Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 5.
2:adrugar
Glasilo »Nabavljalvte zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VH
Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številka stane Din T50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VS.
* __________________________________________________________________«__________________
Naš jubilej
Letos je poteklo ipet let, od onega dne, ko se je peščica železničarjev zbrala, da položi temeljni kamen prvi železničarski gospodarski instituciji in da se otrese gospodarske poslovalnice slabega spomina.
Krenili so od besed k dejanju.
Kako malo zanimanja in vere v samopomoč je vladalo v splošnem v železničarskih vrstah, vedo povedati samo prvi pijonirji, ki so pričeli ob največjem nas-protstvu velike večine železničarjev, orati trdo ledino na železničarsko zadružnem polju.
Trpkih pet let je danes za nami, vendar lahko s ponosom gremo nazaj danes vsi, ki smo se odločili z vzajemnostjo lečiti socijalne rane, ki so nastajale pod pezo naših neurejenih razmer.
Odločna volja, da celo trma, ne podleči za nobeno ceno nikomur, je rodila uspeh, ki danes ob 5 letnici s ponosom zremo nanj.
Iz nič si je ustvarila peščica zavednih zad rugar j ev-železni čar j ev milijonsko gospodarsko podjetje, okrog katerega se danes zbira prav lepa armada slovenskih zadružnikov - železničarjev.
Ob pogledu v preteklost, polne zgodovine, obhajamo našo petletnico, ponosni na ustvarjeno delo.
Ta ponos pa ne sme biti znak našega počitka, marveč mora biti gonilna sila vsemu našemu delu za bodočnost.
Peščica ljudi je ustvarila to, kar imamo, mogočna in zavedna zadružna armada mora ustvariti več, mora korakati kvišku k svojem cilju.
Brez slavlja obhajamo tiho svoj prvi jubilej, ker naše slavlje je namenjeno delu za bodočnost.
Naš list moro biti v bodoče še mogočnejši glasnik zadružne ideje, neumoren zaščitnik gospodarsko zasužnjenih in odvisnih železničarjev in glasen propagator one vzajemnosti, ki bo spasila železničarski stan.
Vi vsi, ki prisegate na zadružno idejo, ki ste spoznali, da je v tej ideji nezlomljiva moč, boste proslavili petlelni
jubilej najbolje, ako greste s še agilnejšim tempom na delo, da zanesete duh zadruž-niški in puincip samopomoči v najtemnejše delavnice, do najzadnjega prožnega čuvaja, v sleherno pisarno in pomagate stvoriti mogočno armado železničarjev zadružnikov, ki mora postati odločujoč gospodarski faktor.
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača , glasi pregovor in kako pomemben za nas in naše prilike.
Pridnosti in varčnosti je posvečen naš novi zadružni železničarski dom, ker je zrastel iz naše pridnosti in varčnosti.
To je viden znak, naš simbol in naš ponos, živa priča vsem onim, ki ne verujejo v samega sebe.
Pojdimo med nje kot bratje, da jih privedemo v naš krog, da bodo z nami vred nekoč proslavljali še večji in končni jubilej, jubilej gospodarskega vstajenja in prerojenja.
V tem znamenju na delo, ker delo je danes naš največji jubilej.
Komercijalizacija železnic
Dobili smo navodila za pospeševanje tujskega prometa (štev. 31.373-27 od 12. aprila 1927).
Skrbeti se mora za točno odpravo vlakov, tujci se morajo voziti udobno, pri prtljagi se mora paziti, da se je ne zamenja in pravočasno izloži. Skratka, tujec mora občutiti, da se vozi v Evropi.
Vrhu tega še komercijalizacija. To se pravi, železniška uprava bo po amerikan-skem načinu popolnoma trgovsko organizirala vso železniško službo, da se ne bo delalo nič nepotrebnega, da bo šlo vse čimbolj enostavno in točno, brez birokracije. In so menda že začeli izvajati. Naj-prvo so se lotili naše Nab. zadruge.
V 1. 1925-26 je šlo poslovanje v Nab. zadrugi gladko. Člani s proge so naročali svoja živila pismeno, zahtevano so jim odposlali, naslednjega prvega je že plačal račun, ko so mu znesek odtegnili pri plači.
Bilo je dobro za železnico, za železničarje in za Nab. zadrugo.
Zdaj pa pride komercijjalizacija: To ne gre, da bi blagajnik odtegoval, ker se mu ne more zaupati to delo, niti tujega denarja. Odtegovati se mora po predpisih, ne kar tako enostavno. In se mora vse vnesti v spisak obustave, in se zneske vseh odtegljajev spiše od železniške uprave štirikrat, ter se išče napake, in gre vse lepo skozi glavno knjigovodstvo, Nab. zadruga in društva pa dobe svoj denar 40 dni pozneje! Osobje administracije in centrale ima mnogo več dela, rabilo se bo več moči za to delo. Tako se ustvarja službe.
Osebje s proge, ki ne bi smelo dobiti več kot 50% od plače na kredit, mora hoditi osebno kupovati — da plača preostalo. Naša Nab. zadruga je preveč konservativna, ostala pri starem načinu prodajanja; ker niso več smela službena mesta odtegovati, bo vsak sam plačeval, osebno ali po položnici. Čemu bi se morali železničarji po nepotrebnem) voziti v Ljubljano?
Ampak volja po komercijalizaciji železnic je presilna. Rajši vlak ustaviti, kot človeka, ki ima voljo po reorganizaciji, komercijalizaciji itd. Pa še tujski prometi povrhu.
Tako smo te dni prejeli uputstva k pravilniku o povlaščenoj vožnji od 13. januarja 1927.
Nabavljalna zadruga bo [morala plačati 25% navadne tovornine za dovoz od liferanta, kakor tudi za razvoz na progo. Železničar sam pa ima še dosedanje ugodnosti, da sme poslati enkrat mesečno embalažo 10 kg mesto nakupa, 50 kg pa sme oddati nazaj kot prtljago, vse brezplačno.
Kakšen izhod bodo našli ljudje? Za 60 do 70 kg živil, ki jih rabi povprečno član na progi, se bo peljal v Ljubljano z obsežno prtljago 10 kg (zaboj). — Zvečer se bo vrnil, 20 kg v nahrbtniku 50 kot prtljago.
Za pospeševanje domačega, brezplačnega prometa je to jako dobro, dvomimo pa, če je to dobro za pospeševanje tujskega prometa, ako se mora tujec prerivati skozi gnječo, čez nahrbtnike do prostora, kjer mu eventhelno kaplja na obleko olje iz nahrbtnika na polici.
Mesto da prevaža železnica 80 kg kot brezplačno tovorno robo, bo sedaj prevozila brezplačno 60 kg (10 + 50) prtljage, 20 kg ročne prtljage in še 2 X 70 kg železničarja, ki se bo vozil v Ljubljano. In železničar zgubi po nepotrebnem en dan; čas je zlato. Kaj pomeni 60 zabojev prtljage in kaj 60 zabojev ali vreč tovornega blaga, ni treba praviti. Prtljažni sovoz in še ene-
ga manipulanta, zamuda vlaka radi nakladanja, razkladanja, zamenjave, reklamacije, skratka: komercijalizacija in pospeševanje tujskega prometa.
Ali moramo res železničarji po svetu kazati našo revščino in nahrbtnike, kot med vojno? Ali se ne bi dalo vso preskrbo z živili organizirati bij mirno, nevidno in enostavno?
EtaL2;c£l£&s!
Vsem članom Nabav, zadruge!
Zadnja navodila k pravilniku o prevoznih ugodnostih od 13. I. 1927 so nam prinesla nova bremena.
Doslej je plačevala Nab. zadruga eno četrtino tovornine za dovoz živil (od dobavitelja do sedeža zadruge). Odslej naprej bomo morali plačati tudi 25% tovornine za razvoz živil od sedeža zadruge na pirogo. Zadnja okrožnica direkcije kot komentar k pravilniku, omenja sicer po čl. 50 teh navodil, da slede natančnejša navodila.
Toda jasno je, da moramo plačati 25% tovornino. Navodila direkcije, ki bodo sicer sledila, bodo morda povedala formalnost, ali se pošlje živež z uputnico, ali se pri kartiranju enostavno citira štev. pravilnika.
