stradajo. Dovolj živil imamo v tej deželi. Pripravljene bi morale biti na take katastrofe: drža-« va, banavine in občine!" Ta stran sankcij je zanimiva tudi z ozirom na stališče eksekutive am. soc. stranke, ki je proti podpiranju sankcij društva narodov, pač pa je za "delavske sankcije". Gornji slučaj dokazuje, da je stališče eksekutive lepo v teoriji, toda naj bi šel kdo in rekel tem delavcem v Jugoslaviji: "Ustavite izvoz lesa in vsega drugega blaga iz naše države v Italijo, da jo kaznujemo, ker je napadla Etiopijo!" To bi bile "delavske sankcije". Toda mar bi delavci na svojo roko to storili? Ne, ker je boj za obstanek prvo, kar imajo pred očmi. Vlada pa je bila sankcije v stanju izvesti, četudi si z njimi škoduje v gospodarstvu, in a-koravno je vedela, da bo s tem pahnila več tisoč delavskih družin v bedo. Pravično bi vsaj bilo, da jim bi naklonila toliko podpore, da ne bi stradali in prezebali. to, žgance, močnik, repo, fižol skih razmer v teh družinah,! itd.) veliko boljša. Cemu se ker nikjer ne svetujejo, da naj | "eksperti" sami ne drže teh »e jim plače znižajo na $640 j svojih najdb, je mnogim ugan- na leto, kolikor znašajo doka. Tudi se človek s ceste upra- hodki povprečne ameriške dru-vičeno čudi, kako je mogoče zine. V tej povprečni meri so ekspertom dokazati, da je vključene tudi plače imovite-$8.75 na teden zadosti za pre g« »loja, torej je dohodek po-življanje družine petih, in ka- vprečne delavske družine celo kojim je v drugih slučajih mo- nižji kakor $640 na leto. De-goče na sodiščih dokazati, da »«v«ka družina petih oseb to celo štirideset tisoč dolarjev I bo 1umr,a C* 'T" . , . , i $455 na leto, posedujoči sloj na leto komaj zadostuje za pa gca dviga pa je v mednarodnem delavskem gi-i bjla težka kriza v ang!e6ki banju upoštevati. [tekstilni industriji. Engels, ki Pogled obeh pa je bil uprt je bil sam pri njej zaposlen, je Rena", kjer odreka Napole-j predvsem v Ameriko, kjer se občutil krizo na lastni koži, onu III. pravico, da bi anekti- je 1. 1861 razvil boj za osvobo- kajti dohodki so se mu precej ral Savojsko in Nizzo, kajti na- jenje sužnjev. Dočim se je zmanjšali. Vendar pa v to kri-rečje, ki se v teh krajih govo- namreč v severnih ^eželah Ze-jzo ni stavil nikakih velikih u-ri, ni francosko, nego je itali- dinjenih držav že docela razvil | panj, kajti dogodki po krizi 1. jansko. Ob tej priložnosti naj moderni kapitalizem s tovar- 1857 so ga poučili, da je kapi- pripomnimo, da se je Engels mnogo ukvarjal z jezikoslovjem in je tudi v tej znanosti dosegel obširno znanje. Nekaj časa je nameraval celo spisati primerjalno slovnico slovanskih jezikov; namero je šelo opustil, ko ga je prehitel naš Miklošič. 11. Svitanje Nobena reakcija ne traja večno in tako so se začeli v začetku 60. tih let tudi evropski reakcionarni režimi močno krhati. česar ni dosegla revolucija 1. 1848., to je polagoma dosegel razvoj, dosegel je zlasti napredek produktivnih ail. V srednji Evropi je začela od prosperitete 50. tih let okrepljena buržuazija zahtevat dele* na vladi — tem bolj, ker so jo režimi, ki so bili sestavljeni večji del iz feudalcev, občutno ovirali pri njenem napredku. V Nemčiji je postajal klic po zedinjeni Nemčiji zmeraj mK iroiši, kajti male nemške državice so ovirale povsod razvoj industrije in tudi niso nudile dovolj širokih trgov. Povsod je prodiralo spoznanje, da feudalci, ki so živeli v duhu v preteklih časih, niso sposobni zastopati koristi velemeščan-stva. Zlasti pa se fe pokarf&I feudalni režim še nesposobnega v Avstriji, kjer je privedel radi ponesrečenih vojn skoro-da do državnega bankrota. U-stavna, parlamentarna monarhija — to je postalo geslo liberalnega meščanstva. Tako se je začela tudi delavstvu zopet odpirati pot. Vreti pa je začelo tudi v Rusiji, kjer fevdalni sistem še zmeraj ni bil odpravljen in so nami in mezdnim delom, so v talizem še preveč močan, da bi južnih deželah veleposestniki mu taka kriza izpodmaknila plantaž, ki so pridelovali na tla. njih predvsem bombaž, zapo- Zmanjšanje Engelsovih do-slevali še zamorske sužnje, ki hodkov je Krenko obeutila za delo niso dobivali drugega Marxova družina, ki je Engels ko ,hrano m streho Te sužnje sedaj ni moffel ^ uko d_ so razni trgovci lovil, po Afriki j pirati kak()r prej Ko je bUa , in jih izvazal, na amerrfki trg. 1861 ^ „Nevv York Tribune" Tako sta v Ameriki drug poleg drugega obstojala prav za prav dva družabna reda in konflikt med obema je bil neizbežen. Posestniki plantaž so zahtevali, da se razširi suženjsko delo po vseh državah severne Amerike, severni kapitalizem pa je zahteval njegovo prisiljena omejiti dopise iz Evrope, je nastal pri Mnrxu naravnost obupen položaj. Pisma, ki jih je v tej dobi pisal Marx Engelsu, so polna tožb o denarnih zadevah: enkrat ni mogel izplačati mlekarice, drugič mu je zopet izjavil mesar, da mu mesa ne more več dajati na odpravo Med severnimi in juž- j kred,t/hiant ^spodar pa ga je mm, pokrajinam, se je razvila ,eda, tranj fadj neplaiM»o za vroče zaželeno srečo, da bi dobili iluribo v Mangienovi tovarni. Križ božji, lastniku je najmanj treba, da vzdržuje obratuje! _Tudi njegovi otroci in otrok otro- ci bi bili dodobra preskrbljeni, Če bi jutri pognal itiri tisoč družin na cesto. Da se je moral v mUlih tako posrta.v 1 jati v • bran proti doktorju, to mu je šele do kraja raiodek), kako močno je se pod vplivom svojih nedavnih doživljajev. Brez konca in 'Iraja so v slabotni luči svetilk švigali mimo obrazi, le redkokdaj je segla roka po klobuku. le redkokdaj je po temni prečni črti odprtih ust uganil, da ga kdo pozdravlja, a je ropot motorja prekri-čal pozdrav. Tisočkrat se je vozil baron mimo donvov se vračajoče množice, ne da bi 4ga kdaj le za hip zmotila misel, v kakšne kotanje presiha U človeška reka. Ali zaradi doktorja, ki {ra je kakor neviden vodnik nadlegoval s svojimi bistroumnimi pripombami, ali pa so bili lastni spomini na zatohlo, vladno Abtovo sobo in velike zanemarjene hiše: nenadoma je zagledal Mangien pred seboj cilj, ozki, smrd-jjhiod skrbi, prepirov in otroškega kričanja zastrupljeni dom, ki čaka teh Izmučenih, domov se opotekajoč ih mož. Ne, prav res, nič prida kupčija to, prodajati svoje roke, kakor je imenoval to doktor. Takoj je spet vstal pred njim tudi neprijetni prizor velikih, kakor kamen posivelih rok za šipo v mrtvašnici — položenih kakor blago v izložbi. 'Na moč mu je odleglo, ko se je avto nazadnje vendarle ustaivil pred vhodom v tovarno. Velika rešetkasta vrata so bila že 'zaprta, tudi v ravnateljski zgradbi je gorelo le še nekaj luči. Z lahnim nasmehom je ugotovil Mangien, da so okna starega višjega knjigovodje, Id je sestavljal letne zaključke že za starega očeta, kakor po navadi še zmerom razsvetljena. tPod edino svetilko na hodniku je ždel sluga, vojaško strumno je udaril s peto ob peto ter takoj odhitel poročat gospodu von Hahnu, da je prišel mogočni gospodar. vzdeli »v tovarni ime "baronova leva roka*', ker je tako naglo napredoval le zaradi obolenja desne roke, ki je bila pravi Mangienov namestnik; vodil je personalne zadeve. Med vojno so ravnali z njim kot z vodjo državne prevzemne komisij« z zapovedano obzirnostjo in so ga pritegnili tudi v baronovo družabno življenje, in tako se je po polomu pravočasno zatekel v tovarno. Mangien je bil vesel, da je z bivšim polkovnikom pridobil pomožno silo, ki je lahko preložil nanjo vse disciplinarne zadeve, toezdna pogajanja in karkoli je zahtevalo neposrednega občevanja z delavstvom. Ostri, vojaški glas je spreletal ljudi z grozo. Man-fcien si je bil v svesti največjega reda, ne da bi se mu bilo treba količkaj brigati za pritožbe in zahteve večno nezadovoljne sodrge. V temnem hodniku, ki je vodil do velike posvetovalnice in njegovega najsvetejšega, se je spodtaknil baron ob iztegnjene noge nekoga, ki je neviden ždel na kl^pi v kotu ter planil na smrt prestrašen kvišku, ko je v tujcu, ki se je skorajda prevrnil, spoznal vrhovnega poveljnika vsega podjetja. 