Glavnega, plačanje tovornine, navodila gotovo ne bodo spreminjala. S tem moramo računati. Da bo stvar jasna tudi onim, ki ne čitajo »Zadrugarja« ali okrožnic direkcije in da jim ne bo treba ustmeno razkladati posledic, če bi poslovali po starem kot sedaj, je najbolje, da opustimo sedanje poslovanje, ter se ravnamo po zakonih, pravilnikih in predpisih, ki so nam do danes znani.
Od danes dalje bo Nab. zadruga razpošiljala pošiljke članom na progo z navadnim tovornim listom.
Upravni odbor je sklenil za enkrat sledeče:
Nab. zadruga bo razpošiljala živila na progo brezplačno, to pa le v času nakupovalnega termina. Člani na progi ne bodo tedaj plačevali nikake tovornine, in nobenih drugih stroškov za blago, ki se prevozi kot tovorno blago na njih službeno mesto.
Ker uvidimo, da je članom nemogoče se naenkrat razvrstiti kot so določeni termini, bo Nab. zadruga tudi v tem slučaju brezplačno odpremila blago, ako vsi člani naroče blago izven termina iz poedinih postaj, ali pa najmanje pet. To velja pa le za prehodno dobo, do preklica. V splošnem se pa izven termina naročeno blago ne pošilja brezplačno ter nosi stroške prevoza vsak član sam.
Ako posamezen član pismeno ali ustmeno zahteva, da se mu pošiljka takoj odpošlje (izven nakup, termina) se jo pošlje seveda ne brezplačno, tovornino plača član.
Ako tega ne zahteva, se mu pošljejo živila pri prvi priliki, ko se nabere več pošiljk skupaj za dotično postajo, gotovo pa v času termina.
Kako je s pošiljanjem embalaže (praznih zabojev) o tem pravilnik ne govori ničesar, v temi oziru se bo delalo poi starem, dokler ne sprejmemo drugih navodil.
Tudi glede pošiljanja živil na. postajališča ni jasnosti. Tovorni vlak ne ustavi, brzovozno stane mnogo, postajališče pa sploh ne more zaračunati listark ...
Železničarji .pa imajo možnost, da se poslužujejo prostega prevoza potom živilskih knjižic do 50 kg mesečno za dovoz živil in za 10 kg mesečno za dostavo embalaže. Bo pa železnica prevažala brezplačno prtljago, ko noče prevažati tovorne robe. Kdor nima živilskih knjižic (obr. 15) naj si jih takoj naroči pri direkciji. Dostavo prtljage do kolodvora preskrbi Nab. zadruga v smislu sklepa občnega zbora od 10. IV. t. 1.
Prosimo pa članstvo, da ščiti svojo Nab. zadrugo. Če je Nab. zadruga plačala doslej tovornino, jo je (plačalo celokupno članstvo.
Zato se naj poslužuje članstvo po možnosti živilskih knjižic. Kdor jo sam ne rabi in ne hodi sam v Ljubljano, lahko prepusti živilsko knjižico Nab. zadrugi, ker mu na podlagi te lahko pošljemo živila kot prtljago, morda kombinirano: zaboj s špecerijo kot prtljago, vrečo moke pa s tovornim listom, skupno z drugimi pošiljkami.
Opozoriti moramo na sledeče:	Za
mlevske izdelke se plača tovornina po razredu A civilne tarife, za špecerijo; riž, kava, sladkor pa (po razredu L, ki je mnogo dražji kot razr. A.
Možno je poslati oboje na enemu tov. listu, ter se računa za vsako vrsto tovornina posebej, za razr. L in za razr. A.
Ako se pa ne da ločiti teže predmetov, ki tarifirajo po razr. I in po razr. A, se računa tovornino po višji tarifi, t. j. po razr. I. Če pošlje tedaj kdo 1 zaboj, z vsebino 60 kg moke in 3 kg sladkorja, se plača tovornino po razr. I. Če odvzame one 3 kg sladkorja in pošlje oz. deklarira samo moko — se mu računa po razredu A (še enkrat cenejše). Gotovo je, da bo plačala tovornino v večino slučajih Nab. zadruga, to je na vse zadnje zopet celokupno članstvo. Člane (pozivamo, da kombinirajo tako, da bo treba plačati čim) manj tovornine.
Kaj nas to briga?
Kadar simio sipiraševali, kdo je Gospodarska poslovalnica (aprovizacija bivše južne železnice) — so nam odgovorili, kaj vas to briga? Saj Nab. zadruga uspeva dobro.
Za to vprašanje smo se zanimali po aprilu 1925, ko se je reklo našemu predsedniku: »Če ne boste kmalu nehali, vam postavimo filialko (Gosp. jpjosl.) v šiški. O tej filialki so govorili decembra 1926. Tudi v Jesenicah in v Novem mestu pričakujejo podobno podružnico.
Kdo je Gosp. posl. smo spraševali, predno smo začeli sami zidati, in med drugim zvedeli sledeče:
Gosp. (poslancu Žebotu se je polomi interpelacije v parlamentu, marca 1926 posrečilo, da ni država pobrala denarja, ki se je nabral v Gosp. poslovalnici. Že 24. aprila 1926 je vprašal g. Min. Saobračaja naš Savez v Beogradu, ali bi mogel založiti 14 milijonov dinarjev za železničarske aprovizacije, ker namerava prenehati s si-s temo m uradnih (državnih) aprovizacij (kot n. pr. Gosp. poslovalnica), pa ne more prepustiti železničarjev, kar naenkrat brez aparata prehrane, svojega denarja pa tudi ne sme prepuščati privatnim podjetjem, kot je Nab. zadruga.
Savez Nab. zadrug je računal, kje bi mogel zbrati ogromno svoto 14 mil. dinarjev, koliko posojila bi odščipnil tej ali oni zadrugi in končno g. Ministru odgovoril: Smo pripravljeni dati 14 milijonov dinarjev. — Par dni potem se je Min. Saobračaja premislilo in ostalo je pri starem. Morda računa na to, da se bo v L 1927 lahko pobralo 20 milijonov? V Beogradu so muhasti, prefrigani in je dobro, če se imia odnošaje ž njimi urejene, posebno glede denarja. Je kruta ironija. Savez zakonito ustanovljene Nab. zadruge naj bi plačeval ceho in pomagal s posojilom onimi, ki so preje hoteli s filijalkami Nab. zadrugo uničiti. Mesto na kupček, ki je last železničarjev (t. j. v Nab. zadrugo), so nosili že-
leznicarji na kupček, ki je last države, v najugodnejšem slučaju pa sporen. Država pobere svoj kupček, in odrine konzumente Gosp. poslovalnice gole, brez denarja, ter naj gredo v Nab. zadrugo.
Tu je naša Nab. zadruga dvakrat prizadeta in naj se nami ne šteje v zlo, nas to briga, kdo je Gospodarska poslovalnica in kdo je lastnik premoženja, ki ga tam zbirajo železničarji.
Naj se kedaj ponovi 24. VI. 1926?
Razmišlja se o tem, da se ves kapital Gosp. poslovalnice zabije v stanovanjske hiše, ki jih Beograd ne more odnesti. Ta-mošnji konsumenti pa lahko začnejo znova zbirati obratni kapital, ali ipa pridejo potrkati k nam in našemu Savezu.
To so naše dosedanje informacije. Pa naj še kdo reče, da nas ne briga to vprašanje ...
Poročilo o V. rednem občnem zboru
Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani,
ki se je vršil dne 10. aprila t. 1. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Točno ob 9.45 otvori zborovanje predsednik Čerček, pozdravi vse polnozbrane delegate in ugotovi sklepčnost. Ugotavlja, da je bil občni zbor pravilno sklican.
Zapisnikarjem predlaga tov. Kepeca, overovateljem pa tov. Kuštrina in Mohoriča ter naznani, da vodi stenografični zapisnik tov. Čampa. Sprejeto!
Imenovane pozove, da zavzamejo svoja mesta.
Nato prečita dnevni red, ter prečita prošnje tov. iz Bohinja in Štajerske; ki prosijo za stvarno razpravo, da se dnevni red ne zavleče s takimi stvarmi, ki ne spadajo na občni zbor. Poziva vse navzoče, da se drže strogo dnevnega reda, ker imamo mnogo važnih stvari za razpravljati.