2e je hotel baron vzkipeti, ko je pravočasno opazil, da tiči možakarjev desni rokav Prazen v žepu suknjiča. Takoj se je spomnil, da se je pred nekaj tedni nekdo ponesrečil ob hidravličnem kladivu; nepravilno vložen ^os je hotel naravnati, pa ni mogel več pravočasno umakniti roke. Delavec je bil shiran v skelet, v brezkrvnem obrazu so bili še zarisani sledovi prebolenih bolečin, in najbrže se je pravkar šele vrnil iz bolnišnice. "Čakate mene?" Presenečen od dobrohotno prijaznega gla-8U» je enoroki jecljaje opravičeval svojo prisotnost. Zjutraj je bil prišel iz bolnišnice in ki je od tedaj čaka "gospoda polkovnika", najbrže pozabil nanj. Mangien ga je poslušal le napol; nenavadno se ga je dojmil pogled na prazni rokav. Redkokdaj je potekel mesec brez lažjih ali težjih nesreč. Ljudje so bili sicer po zakonu zavarovani, prejeli pa so, če so se hudo ponesrečili, po večini še nekakšno odpravnino, zavezati pa so se morali pismeno, da so s tem odpravljeni enkrat za zmerom. Bila je stvar polkovnika von Hahna, dovoljevati izplačila dovoljenih zneskov. I)a je pustil tega človeka, ki se je komaj držal na nogah, čakati ves dan, to je barona ujezilo. Ni se mogel odtrgati od praznega rokava, ki se je tako plosko iztekal v žep. Nehote je moral misliti na vsiljivo ponavljani doktorjev stavek — ta roka je bila zdaj resnično prodana, od česa naj ta človek živi? Dva tisoč mark mu je bilo nakazanih kot doklada smešno pičli invalidnini — je to dovolj? Edino orodje, ves kapital, vse, kar mu je bila dala narava, da se prebije skozi življenje, vse to odkupljeno za dva tisoč mark? "Ah, na tega sem čisto j>ozabil!" — je vzkliknil gospod von Hahn in se jezno udaril po čelu, v naslednjem hipu že ves zaposlen s pozdravljanjem svojega šefa. Držeč za kljuko vrat, ki jih je bil na široko odprl, je zaklical s praga ravnateljske pisarne čez ramo delavcu. naj se oglasi po novem letu. Baron se je obrnil. "Po novom letu? Zakaj šele —" , S svojo običajno hreščečo gorečnostjo ga je spomnil polkovnik, da mu je bil prav za prav že za-božič dovoljen kratek dopust za Berlin, in da je le nepričakovani odhod —. "Dobro!" je hladno odgovoril Mangien. "Mar naj čaka zato ta človek cel teden? Stopite noter." Hahnova tiha nejevolja, ki jo je čutil v hrbet, je učinkovala na Mangiena kakor izzivanje. Nalašč je izpraševal delavca na dolgo in široko, in bilo mu je v zadoščenje, da je moral gospod Hahn z mapo v roki stati in čakati. Kaj ni bil pustil" nesrečnega pohabljenca ves dan sedeti pred svojimi vrati? "Imate izjavo o odpravljenosti pri sebi?" "Na žalost nimam. Pri meni je v pisalni mizi." "Ste tako prijazni in stopite ponjo?" — je zaprosil Mangien s hlinjeno ljubeznivostjo; sam se je začudil škodoželjnosti, ki mu jo je pripravljala zagrizena jeza njegovega ravnatelja. Da ga je vpričo delavca poslal ko slugo po spis, to je bila za gospoda polkovnika huda preizkušnja! Baron se je šele ta hip domislil, da se je svoj čas tudi mali Leitvvitz zavzemal pri njem za nastavitev gospoda Hahna. Kakšen užitek, da je tako hitro lahko povrnil našobano oholost vse te sodrge! Vsi bodo še spoznali, da ni dobro češnje zobati s Friedlom Mangienom. Spet je moral stati polkovnik ob pisalni mizi kakor lakaj, medtem ko je njegov šef prebiral še ne podpisano izjavo z natančnostjo, kakor da nima niti pojma o njeni vsebini. • r • • "Če je tudi vaša žena s kmetov, bi vam kajpak lahko pomagala v obdelovanju vrta" — je.vprašal Mangien enorokega, ki je bil čez-dalje bolj v zadregi in si je komaj drznil odgovarjati. Imel je štiri otroke, najstarejši bo imel spomladi že deset let, seveda bi lahko vsi trije obdelovali — Ne da bi mu dal izgovoriti do konca, je baron počasi raztrgal listino, jo zmečkal ter vrgel v koš poleg sebe. Potem se je obrnil h gospodu von Hahnu, ostro zasadil svoj pogled v vojaško nepremični obraz ter bruhal besedo za besedo: "Tista zemljišča za Altono imamo pač še zmerom na grbi? Tovarna je postala že zdavnaj prevelika, da bi jo lahko preselili tja. Najbolje bo, da postavimo temu človeku hišico tamkaj in mu dodamo toliko zemlje, da bo s svojo družino vred lahko živel." In z upadlim glasom je dostavil in skomignil: "Kaj bi z dva tisoč markami?" (Dalje prihodnjič.) Kralj je umrl! Živijo kralj!" u» Ameriški družinski koledar Letnik 1936 je po obsegu največji izmed vseh jugoslovanskih koledarjev, ki izhajajo v tej deželif in edini, ki je vezan v platno. Ima 221* strani. Stane 75c. Upoštevajoč njegovo velikost, je to najcenejši jugoslovanski koledar. ' » T Vsebuje U povestnih del, šest razprav in člankov, deset potopisnih in drugih opisov, razne podatke, statistični pregled jugoslovanskih ^podpornih organizacij, seznani jugoslovanskih konvencij v prosi e m. letu, seznam slovenskih časopisov in razno dmgo gradivo. Ilustriran je z okrog sto slikami. Naročite si ga, če ga še nimate. Priporočite ga znancem. Tudi vaši sorodniki v starem kraju ga bodo veseli, če jim ga pošljete. Za inozemstvo stane $1.00. 2 mmmMmm\mmm& Angleški kralj George V., star 70 let, je dne 21. januarja umrl. Kraljevsko slušbo je imel aekaj nad 25 let. Nasledil ga je njegov sin Edward, ki je osmi angleški kralj tega imena. Star je 41 let in samski. novi centralni odbor socialistične stranke v okraju cook Chicago, III. — Socialistična stranka čikaškega okraja ima zdaj 35 postojank in v njih 677 članov, ali 75 več kakor jih je imela ob koncu junija prošlo leto. Od teh pripada štirim klubom JSZ 135 članov, ali približno 20 odstotkov. Klub št. 1 jih ima na podlagi poročila o-krajnega tajnika povprečno skozi šest mesecev zadnje polovice preteklega leta 110, klub št. 16 na severni strani 5, srbski klub št. 20 JSZ 16, in klub št. 224 v S. Chicagu 4. Tu so všteti samo tisti člani, ki imajo članarino plačano. Klub št. 1 je po številu članov še vedno največji v okrajni organizaciji. Drugi je angleški klub v 5. vvardi na južni strani s 64 člani, in tretji po velikosti je angleški klub v 24. vvardi, ki ima 52 članov. Enajst postojank ima manj kot 10 članov vsaka. Vse postojanke skupaj so v okrajnem centralnem odboru upravičene do 64 delegatov. Volitve v okrajni eksekutiv-ni odbor, ki šteje 13 članov, so se vršile v pondeljek 20. januarja. Kandidatov je bilo 16, ali samo trije več, kot pa jih je bilo treba izvoliti. V sledečem so kandidati in število glasov, ki so jih prejeli od navzočih zastopnikov klubov: Anton Garden, 42; Bernard Kirby, 40; Anton Cambo-ni, 39; Nathan Miller, 37; L. Vernon, 36; N. Parshal, 36; Ludvik W i potni k. 36; Lydia Beidcl, 36; N. Barnet, 34; R. M. Bernhard, 32; -Maynard Krueger, 31; Fanny Schneid, 20; Albert Goldman, 29. Poraženi kandidati pa so bili: Anton Ječmen, urednik Spravedlnosti, 24 glasov; F. Passovoy, član prejšnje eksekutive, 25; D. Gertler, 26. Te volitve so se vršile več ali manj v znamenju frakcij-skih odrejenosti. Zmagala je na celi črti takozvana militant-na lista, dasi So nekateri izmed izvoljenih zelo konservativni in v svojih klubih neuspešni ljudje. Vendar pa sedanjo eksekutivo sestavljajo v splošnem boljše moči kakor prejšnjo, dasi je tudi v prejšnji prav tako popolnoma domini-rala ista struja. Značilno je, da so dobili med delegati nekateri osebno in po aktivnostih nič ali pa le malo znani kandidati v več glasov, kakor pa npr. May-nard Krueger in Albert Goldman. Slednji je, kolikor je meni znano, edini bivši komunist, ki je dobil v soc. stranki tega okraja .to važno mesto. V soc. stranko se je vrnil pred dobrim letom. Poraženi trije kandidati so bili baje kandidati "staT£ garde". Izmed njih je Gertler zelo sposoben in po mojem mnenju stvaren človek. F. Pas-sovoy pa ima napako, da govori več kot bi bilo potrebno— torej človek s povprečno napako. Ječmena sem že omenil. Upam, da bo nova eksekutiva v stanju ojačati stranko in s tem v prvi vrsti takozvane angleške klube.' Dokler se ji to ne posreči, ostanemo samo vzgojna in propagandistična stranka, a delavci rabijo tudi politično, kajti baš politična stranka bi jim bila v tej krizi najbolj potrebna. — F. Z. Sklepi kluba št. 1 na seji prošli petek ~ jačanje gibanja za povrnitev italije v demokratično družbo (Nadaljevanje s 1. strani.)- gram, ki določa vrnitev civilnih svobodščin in socialno revolu- > ■c i jo v smislu, da postanejo velike industrije, prometna sredstva in prirodni zakladi izključno ljudska posest. Mnogi v Italiji čutijo zahajanje Mussolinija, pa se pripravljajo za ohranitev fašizma v novi obliki. Nadaljevala naj bi vlado vatikan in dinastija sporazumno z armado, dalje s pomočjo tistih sedanjih fašističnih politikov, ki so z il ducejem nezadovoljni, nekaj ljudi pa se naj bi pozvalo v vlado iz vrst onih politikov, ki jih je Mussolini pred 13..leti strmoglavil. Računajo, da bi tak režim dobil oporo konservativnega javnega mnenja v Angliji, v Franciji in v Zed. državah in s tem posojila, brez katerih se ne bi mogel utrditi, čeprav bi ga podpirala armada, policija, javni nameščenci, duhovščina in bogataški sloj. Možno je, da se bi taka kombinacija vzdržala precej časa, toda končno bo morala pasti prav tako v polomu, kakor bo padel Mussolini. Ko hitro dobe Italijani vsaj malo svobode v govoru in tisku, pravi proglas, se bodo vpraševali: Mussolini je padel, toda kralj je ostal. Čemu naj vzdržujemo dinastijo, ki je obljubila varovati ustavne pravice, potem pa se slepo udinjala Mussoliniju in pomagala pri njegovem krvniškem delu? Kralj, ki je brez časti in le golo orodje, ne zasluži tega mesta. Tako bi nastal val protimonarhističnega gibanja in dinastije bi bilo konec. Vlada fašistične reorganizacije, kakor je orne-njeno prej, bi V teh pkolltlnah postala samo most v italijansko republiko. M*zxJnijeve tanje o avobodni italijanski repubHfl^i-se morda uresničijo veliko prej nego svet pričakuje. Naravno, da se italijanska republika ne bo omejila samo na povrnitev civilnih svobodščin. Deželo bo morala preobraziti od kraja v duhu novega ekonomskega in socialnega reda. Ljudstvu bo razdelila 17 milijonov akrov zemlje, ki je danes last 12,000 parazitov in večinoma le malo uporabljena. Dalje bo republika razveljavila lateransko pogodbo med papežem in Mussolinijem, sklenjena 1. 