Cenjeni zadružniki! Sestavili smo ofi-cijelno poročilo upravnega odbora, ki je bil sprejet na skupni seji in natisnjen v zadnji številki našega »Zadrugarja«, ter ga prične čitati.
Na splošno željo se sklene čitanje poročila opustiti, ker ga je itak vsak Za-drugar že sam bral.
Nato prosi naj se miu dovoli, da se pred poročilom tajnika, blagajnika in knjigovodje spomni nekaterih sprememb in med drugimi odhod večletnega agilnega poslovodje, tov. Kobale-ta, ki se je s svojim nesebičnim delom in požrtvovalnostjo in bogatimi izkušnjami ovekovečil v naši trgovini. Delal je neumorno, kakor da bi
bila zadruga njegova last. Radi upokojitve je šel od nas vzlic prigovarjanju, da tega ne stori. Zaželel si je počitka. Priredili smo mu odhodnico, ter šemi uverjen, da se strinjate s tem, posebno, ker je bila odhodnica prirejena na stroške odbora in zadruga pri tem ni nič trpela.
Dovolite, da se mu s tega mesta še enkrat zahvaljujemo ter prosi, da se mu ta zahvala sporoči pismeno. Sprejeto!
Za novega poslovodjo smo imeli več ponudb in težko je bilo izbirati. Toda dobili smo dobrega poslovodjo v osebi g. Pavliča, ki je dober namestnik tov. Ko-baleta.
Dalje omenja, da se je ustanovila hranilnica, ki se imenuje »Hranilni in posojilni zavod uslužbencev drž. železnic«, ki se jako dobro razvija. Naša zadruga ji je pomagala s podporo 10.000 Din za pričetek.
To smo bili primorani storiti, ker zadruga ni mogla in smela reševati raznih prošenj za posojila in pomoč v težkih slučajih, ker se s temi ne sme pečati.
Dobre in blagodejne posledice ustanovitve te nove institucije se že danes kažejo.
Zasloveli smo radi svojega solidnega poslovanja pri Zadružni zvezi v Celju in Ljubljani, kakor tudi v Beogradu in Sarajevu. To je dobra reklama za našo zadrugo.
Naša hranilnica je in bo velika pomoč vsem, ki iščejo pmoči v težkih prilikah. Pričakujemo, da jo bomo vsi zvesto podpirali. Prvo leto smo ji nudili denarno pomoč, sedaj ji nudimo streho, prepričani pa smo, da bo ta zavod v par letih tako močan, kot je danes naša zadruga.
Naša zadruga je članica »Saveza Nab. zadrug« v Beogradu in dobro je, da se pri tej priliki spominjamo i naše centrale. Če bi mi ne bili včlanjeni v Savezu, bi bili kot smreka na samem. Mnenje Beograda o naši zadrugi je laskavo. Zagreb ima iste, če ne boljše pogoje, kakor Maribor ih kljub temu je Maribor za 250.000 Din aktiven, Zagreb pa za dva in pol milijona pasiven ter se vkvarja sedaj z idejo, kako bi nehali poslovati.
Zadruge v Zaječaru, Kruševacu, Pa-račinu, Pirotu, Skoplju stoje slabo, nekateri upravni odbori so odstopili, nekateri se nahajajo v zaporu.
Tu vidimo, kako velika je razlika zadruge od zadruge kjer so člani upravnega odbora pošteni in vestni, ali kjer vlada birokratizem in nepoštenje.
Ge primerjamo našo zadrugo z ostalimi, moramo priznati, da nismo ena najslabših zadrug; to mora naš občni zbor potrditi. Odločno pa si upam trditi, da mar-
sikateri upravni odbor ne bi toliko storil, kolikor smo mi v petih letih ali vsaj v zadnjih treh letih.
Sezidali smo si svoj Zadružni dom, težko smo se odločili za zidavo, posebno, kef nam je nek merodajen gospod rekel, »če ne boste kmalu prenehali s poslovanjem, Vam postavim svojo filialko v šiški.
Mislim ipa tudi, da imamo čisto gotovo pravico vprašati prav vsakega ki trguje, kdo si ti? — Spraševali sm dosti, kdo da je ta ustanova, ali državna ali privatna; od leta 1925 dalje vprašujemo, kdo je lastnik kapitala in kdo ima pravico do tega kapitala, o tem pa še danes nimamo jasne slike. Upamo pa, da nam najkrajša bodočnost prinese jasno sliko.
Dovolite, da danes pozdravim pri tej priliki g. direktorja Kneževica, ki simpatizira z nami in našo hranilnico. To vemo od njega samega in vemo tudi, da prinese on ono razčiščenje, ki sem ga omenil.
Pozdrav se soglasno sprejme.
Nato poda besedo tov. tajniku Negro. Radi zaposlenosti istega, prečita tajniško poročilo podpredsednik Rupnik, ki se glasi:
Cenjeni zadružniki!
Iz letnega poročila in iz ostalih poročil današnji občni zbor lahko razvidi, da so se pričakovanja one male peščice zadružnikov, ki so v tej dvorani pred šestimi leti ustanavljali našo zadrugo, uresničila. Dokaz temu je, da zanimanje za zadrugo od leta do leta raste, kar je najbolj razvidno iz povečanega števila članstva, ki je naraslo v letu 1926 za 25%. Zbrana je že armada, 1648 članov, in če prištejemo še njih svojce 5633 po številu, dobimo, da dobavlja zadruga živila in druge razne potrebščine za 7282 oseb.
V celoti lahko trdimo, da se podjetje razvija nepretržno in postopno brez pretiranih skokov, toda s porastki, ki dokazujejo, da je podjetje znalo s pomočjo dobrega blaga in pravičnih cen stalno utrditi svojo privlačno silo. To je najboljše znamenje za bodočnost.
Kretanje zadružnikov:
Kakor iz bilance razvidno, je bilo dne 31. decembra 1925 1357 članov, pristopilo pa jih je v 1. 1926 325, tako, da je znašalo število članov koncem leta 1926 1648 članov, ki so pa pristopali sledeče: V mesecih: januarju 52, februarju 37, marcu 38, aprilu 21, maju 24, juniju 23, juliju 21, avgustu 19, septembru 20, oktobru 30, novembru 19, decembru 21.
Odpovedalo je v 1. 1926 svoj delež 14 članov. Večina teh odpovedi gre na račun preselitve in drugih vzrokov višje sile.
Umrlo je v 1. 1926 21 članov in sicer:
23. I. Stalovsky Avgust, 28. III. Zborni Blaž, 30. III. Stojan Franc, 7. IV. Lukančič Matevž, 11. IV. Pintar Ivan, 24. IV. Tominec Ivan, I. V. Kravanja Josip in Za-letelj Alojzij, 9. V. Bieringer Jožefa, 10. V. Levišček Josip, 26. V. Stare Jakob, 5. VIL Škrinjar Jakob, 30. VIL Klavžar Jožefa, 13. VIII. Volk Franc, 17. VIII. Klemenc Vilko, 13. IX. Mrak Marjana, 22. IX. Osterman Marija, 27. IX. Tofant Alojzij, 29. X. Balderman Rudolf, 16. XI. Šubic Alojzij in 18. XI. Tomažič Franc.
V počast pokojnih tovarišev in tovarišic prosim navzoče, da se dvignejo raz svojih sedežev. Vsi navzoči vstanejo.
Rešenih spisov je bilo v preteklem letu 2510; tu pa niso všteti drugi manj važni dopisi in obvestila, ki so presegali to število.
Upravni odbor je imel tekom poslovnega leta 1926 vsega skupaj 48 sej. Od teh je bilo 7 izrednih in 4 skupne z nadzorstvom. Skoro vsem sejam so prisostvovali tudi člani nadzorstva. Poleg tega, da so prisostvovali sejam, vsled česar so mogli korak za korakom zasledovati delovanje uprave, so nadzorniki tudi pregledovali knjige in spise in tako nadzorovali vse notranje poslovanje zadruge.
Na dnevnem redu mnogih sej je bila marsikatera kočljiva stvar, ki jo je treba rešiti. Upravni odbor zavedajoč se poverjenih mu dolžnosti ni nikdar klonil, temveč ubral vedno ono pot, ki je bila za zadrugo in za njene člane koristna. Tudi mnogi zaupniki in drugo članstvo so z zanimanjem zasledovali delovanje upravnega odbora in ga bodrili k nadaljnim uspehom. Vsem tem najlepša hvala!