1929. »Izvršila bo popolno ločitev cerkve od države irT proglasila enako svobodo za vsa verstva. Drastično bo znižala izdatke za oboroževanje in izboljšala šolstvo. Industrije, ki so danes odvisne od državnih subvencij in pro-tekcijskih carin, bo republika prevzela pod svojo kontrolo. Ako hoče kdo definirati ta program za "socialno revolucijo", svo- -bodno mu, toda upošteva naj, da to ni "komunistična revolucija" pač pa nekaj čisto drugega. Kajti ta socialna revolucija v Italiji bi ustvarila najmanj dva milijona novih malih kmečkih posestnikov. Možno je, da bodo druge sile skušale rešiti Italijo na svoje načine, predno bo gibanje za republiko toliko močno, da prevzame vlado in izvaja svojo moč v smereh prej označenega programa. A eno je jasno: Mussolini ni večen. Prej ali slej bo prebivalstvo Italije moralo vprašati: Kaj sedaj? Na boljšem bo, če se s tem vprašanjem ukvarja danes, ne pa šele čez 10 ali 20 let. Proglas dalje pravi: "Kar se nas tiče, odgovarjamo na v prašanje, 'kaj potem', edino z besedo, 'Italija'." Kajti ta ostane. Ljudje, ki so proglas podpisali, pravijo, da verujejo v žila-vost in v miselnost italijanskega naroda. Italija je bila pred Mussolinijem. Italija ostane, ko Mussolinija nič več ne bo — svobodna Italija v društvu svobodnih narodov." koledarja, knjig Cankarjeve družbe in o agitaciji za Proletarca. Chicago. — Na prošli seji Končna točka dnevnega re-kluba št; 1 dne 24. januarja je da je bilo sklepanje glede pra-bilo članom predloženo poro- vil kluba Slovenski delavski čilo o financah v decembru, center. Zadnji občni zbor SDC dalje za dobo zadnje polovice dne 18. januarja je namreč dal prošlega leta. in pa poročilo o to nalogo klubu. Sprejet je bil delu kluba v minulem letu. Pri- osnutek pravil in v pripravljal-redil ga je tajnik kluba Justin ni odbor so bili izvoljeni Anton Zaje. Poročilo je poslal tudi v Andres, Filip Kmetec in John objavo Proletarcu. Hujan. sti, izmed katerih imamo izbrati sedež prihodnjemu zboru JSZ. Angela Zaitz, zapisnikarica. Nadzorni odsek je poročal, da je finančno poslovanje kluba v redu. Dramski odsek je v sporazumu s klubovimi odbori sklenil povabiti na gostovanje dramski odsek SNI) v VVaukeganu, da ponovi na našem odru v Chicagu na prireditvi v korist Proletarca dvodejansko burko "Dva potepuha". Ta prireditev bo v nedeljo 8. marca v dvorani SNPJ. Klub je ta sklep odobril. Dalje je bilo oHohreno, da se vprizori angleško socialno dramo v enem dejanju in da se spored obogati tudi z drugimi točkami, celotno aranžmo pa ima dramski odsek. Dalje je bilo sklenjeno, da po več letih presledka spet pričnemo s prvomajskimi slav-nostmi pod pokroviteljstvom j našega kluba. Zadnja leta jih j je v prid sodelovanja na skupnih strankinih manifestacijah I opustil. Ker pa se zda.i te vrše popoldne, imamo mi lahko svojo slavnost zvečer, s sporedom, kakršni so se med našimi ljudmi na klubovih prvomajskih slavjih zelo priljubili. Bilo je poročano, da če bo izvedljivo, bo pretežni del sporeda predvajal klubov odsek Red Falcons s sodelovanjem e-nakega odseka v VVaukeganu. VVaukeganski Rled Falcon bo eksekutivo povabljen v tem smislu. Dalje je dramski odsek poročal, da so priprave za vpri-zoritev drame "Rdeče rože" v Sheboyganu, Wis., v teku. Klubova delegata v Socialist in Labor Defense sta Simon Trojar in Joško Oven. Bilo je sklenjeno, da se pošlje vsem članom računska poročila zaeno z glasovnico z me- dr. f. paulich ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICEftO f,10 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. Shod čikaških unij za zgraditev Labor Party V nedeljo 1. marca se bo vršil v Chicagu v Ashland avditoriju shod čikaške Labor Party, kateri je pridruženih že precejšnje število unij. V njenem odboru so zastopani tudi socialisti. Glavni govornik na shodu bo Franc is Gorman, voditelj unije delavcev v tekstilni industriji. FEIVCLS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 138-' Pristna in okusna domača jedila Cena smerne. Postreiba točna. CLOTHCRAFT OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI IZ ČISTE VOLNE 16 .00 Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. V Slovenskem narodnem domu SE PRIPOROČAMO m imiHlItlHIHIHI —rrr-rrrtnrminKirtimimmmi, Milvvaukee Leader Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina! $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslovi 540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE l \AIIOII\A IISKAIIVA Mary Jugg je poročala o Red !! Falcons, F. Zaitz o seji okrajne !! organizacije S P.. Donald J. Lotrich o delu odseka za raz-! pečavanje literature, Chas. Pogorelec o prodaji A m. druž.i ; Mi tiskamo 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. e slovenskem, tirvaikem. sloeaikem, češkem, poljskem, kakor tadi e angleškem ia nemikem jeaiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCU ..................................... PREGLED DELA IN FINANC KLUBA ST. 1 J. S. Z. V LETU 1935 Igra* z Bruno Hauptmannovim »lučajem Poroča Justin Zaje, tajnik \ našt*m Uiubu j<* že dolgo običaj, da tajnik ob koncu Jeta poda splošen pregled klubove-ga dela in njegovo finančno stanje. Te tradicije s<# bom držal tudi jaz. Stanj« članstva. V začetku 1. 1&S5 je bilo v klubu 105 članov. Tekom leta jih je pristopilo sedem, izgubili pa smo jih 12. Ob zaklju-ku leta jih je 'bilo torej 5 manj kakor 1. januarja. Izgleda, da jih bomo zarali i>rpz poselil ost i Ae nekaj izgubili. V prid teh poudarjam, kakor sem storil že večkrat na sejah, da zgolj zaradi brezposelnosti ni treba nikomur pustiti kluba. Večina teh je mnenja, da ako članarine ne morejo plačati, izjemnih u.amk tudi nočejo, pa pravijo drug za drugim: "Ko bom delal, (poravnam in bom spet član." Iz letnih poročil skozi prošlih nekaj let je razvidno, da naš klub nazaduje v članstvu. L. 1984. na pr. je pristopilo v klub 9 članov, izgubili pa smo jih v istem Jetu 14. Nazadovali smo za pet članov. Ako bomo zmanjševali število članov po tem tempu, bo klub 1. 1956 brez članov. Agitacija za nore člane. Vprašanje je, kako pridobiti v naše vrste nove Člane. Nekateri trdijo, da med starejšimi priseljenci ni več polja za pridobivanje novih članov, pač pa samo še med mladino. A tisti, ki agitira jo med mladino, tudi pravijo, da jim ni vse z rožicami postlano. V prošlem letu sem prišel v dotik z mnogimi vsakovrstnimi ljudmi in se uveril, da je mogoče dobiti nove člane v obeh skupinah. Seveda, treba je v resnici iti med ljudi in agitirati za socialistične ideje. V tem mesecu sem obiskal nekaj simpatičarjev in upam, da bomo na prihodnji seji dobili par novih članov. Sploh pa pridobivanje članov v socialistične klube ni delo enega dne. Včasi vzame leta, ipredno se človeka prepriča o pravilnosti naših idej. Klubove finance. Ako upoštevamo zgolj številke, naš klub v prošlem letu tudi finančno ni napredoval, če pa te,številke pregledamo in ugotovimo, kako in čemu so bila porabljena tiaša gmotna sredstva, vidimo, da je bil finančni uspeh jako velik. Ako bi bil naš klubltJrganizacija, ki nima druge "naloge' kot nastopati na prireditvah, bi bil njegov prebitek nad 1800.00, To je—upoštevajoč današnje razmere — lepa vsota. Iz naslednjih Številk je razvidno, da je klub lani prispeval samo v prid Proletarca in agitacijski sklad $418.85. Poleg tega smo prispevali o-krajni organizaciji z nakupom posebnih članskih znamk. V vsoti, nakazana Proletarcu, je vključeno tudi naročilo kluba za Majski Glas in pa klubov oglas v njemu. Finančno poročilo. Dohodki in izdatki kluba it. 1 mo znašali v preteklem letu kakor aW4i: Dokodki: Prireditve . .. Članarina _______ Razni dohodki .....$3,224.64 ..... 376.80 91.36 Skupaj...............u.. $3,692.80 Sirotki: Izdatki za prireditve..........$1,831.51 Sava: pevovodja. note, najemnina dvorane za vaje 451.85 Dvorana za klubove seje in diskuzije ....................................34.50 Najemnina dvorane za Red Falcons ...........................................75.17 Delegati na strankina zborovanja, na konference JSZ, in. upravni izdatki 92.91 Podpora Proletarcu, naročilo za Majski Glas in v agitacijski sklad..............418.85 Prispevki stranki...........................29.13 Prispevki stranki v Cook County ........................................................92.91 Potrebščine za veselice............129.83 Telefon, poštnina in razno 176.94 Skupaj...........................$3,677.38 Ostane .................................$ 15.42 Prenos z dne 31. dec. 1935 557.19 Gotovina dne 31. dec. 1935 $ 672.61 Vloga na Millard State banki (v konkurzu)........