Skupščine Saveza Nab. zadrug, ki se je vršila dne 23. maja 1926 v Beogradu sta se udeležila g. predsednik in član nadzorstva g. Fratina. Pri tej priliki sta tudi z uspehom intervenirala pri Gen. direkciji radi stavbe. Potrebne so bile še druge intervencije, tako v Beogradu, kakor tudi pri tukajšnji Direkciji in to radi prostega prevoza materijala za stavbo, radi odtegljajev in drugem.
Promet.
Glavni predmeti, ki so se predajali tekom poslovne dobe, so živila. Samo prometa z živili je bilo povprečno na mesec 110 ton ali 11 vagonov.
S 5979 tovornimi listi se je razposlalo na progo 12.546 pošiljk, v Ljubljani se je dostavilo na dom skupno s pošiljkami premoga 1927 pošiljk, skupno torej vseh pošiljk 14.059 .
Računov je bilo izstavljenih proti gotovini 24.546, na kredit 12.321 in na obroke 1718, skupaj vseh računov 38.321 ali povprečno 128 na dan.
Če vzamemo na vsak račun približno 15 predmetov, pridemo do števila 574.815 predmetov.
Nakaznic za obleko in perilo je bilo izdanih v L 1926 manj kakor L 1925. To pa vsled tega, ker ima zadruga že vsako-vrstno blago v zalogi in je v tem letu zalogo še spopolnila. Sčasoma si bo članstvo lahko vse potrebščine nabavilo v zadrugi in jim ne bo treba k raznim trgovcem.
Največji obisk v prodajalni je znašal 306 oseb na dan.
Iz te statistike se more z ene strani poznati ogromno delo, ki ga je stala razdelitev tako velike množine blaga; z druge strani pa nam kaže, da je članstvo kljub vabilu mnogih trgovcev ostalo zvesto svo-jemo podjetju.
Ponavljam našo tožbo:	Ni pravično,
da se z zadrugo ravna po istem kopitu, kakor z zasebnimi trgovci. Dobiček, ki ga trgovec dobiva od svojega posla, se nikakor ne more primerjati s preostankom, ki ga ob koncu poslovnega leta izkazuje zadruga v svoji bilanci. Dobiček trgovca je dobiček enega; preostanek zadruge pa je prihranek vseh zadružnikov, ki se jim povrača v obliki dividende ali drugih ukrepov so-cijalne narave.
Za obveščanje članstva in propagandne ideje za zadružništvo se je upravni odbor posluževal lastnega glasila »Zadru-gar katerega je bilo razposlanega v letu 1926 na posamezne naslove 19.200 številk.
Naj omenim še, da je upravni odbor vse želje, izražene napram njemu, skušal v kolikor so razmere dopuščale in v kolikor je bilo to v skladu s pravili zadruge, iste vsestransko ugodno rešiti in morebitne pomote takoj popravil, ko je zaznal za to, oziroma, ko je bil opozorjen s strani prizadetih.
Zaključujem svoje poročilo z željo, da tudi bodoči upravni odbor posveti vse svoje moči, da povzdigne zadrugo še višje, da bo ista ponos vsemu članstvu k na-daljni končni zmagi.
Na to prečita knjigovodstvena poročila kniigovodja tov. Železnik.
Spoštovani delegati in zadružniki!
Računski zaključek nam podaja verno sliko o gospodarskem stanju Nabavljalne zadruge, kakor tudi o delovanju upravnega ter nadzornega odbora v L 1926. Finančni uspeh zadruge je nadvse zadovoljiv in kaže, da je upravni odbor, kakor že v prejšnjih, tudi v preteklem poslovnem letu pravilno umeval poverjeno mu nalogo in dovel zadrugo, kot gospodarsko ustanovo železničarjev do tiste častne višine, o kateri si marsikak član, bodisi tudi odbornik ob ustanovitvi niti misliti ni upal.
Na zunaj, med trgovskim svetom, uživa kot solidno podjetje splošen ugled. Na znotraj se kaže moralni uspeh v porastu članov, katerih je brez vsake agitacije pristopilo lepo število 325, (ne vštevši onih, ki so pristopili po novem letu in katerih je tudi preko 100) tako, da štejemo ob zaključku leta 1648 članov in je bilo vplačano na račun deležev Din 465,442.25, katerih nominalna vrednost znaša	Din	494.400.—-
če prištejemo k temu še jamstvo	»	988,800.—
ter rezervni zaklad	>	503,069.76
vidimo, da znaša celokupna kreditna sposobnost
zadruge	Din 1.986,269.76
tedaj za 30% več kot ob koncu 1. 1925.
Rezervni fond	se	je	povišal od Din
273.698.65 z 30%	dobička	iz	leta 1925
Din 227.746.11 in z 325 vpisninami Din 1625.— na Din 503.069.76.
Istotako so se povišali drugi fondi z dotacijami iz dobička od leta 1925 do zneskov, ki jih izkazuje bilanca.
Posmrtninski fond
je izkazoval ob prič. leta Din 26.319.11 dotiralo se na fond ni ničesar, pač pa se je prepisalo preostanek dobička iz leta 1925 v znesku	»	3.812.88
tako, da je bilo tekom leta na razpolago •	Din 30.131.99
Izplačali smo 24 posmrtnin v znesku	> 19.500.—-
in je ostalo ob koncu leta
na tem fondu še	Din 10.631.99
Če hočemo, da bo zadruga še nadalje vršila človekoljubno delo in podpirala svoje člane ob izgubi družinskih očetov, se bo moral posmrtninski fond letos izdatnejše dotirati.
Postavka v pasivi pod . Razni upniki : predstavlja v glavnem rezerviranje za davčne dajatve v znesku Din 259.809.69 tako, da znaša z rezervo pod fondi	»<	50.000.—
skupno davčne rezerve Din 309.809.69
Lastna stavba še ni docela zgrajena in se še vedno vrše razna dela ter adaptira-nje. Vsled tega nam še niso na razpolago končni obračuni. Ker zgradbo do kolavda-cije ne moremo vzeti v last kot nepremično premoženje, smo vzeli med aktivo pod »Račun zgradbe« vse definitivno izdane zneske, izdatke za gradbeni materijal, katerega smo dobavili stavbni tvrdki ing. Josip Dedek ter vse akontacije, izplačane raznim tvrdkam, katere so pri zgradbi so-
delovale. Med pasivo smo pa uvrstili vse do 31. decemibra 1926 predložene račune.
Razlika med aktivno in pasivno postavko na računu zgradbe v znesku Din 683.632.13
predstavlja dejanski skupni izdatek za hišo do 31. decembra 1926.
BLAGAJNA.
Gotovine je bilo pričetkom leta	Din	20.967.60
tekom leta je prejela v
gotovini	»	9,880.650.36
kar da skupaj	Din	9,901.617.96
med letom je izala	»	9,874.480.33
tako, da je imela koncem
leta gotovine	Din	26.777.63
BLAGA
je bilo početkom leta v
zalogi za	Din	1,138.987.80
tekom leta se je nakupilo za	»	10,028.244.36
Skupaj Din	11*167.232.16
To je zgodovina naše zadruge. Številke ostro črtajo razvoj in rapiden, dasi popolnoma naraven napredek; če pirimer-jamo številke medsebojno v enem letu, ali če jih primerjamo leto za letom, vidimo, da so v pravilnem razmerju. Tako gre s povečanjem članstva navzgor celokupni promet, čisti prebitek in naravno v sorazmerju tudi režija.
Danes ob 5 letnem jubileju naše zadruge smo na to zgodovino, ki smo jo ustvarjali sami, lahko ponosni. Če si bo novi upravni odbor začrtal smer svojega delovanja v pravcu, ki ga kaže zgodovina prvih petih let, tedaj upamo z vso gotovostjo, da bo članstvo, delovanje in uspehi zadruge ob njenem 10 letnem jubileju pope-torjeno. Naj bi se tako zgodilo!
Predsednik tov. čerček ipovdarja, da je potrebno nekaj pripomb predno da pre-čitana poročila na razpravo.
Če vzamemo cenik v roke, ki ga priobčujemo v našem »Zadrugarju«, in ga
blaga se je med letom
odprodalo za	»	12,038.861.74
izkupilo se je tedaj več
kot se je plač. za blago Din 871.629.58
ker se je našlo ob popisu
blaga v vrednosti	za	»	764.522.96
znaša kosmati prebitek blaga	Din	1,636.152.54
iz česar je razvidno, da je delala zadruga z 13.63 % brutto dobičkom' na računu blaga.
Glede konzuma naj omenim le nekatere od onih predmetov, ki se jih proda 10 več kot 1 vagon in to:
pšenične moke vseh vrst 81 vagonov,
koruze 11 vagonov,
ajdove moke 2 vagona,
testenin 3 vagone,
riža 7 vagonov,
soli 3 vagone,
krompirja 10 vagonov,
koruzne moke in zdroba 11 vagonov,
otrobov pšenič. in koruznih 16 vag.,
ržene moke 2 vagona,
sladkorja 15 vagonov,
masti 2 vagona,
primerjamo s ceniki ljubljanskih detaj-listov, se takoj vidi, da sm|o stali z našim blagom precej pod tržno ceno.
Če imajo trgovci kak predmet ceneji, je to samo reklama. Jasno pa je, da pod vabo privatnega trgovca ne smiemo iti. Pomisliti je treba, da trgovec dela sam za se in da konzument nima od tega ničesar.
Mi smo lahko ceneje prodajali, ker smo dobro kupovali in vedno sproti plačevali. Detajlistu pogoltne mnogo režija in pomanjkanje kapitala, ki ga ni nikdar dovolj. Mi smo plačali vse sproti, ker smo imeli dovolj kapitala.
Naš uspeh se je pokazal koncem leta.
Če bi sproti zapravljali in lahkomiselno delali, ne bi imeli vedno na razpolago dovolj denarja za nakupe.
Končno prosi stvarne debate, ter da poročilo na razpravo.
Kot prvi dobi besedo tov. Ličen Kočevje, ki vpraša zakaj se je uporabila tako velika vsota, izkazana v bilanci pod
mila 2 vagona, premoga 97 vagonov in drv 22 vagonov.
Skupno pa ima zadruga v zalogi 286 predmetov.
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA izkazuje v postavki plače znesek Din 387.284.—, kar je 3.2%, upravni stroški skupno Din 520,629.32 ali 4.44% in vsi stroški skupaj Din 698.392.08 pa 5.82% vsega 'blagovnega proimieta.
; stroški 5.82 % Čisti preb. Din 1,048.595.35 znaša 8.73%
skupaj tedaj	14.55 %
od celokupnega prometa. To je obenem brutto-dobiček, s katerim je zadruga delala v pretečenem letu in sicer račun blaga
je dal	13.63%
na obrestih in skontu pa je zaslužila 92%
Skupaj 14.55 %
V naslednjem nekaj podatkov o napredku in razvoju nekaterih panog od 1. 1922 do danes:
»razni stroški«. Ker je svota 43.576 Din jako velika, prosi pojasnila, kaki stroški so to bili.
Tov. Čerček pojasnjuje, da se je radi tiska bilance združilo več postavk pod ta naslov, da se prihrani na prostoru.
Tov. Železnik pa prečita posamezne postavke, nakar se tov. Ličen s pojasnilom zadovolji.
• Tov. Mušič prosi pojasnila, kaj je s svoto Din 260.000, ki je bila v lanski bilanci izkazana kot davčna rezerva, ker jo letos v bilanci ne najde.
Tov. Čerček. Ta svota je letos mešana pod naslovomi razni upniki. Pripominja, da smo prejeli vse davčne depozite povrnjene, ker smo oproščeni davka.
Tov. Mušič se s pojasnilom zadovoljuje z izjavo, da ga veseli, da je denar v Ljubljani. 'Nadalje pa klritizira preveliko dobrosrčnost upravnega odbora glede dovoljevanja kreditov članomi, ker je postavka v bilanci previsoka. Mnenja je, da
Za leto	Stanje članov	Stanje vplačanih deležev	Rezervni sklad	Denarni promet	Prodano blago	Celokupni promet	Celokupna vsota bilance	Čisti prebitek	Povračilo od nakupa
					v dinarji	1			
1922	541	141.953-—		2,903.320-80	2,771.647-88	12,012.556-37	880.311-03	111.223.68	20/o
1923	1000	249.347-50	44.199-34	7,690.364-96	6,647.400-14	28,520,084-27	1,288.868-20	315.59803	20/o
1924	1159	326.598-64	139.779-34	9,091.718-84	9.283.275-64	56,366.391-58	2,181.028-74	442.664-30	30/0
1925	1357	370 539 22	273 698 65	7,087.937-52	10,802.848-24	63,543.517-49	3,163 967-51|	759.153-69	5 0/0
1926	1648	465.442-25	503.069-76	9,901.617-96	12,038.861-74	75,187.654-02	3,729.691 05	1,048.595-35	50/0
upravni odbor preveč podpira lahkomiselnost posameznih zadrugarjev, ter zahteva, da se v bodočem letu začne člane drugače vzgajati. Treba je, da se člane pripravi na bcljše gospodarstvo. Dalje omenja, da so nekateri predmeti v zadrugi dražji, kakor pri trgovcih, posebno je ipa moka predraga, ter navaja nekatere slučaje.
Tov. Cerček povdarja, da je samo par ljudi, ki so zaostali s plačilom, ki jih bomo iztožili; gre za svoto Din 2000.—. Pri ostalih članih so pa krive današnje razmere, da so reveži. Navaja posamezne slučaje, kjer smo morali odpisati vsa kupljena živila, ker je ostala družina s 5 — 0 otroci brez roditelja in brez sredstev. Omenja tudi člane, ki so bili upokojeni pa ne dobe nakazane pokojnine. V vseh teh slučajih damo kredit proti naknadnemu obračunu.
Brez hrane teh revežev ne moremo pustiti, tako nesocijalni ne moremo biti, kakor je v tem vprašanju železniška uprava. Seveda se pri vsakem zavarujemo s pravico, dolžne zneske odtegniti pri delegaciji ministrstva financ. To riskiramo in meni, da upravni odbor pravilno ravna, ako v nesreči svojih članov ne pusti na cedilu. Vsesplošno odobravanje.
Pripominja, da je postavka pod upniki zato tako velika, ker so unesena živila nabavljena za 1 miesec, ki pa se jih je plačalo 1. januarja, bilanca je pa zaključena 31. decembra ter jo povečava tudi kredit, ki je izdan za odplačevanje na šest mesečne ,obroke.
Dalje pojasnjuje zadevo glede cen pred vsem moke, ter navaja posamezne nakupe pšenice in dokazuje, da se je prodajalo vseskozi pod ljubljansko tržno ceno. .Ako se pa le zgodi, da je kak predmet morda dražji, je pa jasno, da ga ceneje ne moremo prodajati, kakor smo ga kupili. Takih slučajev je pa tako malo, da jih radi malenkosti ni vredno navajati.
V splošnem smo se pa držali takih cen, da nismo z njimi dajali povoda za izrabljanje.
Vsekakor je pa treba povdarjati, da je dobiček zadruge last vseh članov, ki se končno le povrne članom ob zaključku leta.
Ker je lista govornikov izčrpana, predlaga, da se poročilo upravnega odbora sprejme in odobri. Se soglasno sprejme.
Predsednik nadzornega odbora tov. ing. Selak prečita na to obširno poročilo, ki se v celoti ujema z natisnjeno bilanco.
Povdarja, da je nadzorni odbor -svojo nalogo popolnoma izvršil. Poslovanje je vestno, vzorno ter hvalevredno in predlaga, da se da upravnemu odboru absolutorij.
Tov. Cerček poziva, ako želi še kedo besede. Ker se nihče ne oglasi, da predlog
nadzornega odbora na glasovanje, ki se soglasno sprejme.
Tov. Cerček da na glasovanje še računski zaključek za 1. 1926, ki se soglasno odobri.
Na to predlaga, da se dnevni red spremeni tako, da pridejo radi zunanjih članov pred točko IV. na razpravo samostojni predlogi.