$ 86.36 Skupaj.......................... % 658.97 Klubove prireditve. V prošlem letu je imel klub trinajst različnih prireditev, in socer dve dramski, dva koncerta Save, Silvestrovo zabavo, tri piknike in pet drugih zabav. Uspešne so bik več ali manj •vse. Prebitek "Save" v celoti znaša $234.06. Poleg omenjenih (prireditev je priporočljivo, da se v bodoče aranžira še eno večjo, in sicer Rdečih Sokolov, na kateri bi spored izvajali izključno oni. Sodelovali naj bi skupno z na- Te tri priprave napravijo težko delo lahko Naj vam pomagajo z nizkimi stroški... na ugodne obroke širni Rdečimi Sokoli slični odseki klubov v Chicagu in okolici. Taka priredtev bi bria privlačna, posebno ako se v skupinah Rdečih Sokolov obnovi zborno petje. Angleški odaek. Angleški odsek kiuba št. 1 (Social Study Club) je bil lani aktiven v razpeča.anju literature, aranžJral je iprecej disku-zij in tudi nekaj priredb. Tajnica odseka, s. A lice Artach, mi je bila pri tajniškem poslu v veliko pomoč. Skrbela je za kolektanje članarine pri članih odseka in se brigala med njimi tudi za obračunavanje vstopnic. Za sodelovanje ji iz-lekam zahvalo. S. Lotrich poda poročilo, koliko je ta odsek v teku Tela razpečal raznih brošur in pam-fletov. Dramski odsek. Dramski odsek kluba je v prošlem letu izvršil veliko dela na delavskem prosvetnem polju, posebno z Moškričevo socialno dramo "Rdeče rože", katero je »uprizoril poleg v Chicagu tudi v \Vaukeganu, l.a Sallu in Milwaukeeju. Meseca februarja jo vprizori v She-boyganu. Wis. Iz poročil je razvidno, da je bila udeležba povsod velika. Pevski zbor "Sava". Koncerti pevskega zbora "Sava" so zelo popularni. Značilno je, da na svojih prireditvah napolni dvorano brez sodelovanja drugih pevskih zborov, in da koncertne sporede predvaja skoro izključno s svojimi močmi. Sodelovanje. Ko sem prevzel tajništvo kluba, se nisem nadejal, da bom deležen toliko kooperacije. Med člani kluba, kot v uradu Proletarca sem vedno dobil za-željeno pomoč pri.svojem delu. Hvala vsem. Rad bi navedel imena vseh, ki so pomagali, toda seznam bi bil večji kakor pa je imenik klubovega članova. Volilne kampanje. Lani je klub sodeloval v kampanji za aldermanske volitve, ko je v 22. wardi kandidiral v mestni svet sodrug Anton Garden. člani so v tej agitaciji izvršili veliko dela in kadar ga bodo proporeno tudi delevci drugih narodnosti v tem okraju, bo rezultat drugačen. Zaključek. Da je nam bilo mogoče izvršiti toliko dela, je zažiga celote — uspeh vseh tistih sodnikov in sodružic ter somišljenikov, ki so pomagaH na prireditvah, s prodajo vstopnic v predprodajah, priobčevali agitacijske dopise, razpečavali literaturo in o-pravljali štfsilne druge posle v področju kluba. Nadaljujmo enako vztrajno n lotimo se agitacije za pridobitev novih članov v klub, pa bomo ob koncu tega leta !><• lepili še sijajnejŠe uspehe! leženci čimbolj zadovoljni. Zdaj ipa o glavni točki ma-škarade -— o darilih. Pripravljenih imamo 2a najboljše ma-•ke že zdaj v vrednosti nad $100, za skupine pa imamo "extra cash". — Rezervirajte si soboto 22. feb. M poeti "Nadine" maškarade. Vabi odbor. Prireditve kluba it. 1 v prihodnji sezoni Bruno Hauptmann, ki je bil obsojen v smrt, »i j* iivojeval odložitev ektekucije. Odložitev utmrčenja je odredil Harold G. Hoffman, governer države New J«r»«y, kjer je bil Bruno Hauptmann viled ugrabljeej« in umora Cba«. Lindbergbove«a otroka obsojen in je od tedaj v z* pore u. Njegovi prijatelji in Nemci v splošnem ti zelo priudevajo, da »e Hauptmanna reži •mrtne kazni, čet, da mu zločin ni bil nikoli dokazan, ampak je bil obsojen le vsled obtežilnik okolščin- predvsem zato, ker so naili v njegovem stanova, nju veliko zaznamovanega denarja, ki ga je Lindbergk plačal izsiljevalcem. Denar so iasiijevalci vzeli, a njegovega otroka so našli pozneje mrtvega v hitenjem gozdu. Lindbergh je nedavno odpotoval v Anglijo, "Jafsie" Condon. ki je bil posredovalec med Lindborgom in zločinci, pa se je pred par tedni umaknil v Južno Ameriko. Na sliki a leve na desno je governer Hoffman, generalni pravnik David T. VVilentz in prosekutor Anthooy J. Hauck. Bili so fotografirani, ko je governer podpisaval tvoj dekret za odložitev smrtne obsodbe. To so misli, ki- se uri vajo delavcu, kateri sledi razvoju razmer. Ampak samo "misliti" tudi ni na mestu. Včasi Vsaj moramo priti skupaj zgolj zaradi razvedrila in težave nekoliko "zaliti", kajti drugače bi ipo-stalo življenje neznosno. Oboje se bo dobilo na plesni vesoljci kluba št. 16 JSZ v soboto 1. februarja v Alrtine Hali, 011 Center St. Skrbeli bomo, da bo glede prireditve vse na mestu. Ob tej priliki boste čuli tudi govornika, med drugimi ('has. Pogorelca, ki bo-pojasnil pomeji naših klubov in naših prireditev za delavsko gibanje. Plesalcem bo igral Schwab's Isle of Vievv orkester, ki zna poleg drugih tudi naše slovenske plesne komade. Somišljeniki in prijatelji kluba, posetite nas v obilnem številu. Posebno še vabimo naše "northsajdčane" in pa članstvo JSZ. Zagotavljamo vsem veselo družim. - Peter Swolshak. Društvo Nada vabi Chicago, III. — Občinstvu v Chicagu in okolici naznanjamo, da priredi žensko društvo Nada št. 102 SNPJ v soboto 22. februarja v dvorani SNPJ maškaradno veselico. Za čika-ško javnost to ni posebna novica. kajti naše društvo prireja maškarado vsako leto. Pač pa je novica to, da je letos veseli-čni odbor pridno na delu bolj ko kdaj prej, in zato se nadeja, da bo ta veselica prekosila vse prejšnje. Vstopnice so zelo poceni — samo 30c v pred prodaji, pri blagajni pa bodo po 40c. Zelo priporočljivo je, in posebno za maske je komodno, da si vstopnice kupite v naprej. Dobite jih pri vseh članicah društva. Godbo bomo imele v gornji in spodnji dvorani. Postrežba v kuhinji in pri baru bo prvovrstna. Vsi, ki ste posečali priref>!i-mntet flet »• de-ferrtd ^tfjeMift* Electric Shops Dountcun-72 Weit Adams St. -132 South Dearbora Se. TfUpbpnt RANJolph 1200, UtsJ 935 4962 Bro.dwmy. 261« Milw»nke« At«., 4«J4 S. Aihlind At«. 4251 W. Madisoa St., 4114* Irvin« Park BNd.. 34*0 S. State St. •32 W. AStdSt. WO1. ?2u4 St. XI116 S. Mkhtaui A v«. Cameron vprašuje. — Zabava na north side Chicago, 111. — VV. J. Cameron, podpredsednik Fordove družbe, je v svojem radio govoru vpraševal, kako more zvezna vlada pričakovati od industrije, da zaposli enajst milijonov brezposelnih, in ako jih ne more, čemu naj bo sama (privatna industrija) odgovorna za posledice. On pravi, da ameriška industrija ni še nikdar uposljevala več kot devet milijonov delavcev. "Kako naj kar zdaj, v krizi, zviša to število na 20 milijonov?*' vprašuje Cameron. Od kje se je potem takem kar deset do dvanajst milijonov brezposelnih vzelo? \Tr. Ca-mercn ima mogoče v vidu samo avtno in jeklarsko industrijo — toda vzeti bi moral v u-poštev tudi lesno, rudniško, premogovniško in razne druge obrate — kajti brez sodelovanja teh bi tudi avtne ne bilo. Home-Owners! Obvarujte se pred kaznimi zaradi zaostalih davkov vašega posestva za 1932 in prejšnja leta s tem, da jih poravnate pred 1. feb. PRIHRANITE 25% NA DAVKIH za 1932! Prihranite 37% na davkih za 1931! Prihranite 49% na davkih za 1930! Prihranite 61% na davkih za 1929! Vs« to si lahko prihranite, ako plačate zaostale davke pred 1. februarjem 1936. AKO NE MORETE plačati teh davkov vseh ob enem, vprašajte vaaega bankirja, da vam pomaga. NOBENE OBVEZNOSTI niso bolj važne kot te. Oprostite vaa« posestvo obveznosti. Izne-bite se skrbi radi neplačanih davkov. To je redka priložnost in zasluži, da obrnete vso vašo pozornost zaostalim davkom. Joseph Agnich umrl EIyt Minn. — Tu je dne 15. jenuarja umrl Joseph Agnich, ki je bil prvi predsednik Jugoslovanske katoliške jed note. Ustanovljena je bila pred 38. leti. Ko je urednik Nove Dobe, glasila JSKJ, poročal o smrti |tega njihovega zaslužnega čla-ma, je med drugim omenil, da so bili vsi trije prvi glavni predsedniki vseh treh največjih jugoslovanskih podpornih jednot in zvez doma iz Bele Krajine. Joseph Agnich, ki je kumo-val rojstvu JSKJ, je bil rojen aprila 1855 v vasi Roščji vrh, okraj Črnomelj v Beli Krajini. V Ameriko je prišel 1. 1880, v Calumet, Mich., kjer je bil štiri leta. V Minnesoto se je preselil 1. 1884, v Tovver, kjer je bila tedaj največja slovenska naselbina. Na Ely, kjer se je pozneje uveljavil v novoustanovljeni podporni organizaciji Jugoslovanski katoliški jednoti, je do- SI.OVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK, "PHOSVETA" Stan« mm c«lo l«t* $6.00, p*l Ista #3.00 Ustansvljajt« nova društva. Deset članov (te) je treba za novo društvo. Naslov sa list i-za tajništvo j«! 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. I Odkritosrčno Vaš, Joseph L. Gill Namen je, da se davkoplačevalcem, ki niso svojih obveznosti poravnali že par let, olajša breme z izdatnimi popusti, poleg- tefra pa se iznebe tudi vseh kazni, ako plačajo davek takoj, ali se vsaj pogode za odplačevanje obrokov. Blagajnik Gill pravi, da je kamps-nja uspešna in da je zaostale davke takoj prve dneve po tej objavi plačalo ie veliko število posestnikov. Olajšave je okrajni odbor pod na-čelstvom blagajnika razglasil ne samo v časopisju, ampak tudi po radia. Milijone dolarjev si posestniki lahko prihranijo, ako se požurijo izravnati svoje obveanosti do 1. februarja. Prihranitve znašajo od 25 do 61 odstotkov in v jrotovih slučajih tudi več. O tem se posestniki lahko informirajo v davčnem uredu. BARETINCIC & SOK Tal I478 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. »VlSiHainaiiK■ I KP Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURk: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30-»-«:00 p. tn. Dailjf Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday br appointments only Retidenc« T«l.t Crawford 8440 If ao an«w«r — Ca'l Auttin 8700 ZA LIČNE TISKOVINE . VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. T#/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. COUNTY TREASURER CHICAGO. ILLINOIS ♦ _ « Pay Back Taxes Novv! a a a : i • I a • s a a a I a a I a I a 1 a i a PARK VIEVV WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Na« vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu In dovažsjo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAM^KNO Telefoni: CANAL 7172-7173 r Avstrijska vlada išče stikov z delavstomi Peter Zmrzlikar K&^^imč^Communičatioiis From" Our Reader« Odkar je Italija tako zelo .se želi nadaljevati; socialni zaposlena v Abesiniji, se ne minister Dobrechtsberger prireja shode po delavskih okrajih, da bi delavce pridobil, ki more več toliko vmešavati v politiko obdonavskih državic, kjer je njen pritisk zadnje čase močno popustil. Zlasti Avstrija ** Je z»ašla naenkrat na rizpdtjv. te pred per tedni je ob vprašanju sankcij v Ženevi patetično izjavila, da ae ne mo- svoji zaveznici, kateri je prisegla zvestobo, ki tvori temelj sedanje avstrijske politike. Dogodki se pa hitro razvijajo in avstrijska politika se je čez noč preokrenila za 90 stopinj. Italija ima danes dovolj lastnih brg in ne more svojim vazalom ničesar jamčiti. Na drugi strani ie pa Avstrija že na lastni koži občutile posledice, ker se je v Ženevi izrekla proti sankcijam. Avstrija životari od milosti zapadnoevropskih baiir kirjev. Koncem leta so zapadla velika plačila na račun sanaci-je Kreditaikstalta. Avstrije je zaprosila v Londonu in New Yorku za odgoditev. Bila pa je odbita. Vse to jo je privedlo do pa mu na teh shodih temeljit o - Grand Junction, Colo. — Tu j« preminul rojak Peter Zmrzlikar, star 51 let, doma od Kranja na Uorenjakam. Podlegel Sprašujejo vest In šele sedaj je b°lesni na želodcu. Živel je spoznava, kak prepad zija bU,u tevfa meattt na •voJ* {*r~ med delavstva hi tn režimom. mAr kl ** ~ ne- On bi rad pristal na gotove Iumorno obdeUval. Pokopali koncesije, zlasti glede .svobod- m° ** l5- januarja ob obilni re pridružiti sankcijam .proti, nih aindikntm' » Starhemh^r- uclt>l(;žbi l)r'jateljev in znancev govo krilo, ki pripravlja pot|1er ^»Iv* druitev. monarhiji, ni voljno popuščati. Svoječasno je bil pokojni Bližnja bodočnost bo pokazala ^rahkar aktiven društveni nadaljni razvoj. delavec in uspešen agitator __________Proletarca v naselbinah drža- ... ^^ ve Utah in v Coloradu. Kt) pa smo v volilnem letu. Demokrat- se je pričel boriti za obstanek ska in republikanska stranka na farmi, je moral druge aktiv-se že na vso moč klestita v bor-! nostj opustiti. Tudi so tukaj bi za službe. V tem boju očita- prilike za agitaciii^anj ugo- mi: i amo^ i f— ST j In Our Block 4 Velik« Britanija in Francija tla telo radodarni valeiiti. Ko tla Miu.o- jo njuni politišni drug' druge-kakor v industriainih na-1 mu graft, nezvestobo volileenHselbinah. ' u in druga nečedna dejanja. j* Ko je bil meseca julija lan-! Delavci to vidijo, se zgraža- »ko leto tu na obisku Frank jo in pravijo: "Kaj pomaga, ko ] Zaitz, urednik Proletarca, smo parni ne moremo zmagati!" j sklicali pri Jack Troyarju v! ______ ___________________________________________ Cae je, da se bi izpametovali bližnji farmski naselbini Pali- ,iB'itt ponudiU dve EtiojMje, j« •*•« o«trmei in an«l«ika vlsda je in Be strnili V ftCClallfltlčni stran- sestanek katar*™ -T« priiuu .»ojo ponudbo. — i talij« koč« ki Ako bi Storili to vsi delavci , • * , Jt SC i* Afrik« io r«.delj.na, rasen Etiopija, »a ja lotila ta, H i n oi storili to vsi delavci, f med drugimi udeležila Peter da jo "ci*ili.ira". Hitlarj., trtji r.jb j, t«di ,ed«o .U.n.jii *«aiu.ii „ ki vedo de od republikancev Zmrzlikar in Martin Kovač. e"r«it.* pr.ji.jib „emikik Jitarijo. v Afriki, bi .• ».tlm razmišljanja o politični preo- T^u^ T'" SM,lji ^ratuje mal premo ^TtllT^ ir*mi\ *** S5& ••-------- ----- • • - čakovati ničesar boljšega ka- ROvnik v hribih precej daleč od kor imajo zdaj, pa bi bila zma- tu." ge delavstvu zagotovljena. Po končanem sestanku se je! j« Por»«.aUka po.e.t o>n.č«n« • mreinimi črtami. Kot sem že omenila, klub št. Zmrzlikar poslovil, ker ga je -- oHMKrouranem ** Je ?d,<*iI delovati z vse~ tl«ma čakalo nujno farmsko fašizmu ali pri demokratičnih j ^ET^ /ttj<" u j "Ti me osebno ne .poznaj je bil javljen obisk avstrijske-* fr 1 T I* T mn°Zl~ Hm^ak v*asi *em »»selbi-ga kanclerja v Prag?, ko p^ ^ ' nah ** precej agitiral. Zdaj mi postaji v tej smeri.Druga eta-C^»kLi °k l ° "f' je a v jeseni bom L uu " . priredi nas klub v soboto 1. t< naročil vaš Koledar in ga raz- bruarja v Aldine Hali, 1> 111 peča val med fa rmarji. To sem Center St., ^zabavo. Obiščite ze večkrat storH. Proletarec j? miki Dui ~ ii/vt/in : : .. .... > . .. rijentaciji, zlasti ko so jI Angleži Že ponovno očitali polne ječe in koncentracijska taborišča. Morala je izbirati, da išče zaslombo pri bankrotiranem vsela Anglija. To to velike, bogata krajina, ki Jik Anglija ne bi rada dala naaaj. Zato •« pritli la London* cl«»«vi. da t« naj Hitlarjavim ambicijam aa ekspanaljo ugodi na račun portugalskih kolonij v Afriki. Na tem semljc Veaelica in iola brezposelnih pa je bila božična amnestija februarskih borcev, sicer še ne popolna, precej jih je še ostalo v ječah, a namen je očiten : popraviti vsaj nekoliko slab vtis, ki ga napravlja avstrijski režim po Evropi. V tem pravcu Resolucija, ki je vredna upoštevanja. — Klub st. 16 vabi Ckicago. — Ob Noven letu je navada, da ljudje sklepajo sami s seboj vsakovrstne resolucije, ki pa »o po praznikih kmalu pozabljene. Koncem januarja se svojih resolucij — dobrih in slabih — niti ne spominjajo. Klub št. 16 JSZ na severni strani pa je za svojo resolucijo sprejel geslo, "delati za socialistični pokret bolj ko kdaj prej". Razmere, ki vladajo v Chicagu, nas silijo k temu. Letos Chicago. Slovenski klub brezposelnih priredi veselico v soboto 8. februarja v spodnji dvorani SNPJ. Vabi vas, da se je udeležite v čimvečjem številu in mu s tem pripomorete k nas vsi. - Drvzdaj «<> imele vse dober list in vreden nodnorp " .....I----------/" ^V r/.T, 7 naše prireditve jako številen (Z j^^^^Mar n K ^č gn,°tnemU J18^^' Kajl k,ub Doset Nadeiamo se enako d » ;l'Masl1 * Jt, Martin Kovai ima v xvei| „ 8Vojini delom v posei. jVaaejamo se enako tL>- « sugestijo, da bi zj>rali nekaj v Dri(1 brc/nosilnih vedno mno- bre udeležbe tudi v soboto, tiskovni sklad lista \ahrnU P »rezposeln n vedno mno- I vrni ho Sfhwfllw»v ftPuwner of the builtlinR, vvho, beinte u baker an J juKt havinjf »fone to »leep »o that he could up at 3 in the morninif, heard him. The very first thinj? th? baker did vvas to jro after his shotjrun and kili th« prowler on the Kpot. A FaJcon wou!dn't say, "My, my, isn't it awful that a younif boy Mhoul l try to xteal!" in the same way thesiv? vvomen *aid it. A Falcon vvould say, "Ves, it i« avvful, but the fault lien somevvhefe else. No j>er«on i» bom with the denire to steal. There is omethinif about our way of living that makes people steal. The Falcons are here to find out what is vvron« vvith a society that makes pe«»ple risk tl\eir live.t to steal." One section of the Chicago Falcons is making torches out of so a p. Tht best of these vvill be placed in the glass unijo sovjetov", apeliral ljudstvo, naj se drži biblije in amerikanizma. pa bo ustava rešena. Naslednji dan je govoril v radiu glavar Unije za socialno pravičnost, katoliški duhovnik Coughlin, ki je dejal, da je bil banket katoličana Smitha nič drugega kakor snidenje pluto-kratov, ki posedujejo banke, municijsko in druge industrije, za boj proti plutokratom, bankirjem in municijskim ter drugim industrialnim magnetom, ki se zbirajo pod Rooseveltovo firmo. V sredi pa je ljudstvo, ki sprejema batine obeh strani. Smith nima drugega izh'Kla iz krize, kakor "obvarujmo lista vo!". Rev. Coughlin pa grmi v zahtevi za denarno reformo. Namesto da kontrolirajo in izdajajo denar bankirji, naj ga regulira izključno kongres, in vse bo dobro. Zlo je v sistemu, ki mu je profit edino načelo. Ne Smith, ne njegova lažno nazvana A-merican Liberty liga, ne Rev. Coughlinova unija za socialno pravičnost, niti ne Rooseveltova administracija ne propagirajo odpravo profitnega siste- veliki socialistični zmagi v tem ! mestu so se pričele težkoče, ki d v takih slučajih običajne. Zmaga je bila prazno van a z veliko poulK.no manifestacijo, j ujpeljava novih ura d rti kov pa s I slavnost j o v dvorani. Dela v | administraciji mesta so >*e takoj lotili, mnogi volile! pa so | pričakoval o postavitve, ker , svoj ipark in druge u ranove. Delavske razmere so slabe, ker industrija le po malem o-bratuje. Slovencev je precej brezposelnih, ali pa le po nekaj dni -upotslenih. PrillČno dobro izhajajo le tiste naše družine, ki imajo že odra^čene o-troke, kateri jim pomagajo pri pre življenju s svojimi plačami. Poročevalec. je brez sredstev, naj ga to ne cialistični stranki.