Navzoči izražajo pomisleke, da bi radi eventuelnega odhoda zunanjih delegatov postal za točko IV. občni zbor nesklepčen; sklene se dnevni red nadaljevati po objavljenem vrstnem redu.
Tov. Cerček na to preide na točko IV o uporabi čistega dobička ter prečita člen 84 pravil, ki določajo, da moramio votirati 30% za rezervni fond, 2% v penzijski fond, 1% v dobrodelni fond, 1—5% upravnemu in nadzornemu odboru po sklepu občnega zbora, ostanek pa kot povračilo zadrugar-jem. Prosi debate.
Ker vsi navzoči želijo, da stavi uprav-pi odbor tozadevni predlog, predlaga tov. Cerček za upravni in nadzorni odbor 3%, vse ostalo pa v smislu pravil. Ostanek Din 54.000 naj se votira pa v posmrtninski fond, ker bi naj imela odslej naprej pravico do posmrtnine tudi žena člana. Tozadevno izdelani pravilnik se bo še obravnaval.
Ker se nihče ne oglasi k besedi, se soglasno odobri predlog upravnega odbora.
K točki V. povdarja tov. Cerček, da je treba dopolnilnih volitev v upravni odbor, ker letos izstopijo v smislu pravil tov.: Železnik, Negro in Zupanič, ki pa se jih lahko ponovno izvoli.
Na predlog tov. Lapajneta se izvolijo z vsemi proti štirim glasovom tov. Železnik, Negro in Fratina.
Nadzorni odbor je pa prišel v nesoglasje, ker se ni mogel zediniti glede tolmačenja čl. 26 zadružnih pravil.
Tov. Fratina poroča, da je nadzorni odbor v nesoglasju, ker se ne prizna žrebanja za izstop ene tretjine članov, kakor se je to vršilo pri upravnem odboru. Na lanskemi občnem zboru je bil voljen cel nadzorhi odbor na novo, zato si je treba osvojiti žrebanje, ki naj odloči kedo izstopi. Ker je 6 članov, a je eden tekom leta odložil mandat, se je žrebalo samo za enega. Žreb je določil tov. Ceraj - Geriča. Ceraj-Cerič pa sedaj žrebanja ne priznava.
Nadzorni odbor je imel pred. občnim zborom zopet sejo ter sklenil, da odstopi cel nadzorni odbor. Dva člana pa tega sklepa ne priznavata, ker se je izvršil z airimiranjem predsednika.
Ker se ne more najti soglasja, prosi občni zbor, da stavi sam tozadevni predlog.
Tov. Zupan predlaga, da naj se osvoji sklep nadzornega odbora samega, da v celoti odstopi.
Tov. Podbevšek se strinja s predlogom ter povdarja, da če nadzorni odbor sam ne more najti soglasja, da je najbolje, da se voli popolnoma nov nadzorni odbor.
Tov. Mikec pobija predlog za odstop, ter je mnenja, da bi moral odstopiti najstarejši član nadzornega odbora, ker je eden že sam odstopil.
Žrebanje ni pravilno, ker v pravilih ni predvidjeno, velja samo za nadzorni odbor.
Glasovanju pred občnim zborom se ne pokorava, ker razmerje 3—3 z dirimi-ranjem predsednika ni pravilno.
Tov. Kuštrin se pridružuje mnenju tov. Podbevška, ker drugače ne pridemo do zaključka.
Tov. Lapajne se istotako strinja s tem, da odstopi cel nadzorni odbor ter želi, da se pri ponovni volitvi upošteva progo, da pride do zastopstva vsaj kot namestniki.
Tov. Ceraj Cerič povdarja, da ne priznava žrebanje, ker je dal inicijativo zato upravni odbor, za kar pa nima pravice. Nadzorni odbor stoji nad upravnim odborom. Ne pristane na žreb ter zahteva, da odstopi najstarejši član nadz. odbora tov. Feldin.
Tudi izglasovanja z dirimiranjem ne priznava.
Tov. Cerček povdarja, da se s tem degradira predsednik, ako se mu ne dovoli glasovati.
To pravico ima zajamčeno v pravilih, istotako mu pristoja pravica pri enakosti glasov odločati.
Tov. Cerček prosi, da se da njegov predlog na glasovanje.
Sprejme se predlog tov. Podbevška z edinim protestom enega glasu.
Tov. Cerček svari, da bi se uvajalo v zadrugo politiko, prosi pa predloga za nadzorni odbor.
Stavijo se trije predlogi, ter se končno odglasuje predlog tov. Lapajneta ter se izvolijo v nadzorni odbor sledeči tov.:
Kot člani: Škrjanc, Kuštrin, Klebelj, Feldin, Korošec in Ceraj Cerič. — Kot namestniki: Kompare, Ličen Lapajne, Zorman, Gabršek in Feldin.
Tov. Cerček ugotavlja, da so volitve izvršene, ter povdarja, da se bodo odbori na svoji prvi seji konstituirali, ter preide na VI. točko, samostalni predlogi.
Trije predlogi so vloženi, da naj bi imel upravni odbor svoje seje v takem času, da bo namestnikom s proge omogočeno sejam prisostvovati, kar bi bilo najbolje ob nedeljah, ko imajo na progi čas.
m
Razvije se živahna debata, ter se končno osvoji soglasno predlog tov. Rupnika, ki se glasi:
Občni zbor sklene, da ima nadzorni odbor svoje seje sklicevati tako, da bo namestnikom s proge omogočeno prisostvovati, ki ipa se morajo pravočasno obvestiti.«
Tov. Rupnik nato poroča o osnutku pravilnika za podeljevanje posmrtnin, ki ga je izdelal po naročilu in soglasju z upravnim odborom. Povdarja, da je bilo to vprašanje zelo nejasno, in da je upravni odbor podeljeval posmrtnine po svoji najboljši vesti. Pri tem pa so se vzlic temu pokazale hibe, da je prejel nekdo, ki v zadrugi ni nič kupoval, ravno tako posmrtnino kakor oni, ki je kril v zadrugi vse svoje življenjske (potrebščine. To pa ni pravilno. Predpravico in večjo pravico naj ima oni, ki s svojimi nakupi pomaga zbirati, kakor oni, ki zadružno trgovino ignorira. Nova je določba v pravilniku, da ima pravico do posmirtnine tudi soproga člana za slučaj smrti. Pogoj za dosego pravice pa sloni na najmanje enoletnem članstvu vplačanem deležu in na minimalni svoti letnega nakupa.
Nato prečita pravilnik in še posebej tolmači posamezna določila.
Pravilnik se soglasno sprejme s predlogom, da se v celoti objavi v »Zadrugarju«.
Tov. Fratina predlaga v (imenu starega nadzornega odbora pravilnik za nadzorni odbor, ker bo izbegnil vsem nastalim nesoglasjem.
Oita poslovnik.
Sklene se, da naj nadzorni odbor ta poslovnik sprejme na svoji prvi seji.
Tov. Rupnik povdarja velikanski vzgojevalni pomen glasila Zadrugar«, ki je istočasno najbolji informator in propa-gator zadružne ideje.
Lanski občni zbor je dovolil 18.000 Din za njegovo izdajo. Izčrpalo se je 17.500 dinarjev.
Vendar povdarja, da »Zadrugar na štirih straneh ne more zadostiti svoji nalogi, kameli da bi se celo izpopolnil, zalo predlaga, da naj bi »Zadrugar« izhajal mesečno na osmih straneh ter prosi kredit do 24.000 Din.
Po kratki debati, pri kateri večina odobrava predlog, razun enega, ki je trdil, da se denar po nepotrebnem razmetava, se soglasno sprejme predlog predlagatelja.
Tov. Čerček predlaga, da se naj dovoli delati razliko pri nakupih manufakture za one, ki takoj plačajo z 2% skonto.
Utemeljuje kot svoj predlog dolg članov, ker ima zadruga z obroki mnogo posla.
Tov. Podbevšek predlaga, da naj se to dovoli samo pri nakupih luksusnega blaga.
Končno se sprejme predlog tovariša čerčeka.
Tov. Čerček plrečita prošnjo mestno občine, ki prosi za podpis večjega zneska za obligacijsko posojilo.