-Ta bo izvr- zadržuje, nego naj pride, pa se šila vse delo in nominirala kan- mu bo pomagalo tudi gmotno, didate, sklepe in nominacije pa Odbor. P°tem formalna konvencija __potrdila za svoje. Stranka sme izvoliti na formalno konvenci- Matth. Papa umrl jo enega kandidata na vsakega Milwauke«, WU. - Tu je f**™** ,n Sen8- dne 9 januarja preminul Predsednik soc. s(ranke v Hath. Papa, rodom Slovenec. Montani eljra na 8odr u P*1„-!f ?mal Dme:' da te prilike poslužijo in iz- volijo kandidate. Narodni Adresnr Hrvatj. Ulila se mu je kri. Rad-nik poroča, da je oslabil vsled težkega dela pri WPA. Star je bil 46 let. L. 1922 je prišel v j Milwaukee po navodilu komu-' nistov, da pomaga pri agitaciji! Ivan Mladineo v New Yorku za Delavsko Slovenijo in v bo- urejuje knjigo, ki bo vključe-ju proti Proletarcu. Ker ni us- vala seznam jugoslovanskih li-pel, je postal spet delaven naj- stov, društev, znanih posamez-ve^ med Hrvati. Bil je aktiven nikov, cerkva, jednot, zvez in med gozdarji v Minnesoti, med zajednic ter druge podatke o delavci v železnih rudnikih, naših priseljencih. Cena za u-med jeklarskimi delavci v Pa. j vrstitev imen društev, s kratki-Ln kjerkoli je potoval. Proti mi podatki o njemu, je $2, ce-Proletarcu rn socialistom je na- na za posameznike, ki imajo pisal mnogo dopisov, še veliko i trgovine ali kaka druga pod-bolj energičen pa je »bil proti j vzet ja, pa je $1. Za druge je našemu gi'banju v besednem j cena 50c. Prijave boju. Komunistični odbor v VVis-consinu so je od pokojnega Pa-pe poslovil z izjavo, da bo na-daljeva^ po potf, kateri je sprejema 15f/ Fifth Narodni A d resa r, Ave., Nevv York City. Proletarcu storite s točnim obnavljanjem naročnine veliko Papa posvetil svoje življenje. I uslugo. Čestitka A. Rusu Girard, O. — Ko sem Čital v Proletarcu, da je bil Anton Rus v Readingu, Pa., izvoljen ma. Vsi ti zdravniki in branite-j za volilnega sodnika, me je Iji "ustave" so sovražniki giba- razveselilo. Antona poznam še nja, ki propagira resnični eko- ko je živel v tem kraju. Bil je nomski prevrat. Zato tudi to- vedno pristaš delavskega giba« liko svare pred "sovražniki u- nja. Na njegovi izvolitvi mu na stave' in pred "smradom iz Ru- tem ftion upon their minds, has been wic?!y recomrnendcd by international orjran zation* and by teachers of younfc ehildren, as well a« by par-ent*. There are other nursery influences a* dangerous as toy jruns. It is higrh time to disarm the nur**ery and »chool C f militsr.v »ong». The influence of »ue wlshes to arranjfe a program for peace exercises for schoob, it is extremely difficult to fiml appropriate sonjfs in the ordi-nary books. The demand has been for vvar sonps and therefore the books fit the demand. A new demand for peave songs will result in their crea-tion and eventually in familiarity with them. Admiration for war and for those who fipht has been deliberately and systematically cultivated. Today new peace education may be intellij?ently and profitably cultivated. Music has always been recognlzed as stimulating to the emotions aml so to aetion. It has been used in ali countries to allure and to stir sol- diers, and even to prepare the future generation to be soldiers. ( Songs can be used and should be used to teach ali children a belief in peace, the benefits of peace, the human happiness of peace, as weM as an enthusiasm for peace and individual pledges to live for peace. Yard of Pork A man who thought himself elever walked into a butcher's shop and said: "A yard of pork, please." The buteher turned to his a^ist-ant and said: "Serve thia gentleman with three pigs' feet." "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK Bil je s«lo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti." j Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo sdravilo za suhe podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgube spanca, plinov, slabega diha, nečiste koie in sitnosti v zvezi z prebavnimi nerednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo druiinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRINER'8 ELIXIR OF BITTER VVINE Joseph Triner Compar.jr, Chicago NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE V Italiji je bih« koncem pro- d« branila sprejeti vsakega a-nejo hrbta in se združijo v bo-; šlera leta vzlic mobilizaciji in plikanta. o katerem je smatra- spretnpjAim vodstvom stranke ju za program, kakor ga jim pošiljanju delavcev v Etiopijo j i«, d* Je komunist po mišlj*- bi se spor sploh ne razvil toliko predlaga socialistična stranka, še vedno 268,000 brezposelnih. I nju in da veruje v nasilne me-1 daleč. Pišite po cenik PROLETARCU A Yugoslav Weekly Qevoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. F. — PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON WE ALTH NO. 1481. Publisbed Weekly at 3639 W. 26tb St. CHICAGO, ILL., January 29, 1936. VOL. XXXI. GIVE THEM BACK THEIR MANHOOD ■ h- These Men Are The Test Of Our Civilization. - Do We Meet The Challenge? i ^ By William M. Feigenbaum Her« we have a picture of men in whoin hope must have died. Here they are ... men with mus-cle and brains, men who one« had visions. Once their mothers held them in th'ir arms and dreamed of a future for them ... Nov they stand in long line«, hope-less, homeless, helpless. Novv they movc slowly, with shuffling feet, too tiroken, too crushed by the vveigbi of what has overtaken them even to redent their misery. Now they mu*t live from hamlout tohandout; from hreadline to bread line. They have lived their lives . . . they are through. Old and young, stronj and weak, Easterner and Westerner, Jew and Gentile—they are through. This is what life has done to them, these sons of loving mothers, these heirs of the ages, these inheritors of ali the richness and wisdom of aH the past. As time goe* on the little spark of manhood stili left in them will die down and flicker out. BUT NEED THERE BE NO HOPE Look closely at these men—and at the men on th« breadline nearest your home, and at the men occupying tile benehes in the park nearest your plačo of employment. Look at their faces; some of them are stili young, but there is something hard and cy-nical, something crueUy beaten in them. But those that are no longer young, those whose beards grow long and vvhose hair is streaked with gray —they are the saddest sights the ■wx>rld has ever seen. You see them sitting on benehes; you see them loitering in the men's rooms in parks and subway stations; you see them standing on the streets leaning against buildings vvith a va-cant look in their faces, vvaiting... waiting . . . waiting for time to pass. Nothing but that. Life no longer means anything but that ... let time pass. From morning to noon, from noon to night—then a bunk or a doorway or a park beneh for the night, and aH over again, time vvith-out end. For them life has lost ali meaning, and they simply wait for the moment when they will wither up and blow away. - Look elosely at these i weary, broken, beaten men. Look at this graybeard sixty years old. His beard unkempt, his clothes shabby, his one pleaaure a battered pipe and some reeking tobacco. Ali else has faded his life. Čast your mind back forty years and more. He vvas a fine young man, son of 1 self-respecting parents in city or i country—it doesn't matter which, and maybe he has even forgotten himself. His father had a trade, he ' had pride, he had hope in his coun-try. His father expected him to take i a job in his trade; his mother dream-ed that he woiild become. God for-Ibid! President?