Razvije se živahna debata, ter se s simpatijo obravnava predmetno prošnjo, vendar se končno sklene, da se podpiše večji znesek šele tedaj, kadar bomo zadovoljivo podprli svojo hranilno institucijo »Hranilni in posojilni zavod , ki ga je naša zadruga poklicala v življenje in »Stavbeno zadrugo Bajtam, edino železniško institucijo te vrste v Sloveniji.
Dalje predlaga, da se dovoli tudi v bodočem letu podpirati z živežem upokojence, ki prejemajo samo akontacijo. Soglasno sprejeto!
Dalje predlaga, da se zgode slučaji, da kedo po svoji lahkomiselnosti napravi v zadrugi dolg, da se takim dolžnikom zaračunavajo 6% zamudne obresti.
Izvzeti so seveda slučaji, ako je dolg nastal radi nesreč ali bolezni v družini.
Soglasno sprejeto!
Dalje poroča, da smo z zidavo novega zadružnega poslopja (prišli v položaj, da potrebujemo hišnika ter se je v ta namen podstrešni prazni prostor uporabil z adaptacijo za stanovanja.
Zgradba stanovanja za hišnika se odobri, mesto hišnika naj se pa razpiše v prvi številki »Zadrugarja«, hišnik mora pa biti član zadruge.
Dalje predlaga, da se upravni odbor pooblasti, da v tekočem letu izplača povračila od nakupljenega blaga pred novim letom.
Tov. Železnik poda tozadevno strokovno poročilo ter se končno sklene, da se letos izplačajo povračila za 10 mesecev; višino procenta se določi šele ko bo znan .trgovski efekt.
Nato poda tov. Čerček nekatera važna pojasnila, tako glede odnošajev do Gospodarske poslovalnice, o govoricah njene lih-jalke v Jesenicah in Novem mestu.
Dalje poroča o posredovanju pri Gen. Direkciji v Beogradu in o omejitvah voznih olajšav.
Končno poziva vse navzoče delegate, da se v bodočem letu še zvestejše oklenejo Nab. zadruge in delajo zanjo, ker le na ta način bo mogoče lečiti udarce, ki padajo z leve in desne na stan železničarjev.
Nato zakliče:
Vsi na delo, za vzvišene zadružne nauke, vsi za enega, eden za vse, ter zaključuje ob 14.30 dobro uspeli in jako stvaren občni zbor.
Konstituiranje upravnega odbora
Na prvi ustanovni seji upravnega odbora se je odbor konstituiral ter se je razdelilo poslovanje sledeče:
Tovariši: čerček Srečko, predsednik; Rupnik Franjo, podpredsednik; Negro Ivan, tajnik; Železnik Franjo, knjigovodja; Kvov-skv Josip, blagajnik; Žemlja Franjo, odbornik; Gregorčič Franjo, odbornik; Mravlje Božidar, odbornik; Fratina Ludovik, odbornik;
Odseki.
Tiskovni odsek. V redakcijski in informativni odsek se izvolijo: tov. Čerček. Rupnik. Žemlja in Fratina.
Glavni in odgovorni urednik zadružnega glasila Zadrugar ostane tov. Rupnik.
V	odsek za zasledovanje tržnih cen in za naknadno kontrolo računov blaga se izvoli tov. Gregorčič.
Čeke podpisujejo tov. Čerček, Rupnik, Žemlja in Kyovsky.
Kontrolo prodajnih računov vrši še nadalje tov. Žemlja in član nadzorstva tov. Feldin.
Nadzorstvo pri razpošiljanju živil na progo, prevzame tov. Žemlja.
Evidenco kreditov vrši g. Fratina.
Kontrola kvalitete blaga. V ta odsek se izvoli tov. Čerček in član nadzorstva tov. Korošec.
V	odsek za nadzorovanje reda v prodajalni v smislu čl. 25 pravil, se izvolita tov. Čerček in Gregorčič.
Nadalje se sklene ukiniti procuro dosedanjemu poslovodji g. Kobale Kajetanu, in sklene prijaviti za sopodpisovanje v smislu čl. 18 pravil v zadružni register sedanjega poslovodjo g. Pavlič Avgusta.
Konstituiranje nadzornega odbora
Na ustanovni seji, ki se je vršila dne 19. aprila t. 1. se je konstituiral nadzorni odbor iz sledečih tovarišev:
Škerjanc Ivan, (predsednik,
Korošec Blaž, podpredsednik,
Klebel Emil, tajnik,
Feldin Hinko, Kuštrin Franc, Ceraj-Cerič Vojteh, odborniki.
Namestniki:
Kompare Alojzij, Grosuplje;
Ličen Alfonz, Kočevje;
Lapajne Ivan, Novomesto;
Zorman Josip, Celje;
Feldin Herman, Jesenice;
Gabrovšek Alojzij, Ljubljana g. kol.
Odseki:
Za kontrolo upravnih zadev: Škerjanc in Ceraj-Cerič;
za kontrolo gospodarstva: Kuštrin in Korošec;
za kontrolo finančnih zadev: tov. Kle-bel in Feldin.
Pravilnik
za podeljevanje posmrtnin članom Nabav-Ijalne zadruge uslužbencev drž. železnice v Ljubljani.
Čl. 1.
Nabavljalna zadruga izplačuje svojim članom za slučaj smrti posmrtnine, z namenom lajšati gorje v smrtnih slučajih in za josiguranje poravnave nastalih obvez-nsti pri Nab. zadrugi, od dneva smrti člana.
Čl. 2.
Pravico do posmrtnine ima vsak član zadrugar, na katerega ime je vplačan zadružni delež, ako je ob dnevu smrti dosegel najmanje eno leto članstva pri Nab. zadrugi uslužbencev drž. žel. v Ljubljani in je bil do tega dne zadružni delež popolnoma uplačan.
Ako član do dneva smrti teh pogojev ni izpolnil, nima pravice do posmrtnine, iz-vzemiši v slučaju, predvidenem v čl. 6.
Istotako ima ippavico do posmrtnine soproga člana zadmgarja, ako je član zadrugar dosegel ob dnevu smrti soproge najmanje 2 leti članstva in je bil do tedaj zadružni delež popolnoma uplačan.
Poleg tu predvidenih pogojev se odmerja posmrtnina po visokosti konzumi-ranega blaga v prodajalni Nab. zadruge predvidene v čl. 3.
Čl. 3.
Posmrtnina se odmerja s svoto Din 1000.— (tisoč dinarjev) vezano na kon-zuimi neobhodno potrebnih življenskih potrebščin v Nab. zadrugi do najmanje Din 2000.— letno in se odmerja tako, da prihaja v poštev konzum blaga nabavljen v predhodnem letu.
Ako je pa konzum blaga znašal najmanje Din 1000.—, prejme član oziroma soproga člana reducirano posmrtnino do zneska Din 500.—.
Za konzumiranje blaga izpod Din 1000.— se posmrtnina ne izplačuje, četudi so izpolnjeni ostali pogoji, predvideni v št. 2 tega pravilnika.
Ako je bil član zadrugar bodisi radi bolezni ali drugih nepredvidenih družinskih neprilik oviran nabavljati blago za svoje življenske potrebe v Nab. zadrugi in vsled tega ob času smrti ni dosegel v tem členu predvidenih nakupovalnih zneskov Din 2000.— ozir. 1000.— se ob varovanju
ostalih pogojev vzame v obzir konzumira-no blago v predpredhodnemi letu. Ako tudi na ta način ni mogoče ugotoviti visokost predpisanega konzuma, se mu izplača reducirana posmrtnina Din 500.—. Isto velja za slučaj smrti soproge.
Čl. 4.
Ako umirjeta v enem in istem letu član zadrugar in njegova soproga, se odmerja posmrtnina za oba enako v smislu določil tega pravilnika.
ČL 5.
Ako je nastopila smrt člana zadrugar-ja ali njegove soproge pri izvrševanju železniških službenih dolžnosti vsled nesreče in elementarnih dogodkov, se izplača polna posmrtnina brez ozira na predpisane pogoje v čl. 2, toda ob varovanju pogojev predpisanih v čl. 3. ali 4.
Čl. 6.
Posmrtnina se izplača upravičencu v denarju ali blagu in le tedaj, ako ima umrli do dneva smrti poravnane vse obveznosti nakupov pri Nab. zadrugi. V nasprotnem slučaju se posmrtnina uporabi v prvi vrsti za kritje neporavnanih obveznosti nakupov, presežek, ako ga kaj ostane, se izplača upravičencu.