____ There came the. black year of 1893. Banks failed. Facto.cies closed. Men starved. Millions tramped the. streets. In those days of the ruggedest in-dividualism you ever saw no one d res med of government relief, no one dreamed of anything except bitter private charity. Those who haJ no jobs vvandered the streets hope-lessly, and after a vvhile they began to hop trains and wander over the country. There began the great mi-gration of A merica's jobless .. . here, there and everywhere. You can read about it in the books, in Jack Lon-don'8 "The Road" and Walter Wyck-off's "The Workers." They became hoboes. They lost contact with order-!y life. They learned to knovv the un-der-side of freight cars, the fear of "bulls," the inside of jails — the seamy side of life. The years passed and times got what is humorously called "better," and many were taken back into in-dustry. But millions had become un-used to orderly ways, had lost the knack of working, of living in so-ciety with others, of walking streets and looking men and women in the face. The hoboes — the itinerant workers—became tramps, wtoo are itinerant nonworkers. The itinerant non-workers became bums — non-itinerant non-workers. They slipped into the pit. They became driftwood, hopeless. They are waiting to die. Thus life has passed for them. Look at the faces of the younger men, the comrades and associates of the veterans of the great erisis of 1893; they are young. they are strong, they should have the world before them. But they have not. They can look into the faces of the older men, the men who slipped into the abyss* and see themselves twenty, thirty, forthy ycars from novv. For Women Only Conducted By Mary Jugg VVHAT OAN LIFE MEAN TO, THEM? It is ior thia that poets dreamed and heroes fought for liberty? Is it for this that erplorers dared ali, that scientists plumbed the mysteries of nature? Is it that at last men would land in the breadline and the dump-heap that Shakespeare sang his songs, that Beethoven conceived his mighty symphonies, that Shelley asked the meaning of the West Wind? Was it to spawn up sueh human flotsam that - mankind struggVed through the ages, from the jungles through barbarism. to reach the mighty civilization we have today? VVhat can an Empire State Building mean to sueh meh? To vvhat pur-pose does a Toscanini conduct a Philharmonic? Is it for sueh as these that the ragged Continentals tracked their bloody footprlnts at Valley Forge.l is it that men »hould become as this that LincoUTs breaking heart brooded? These men are thgacid test of our civilization. If our mighty civilization, with its planeš and its Europas, with its radios and its M-10001's, with its scientists and its poets cannot help but spavvn up sueh misery, then our civilization has failed. And it ia time that we know it. BITT OUR CIVILIZATION HAS NOT FAILED! It is we vvho have failed. We have plenty of ali, There is no nfeed for a single man to be homeless, for a single baby to be hungry, for a single human being to be uncertain of the future. _____; * Look at this line of men. Each man counts ONE. John D. RockefeUer counts ONE. The wa*tr«l uho left for the road in 1893 vvith high hopes counts ONE. J. P. Morgan counts ONE. Teli off these men against the cx-ploitera and the bankers, against the employers afnd the speculators, against the shirkers, the takers, the wasters. BACH ONE CAN BE CAN CELLED OUT BY ONE O F THESE HOPLESS MEN, the vietims of that very thing that makes the wastera rich, the shirkers &mug, the do-noth-ings the possessors of ali riches in the vvorld. Teli them off against the vvorkers, against the jobless, against those in agony, against the disinherited, the doomed and the damned. Each one counts ONE. But long, long after the last waster and ex-ploiter, the last banker and indus-trialist, the last bloodsucker and capitalist has been counted off there will stili be a long, long line of vietims and those heavy-laden streteh-ing out into the sunset. For each one counts ONE on one day. And on that day we can settle scores. On that day vve can take the first step to wipe out the shame and the disgrace and the agony that has been piled mountains high for aH the years of the travail of the human race. Let us take that step. Let us forget ali minor differences, and unite. Let us strike a blow at capitalism that has piled up these agonies. Let us prepare to win for ourselves the nevv world, in vvhich mankind vvill at last be free. SIMILE As popular as a radical at the an-nual convention of the Daughters of the American Revolution. Herbie Hoover is traveling around the country building *p his political fences. It looks as though somebody ha« given h-Ilm a bad steer. THE OUESTION OF OUR ENGLISH SECTIONS Chicago, lil.—In a previous issue I made a brief mention about the agenda prepared by our executive committee for the coming JSF con-verttfon. In this article I vvill express my opinion on the subject of English Sections. This will be one of the important problems that the delegates will diseuss at the convention and it is well that we give this question some thought before hand. No one will disputc the fact that Youth is necessary to carry on Socialist vvork for the Party. At several of our past corwentions this problem was given considerable attention. It has been and stili is, part of the vvork of the Slovene comrades and the Yugoslav Federation to interest the American bom Slovene youth to vvork as a unit for Socialism within our Federation. Some progress has been made in the larger cities sueh as Chicago, Cleveland, Detroit, Milvvaukee and West Allis, but not in large enough measures considering the eonditions at our advantage. According to some comrades with whom I have discussed the work and purpose of English Sections vvithin our branehes they were of the opinion that the Slovene younger genera-tion can be more readily interested for Socialism and become aetive if they joined the Party directly. This argument is debatable. Thus far the only youth groups or-ganized as sub-divisions of our branehes, are those vvho vvere en-couraged to do so by Slovene comrades and the Federation as a vvhole. None of them joined the Federation or Party directly on their ovvn accord, but had to be urged to do so. The only work that was carried on to interest the American born Slovene for Socialism wa* done by these groups with the assistance of their branehes. The work of our Federation during the past 30 years among Yugo«lavs has been a big contribution to the Socialist Party. There is stili plenty to be done. Our field for Socialist work is as large as ever. There are stili thousands of Yugoslav vvorkers to be recruited for our cause and our Federation is the best equipped to do that job. It has its official organ and other publications. It can send out speakers and organizers and finance their tours. The Federation can and has sent out thousands of leaflets and pamphlets, ali vvhich helped to further the interest among Yugoslavs for Socialism. In difftricts' where there were no English speak-ing locals, our branehes carried on effective canvpaigns among vvorkers of ali nationalities. For just that same reason our Eng-li«t Sections are nečessary. They can help their branehes vvith their vvork and gradually take over some of their responsibilities. They should be a sort of training schools to prepare the young members to take over the job of carrying on the kind of vvork that the older comrades have been burdened with during the past 30 years. In the larger cities sueh as Cleveland, Detroit, Milvvaukee and Chicago, our branehes did some fine Socialist work. Their contribution to the Party was their vvork among Yugoslavs. In these cities vve can have larger units of our Federation and more could be accomplished. Had there been no branehes of our Federation in the cities mentioned and elsevvhere, very little vvork vf any would have been done. It is ako doubtful vvhether the Party could have gained that membership of Yu" goslavs thru its direct api>eal that the Federation and branehes now have. Our English Sections must not stray away from the Feleration. If they deeide upon this course, the Socialist Party vvould be the loser, an«l reactionary forces vvould gain because the work of our Federation among Yugoslavs vvould be curtailed. We P'nglish Sections of Ameri- can born Slovene .vouth a? sub-divisions of our branehes just as the Socialist Party needs foreign language federations to carry "on its Socialist message'amongst their f)«ople. We are the best e<|Uipped to do our Socialist duty air.ong the Slovene younger generation. We have a weekly offical organ and other publications vvith vvhich to reach them. We knovv their habits and under-stand their traditions and thru col-lective cooperation and more inspira-tional encourageinent from our comrades and the Socialist Party itself, we can aml vvill accomplish bigger and better results for the Socialist movement. — John Rak. THIS <04K- WORLD BY FILIPIC Red Flowers" To Be Presented In Sheboygan February 16 Recently the > dramatic section of braneh No. 1 JiS^ Chicago, received another invitation to present "Red Flowers", a 4 act labor drama. The invitation came from braneh No. 235 JSF in Sheboygan vvhere the comrades are now busy vvith arrange-ments to make this affair s eomplete success. In U Salle, VVaukegan and Milvvaukee, the large crovvds vvere vvell pleased vvith the entire performance. Its realistic meaning made a fine im-pression upon the audience and many s»w the play more than once. In She-bovgan the comrades ar« hustling to get a large turn out for this affair. The date set for the iprogram is Sun-day, February 16, at the Croatian Hali. Admission tickets in advance are 36c. At the door the priče vvill be 40c. The comrades are also issuing a souvenier journal for this occasion for which they have already solicited a niče amount of ads. If predictlons prove to be true, a large crovvd vvill see a vvorthvvhile labor drama and enjoy its entire performance. AH resders of Proletarec are urged to reserve Sunday, Febru-ary 16, snd invite their friends to this afternoon program. — J. K. There is a book "The Red Net-vvork" vvritten by a certain Miss Dil-ling, vvhich exposes aH the radicals and their organizations. Among those of vvho m are listed prominently, for red activities, are: M rs. F. D. Roosevelt, Senator Borah, Mahatma Ghan-«li, M rs. lx»uis Brandeis and Rex Tug-vvell. Strange, vvhat bed-fellows we reds have. It seems that Miss Dilling has picked out of life those individuals vvho dare to think; even sueh schol-ars as Einstein and Johri Dewy are listed as reds. Miss Dilling tells of Senator Bo-rah's red connections as the Com-munist candidate for president of the United States. He was supported by Moscovv. VVhat has come over Ham Fish, 100^ patriot and red baiter? He is supporting the red Borah for president, though our former Senator and 100 percenttr, Simon Foss has op-posed Borah for ()hio's choice. I can stili remember our former Senator; he fought tooth and nail against wo»ker's legislation—his foe vvas Borah. Mr. Fess—(hiring his debate—vvith his "excellent" knovvledge of history, pointed out thst Rome fell because the Ceasers were too generous to their people. Read the history of the deeline of the Roman ^Empire and see if that is the čase. Ali that I read doesn't substantiate the argument. Mr. Fess, vvhile in office, con-demned the reds and subversive groups as the direct inciters of Zan-gara's attempted asnassination of President Roosevelt. VVhat irony, is this čase, vvhere a certain wealthy Republican threatens the president vvith bodily harm. We reds can novv jeer, "If you Republican* don't like this country you can go back vvhere you come from." Miss Dilling gwes a little history on Kari Marx (real name Morde-each). She tells that he vvas a bad boy and brought grief to his parents. A man's character certainly cannot be blighted because of his family troubles. One of the founders of our country did not get along any too vvell, at home. Benjamin Franklin vvas badly treated at home, and he ran away to Philadelphia. Here cer-tainly vvas a ba«l boy; yet Dilling vvould be the last to say that he was not a respectable patriot. 6h, and another thing! Benjamin treated religion very lightly; another matter to chagrin our 100% God fearing patriots. — > Miss Dilling, using the Roman ana-logy, is predieting the ruin of our nation. She lifts from Macauley, the historian, to prove her čase. Here it is—"Your republic will be pillaged and ravaged in the 20th century, just as the Roman Empire was.by the barbarians of the 5th century, with this difference, that the devastations of the Roman Empire came from abroad, while your barbarians vvill be the people of your country, and the products of your institutions." Now, that pro ves nothing at ali. Macauley does not state vvho are the barbarians. Looking over the objeetionables on the list of Who's Who, and noting that among them are the finest scholars and humanita-. rians; and knovving that barbarians are opposed to learning, it becomes | increasingly evident who really are the barbarians. An Invitation Chicago, lil.—The North Side comrades of braneh 16 JSF vvill eelebrate the 25th anniversary of JSF vvith a dance and program Saturday, Fe-bruary 1, at the Aldine Hali, 911 W. Center St. Buddie Schwab's orchestra vvill entertain the dancers vvith good music. Chas. Pogorelec vvill give a short talk oif the vvork and history of our Federation. The committee in-vites ali friends and sympathizers to join them ought out aH the French imiun'1 ut u.iiu | U . i . I... j 4l J itvniiiitfAtA« * iii!|WM iniivnB, Hnin imivoi cAMBiruinj the market. Italian vvomen don't like Mussolini^ decree that they must not cook meat on 3 days of the vveek, either. Thcy resent the idea of inspeetori coming into their kitehens to see that no meat is cooked on the specified days . .. Does the Italian womsn, then, seem to have a little more mind of her ovvn thsn the German? • VVell, vvell, ladies. Hovv did you like that? AH this time they've been teli-ing you that the reason meat prices are so high is because the meat com-panies had to pay sueh big taxes on account of the AiAA. In other words, the inereased tax vvas passed right on to the consumer, You vvere paying instead of the big companies. Nem, the nine all-povverful judges decided that the AAA is unconstitutional, and vvhat happens? The government gives back to the same companies $50,000,000. Niče donation, isn't it? CHLIGHT K orts for 1935 shovving a reasona-ble gain during the year and the vast amount of vvork performed during that Ume. A fevv loyal comrades have devoted ali their energy and a great deal of time to enable these gains and a good percentage of our total membership assisted in the vvork. Singing Society Sava vvas the best financial asset. This, quite contrary to past traditions. The Dramatic Di-vision, The Falcons, and the Social Study Club vvith its Literature and Educational Committee s performed noble vvork. During 1935 our Literature Committee purchased 721 pamphlets from the National Office and sold and dis-tributed 654 of them. Altogether $59.85 vvas collected and $43.60 vvas expended, leaving a balance of $16.25 profit. In tvvo years this committee netted $33.54 cash and $19.-20 in literature, The follovving pamphlets vvere purenasec during 1936: 100—Why We Aran'1 Rich. 100—Harilage of Dabt. 100—Traffic in Death. 100—Profit« and Poverty. 100—Tha Naw Daal 62— May Herald'. (JSF Publica-tion). 50—Socialist Calandar*. SO—A ris«. 29—Miscallaneous. We have on hand in additional to the abov« titles, Civil War in Avstria, Ca*« for Socialism, Commonvraalth Plan, Tax«s and Ta« Dodgars and Inflation. Seventeen comrades In addition to our Red Falcons assisted in the sales as follovvs: Donald J. Lotrich, 20S; Rad Falcoa«, 98; Ernastina Ju««. 79; Joseph Turpin. 29t Alvin Rak, 23; CKrlstina Turpin, 22; Doroth? Ivan-•ak, 18} Angeline Zaits, 11; Joka Rak. 10; Marjr Jugg (W. C.), 10; Luka« Groser Sr., 10; Tilli« Polenik, 7; Justino Zajec, 6; Alice Artack, •; Marjr Oven, 3; M rs. Zorko, 3; Car«- line Macerl, 2; and Joka Hujan, 2. • While we're reporting our home affairs it is in order to give my im-pressions of the annual meeting of the Yugoslav Building & Loan Ass'n, held last Saturday at the Slovene Labor Center. From the outset It looked like we vvere to have a fine gatherinf as the minutes vvere read and a good report made by Harry Broz. Hovvever, that old suspicious spi rit boun-eed right into the proceedings vrith the report« of the auditors. It seems that the mistakes of the past are not so easily eradicated and less casily forgotten. A whole lot of useless words vvere said and of course some helpful ones, too. When It comes to money matters and savings people aren't so apt to remain quiet if and vvhen hardships befall an institution sueh as ours and the direetors and officers should realize that. Thejr shouldn't flaunt the wcapon of pro-xies before jealously demanding de-positors. They should become mor« tolerant, particularly, those who con-trol the association. Although the meeting was much improved over past gatherings it was novvheTe near right and vve hope that in 1936 eonditions vvill improve to ensble the nevv direetors to bring in healthier and, on top of that, better vrorded neports. e A building and loan associstion ii a cooperative institution and as sueh should attract ali Socialist«. 1 pr«-sume, Socialists do have a big interest in this institution of ours. In the past, It seems, this obligation of ours wasn't properly cared for. We allow-ed others to handle our funds with-out much ado about it. Only in the depression hsve vve perked up s bit. But even novv vve are not functloninf as an intere«t^d unit. 1 feel confident that this sltuation wouldn't be whst it is if more Socialists had beett Interested and if Socialists hsd be«n i« control. Hence, comrades, we must even in this unit; seek to better th« management and control. We moi» start aeting a« a unit. Look to the essence of • vvhether it be a point of doctrine, of practice, or of mterpretation. —Marcu« Aureliu«. NOTE More English report* and Articles on Page 5 ■n