Čl. 7.
Kot upravičenci, ki imajo pravico dvigniti zapadlo posmrtnino, se smatrajo: legitimiran član zadruge, njegova soproga, ako je živela z umrlim ob dnevu smrti v skupnem gospodinjstvu, ter otroci sirote.
Ako član nima zgoraj označenih upravičencev, ima pravico dvigniti piosmrtnino oseba, ki je bila s poslednjo voljo umrlega določena, ki se pa mora izkazati. Pravico do posmrtnine imajo tudi stariši umrlega, ako je umrli živel z njimi stalno v skupnem gospodinjstvu.
V	vseh goraj navedenih slučajih se imajo varovati določila čl. 2, 3, 4, 5, 6 in 7 tega pravilnika.
Čl. 8.
Ako za dvig posmrtnine ni upravičenca, pripada zapadla posmrtnina po-smrtninskemu fondu.
Istotako zapade posmrtnina posmirt-ninskemu fondu, ako se najkasneje tri mesece po smrti člana ali njegove soproge upravičenec za dvig posmrtnine ni oglasi!.
Čl. 9.
V	vseh nepredvidenih slučajih glede podelitve posmrtnin, kakor tudi glede legitimnih upravičencev, sklepa upravni odbor za vsak slučaj posebej.
Čl. 10.
Pritožbe glede odmere, redukcije, odklonitve in upravičencev rešuje upravni odbor v skupni seji z nadzornim odborom.
Ako se pritožba kot neosnovana zavrne, velja ta sklep kot končnoveljaven.
Ta pravilnik velja do tedaj, dokler ga občni -zbor ne spremeni, ako se za to pokaže potreba.
V	Ljubljani, dne 10. aprila 1927. Pravilnik je bil sprejet na občnem
zboru dne 10. IV. 1927.
V	Ljubljani, dne 10. aprila 1927.
Zadružni vestnik
RAZPIS.
Upravni odbor razpisuje v smislu sklepa občnega zbora za svojo novo zadružno zgradbo
službo hišnika
združeno s prostim stanovanjem.
Reflektira se na poročene prosilce, člane zadrugarje. Neoporečnost pogoj.
Profesijonisti imajo prednost.
Natančni službeni pogoji se poizvedo v zadrugi vsak dan od 16. ure naprej.
Prošnje je vložiti do najkasneje dne 10. maja letos.
Upravni odbor.
Premog.
V svrho reda in točnosti je upravni odbr sklenil, da se naročila za premog sprejemajo samo od prvega do petnajstega v mesecu.
Razvoz premoga ljubljanskim članom na dom se bo odslej naprej vršil od 20. v mesecu dalje.
Člane pozivamo, da se drže točno gornjih določil, ker le na ta način je mogoče
vsestransko zadovoljiti.
Termini za nakupovanje
Veljavni od 1. aprila 1927 dalje.
Nakupovanje proti naknadnemu odplačilu:
1.	Za mesto Ljubljano z ljubljansko okolico:
od L do 9. v mesecu.
2.	Za Gorenjske proge vštevši kamniško progo:
od 10. do 14. v mesecu.
3.	Za Dolenjske proge:
od 15. do 17. v mesecu.
4.	Za Štajerske proge:
od 18. do 19. v mesecu.
5.	Za zamudnike:
od 20. do 21. v mesecu.
Člani, ki kupujejo proti gotovini celi mesec brez omejitve.
Vse člane vljudno pozivamo, da se kolikor le mogoče strogo drže tu označenih nakupovalnih terminov, da se preprečijo navali v prvih dneh meseca in da bo postrežba hitrejša in točnejša.
Cenik žrvil
mesec mnj
Mlevski izdelki.
Moka pecivna 0 gg	kg	5 30
Moka mehka	tt	520
Moka krušna	yt	4 —
Moka ajdova	n	7-80
Moka ržena	ff	450
Moka koruzna	v	2’60
Moka krmilna	H	1 80
Zdrob pšenični	Jt	6 —
Zdrob koruzni		3-50
Otrobi pšenični		170
Otrobi koruzni	»	1 '20
Testenine.
Makaroni dolgi jajčni	kg	11 -
Makaroni domači	V	9 40
Polži jajčni	r>	11 —
Polži domači	ff	9-40
Rezanci domači široki	v	9 40
Špageti domači	»	940
Fidelini domači		940
Šubiotti in bleki	kg	940
Zvezdice za juho	tt	9 40
Zrnje.		
Riž I. vrste	. kg	8 50
Riž II. vrste	tt	7'—
Koruza v zrnu	ff	220
Kaša prosena	ff	570
Ješprenj domači	„	5'—
Ješprenček za juho	ff	8 —
Fižol koks	ff	450
Fižol nizki	ff	— •—
Leča	ff	5 50
Grah	ff	—•—
Sladkor.
Sladkor v kockah	kg	16 —
Sladkor sipa	ff	1430
Sladkorčki (bomboni)	ff	25-—
Sladkor v prahu	ff	1650
Kava		
Kava Portorico	kg	64 —
Kava surova I. vrste		50 —
Kava surova II. vrste	ff	44’—
Kava žgana	ff	56'—
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	14-50
Kava žitna	ff	8'—
Kava vidrova	ff	13 —
Kava družinska	ff	
Kava figova	ff	24 —
Kava Enrilo V kg	škatla	16' —
Kava Enrilo (4 kg	paket	24-—
Cikorija Franck	kg	20 —
Cikorija kolinska	ff	19 —
Drugi predmeti.
Mast domača	kg	23 —
Mast v dozah po 5 kg	doza	135'—
Čajno maslo	kg	52-—
Kuhano maslo	ff	44-—
Sol debela	kg	3'50
Sol drobna	kg	4 —
Čaj v dozah	doza	12, 24
Čaj v zavitkih	zavit.	3, 6,
Čaj v zavitkih	ff	7,15
Kakao na kg	kg	38 —
Kakao v zavitkih	zavit	——
Paradižniki a V2 kg	doza	10'—
Paradižniki a !4	ff	5 —
Marmelada	kg	20- -
Čokolada a !4	tabl.	12 —
Čokolada a Vi0	„	4-50
Čokolada a V20	ff	2 50
Čokolada z lešniki	ff	3 —
Čokolada Napolitanke	kom.	—•50
Rožičeva moka	kg	7 —
Delikatese. Slanina krušna	kg	23 —
Slanina prekajena debela	ff	25 —
Slanina papricirana	ff	26'—
Salame ogorske	»	100 —
Salame krakovske	ff	38'—
Salame navadne	ff	18 —
Kranjske klobase	kom.	5'—
Prekajeno meso I.	kg	28 —
Šunke	ff	33 —
Krače	ff	14‘—
Svinjski parklji, glava	ff	10'—
Sardine velike	škatle	11 —
Sardine srednje	ff	9-50
Sardine male	ff	6 —
Med cvetlični I.	kg	24 —
Med cvetlični II.	»	—-•—
Sir pol ementalski I.	ff	44 —
Sir pol ementalski II.	ff	38'—
Sir trapistovski	ff	26'—
Maggi velike	steki.	22'—
Maggi srednje	ff	14 —
Maggi male	ff	9 —
Maggi na drobno	dkg	1'5Q
Juhan velike	steki.	12 —
Juhan srednje	ff	6 —
Juhan male	ff	—•.—
Juhan na drobno	dkg	PIO
Gorčica (ženf)	kozarec	9-—
Keksi v zavitkih a 1 kg	zavitek	6, 5,
Reberca z Špeh.	kg	24-—
Reberca	ff	24-—
Sir Permazan	ff	96'-
Pekmes (Povidl)	ff	—'—
Polenovka suha	kg	24'—
Sir Chalet	komad	2'25
Salama letna	kg	1'25
Salama Veromeška	ff	3'50
Salama Planiška	ff	—'60
Sadje.
Češplje suhe bosanske		kg	9-—
Češplje suhe domače		ff	—•—
Hruške suhe domače		ff	6 —
Orehi celi		ff	12'40
Rožiči		ff	6 50
Fige v vencih		ff	12'—
Mandelni dalmat.		ff	54'—
Rozine fine		ff	38'—
Čebula		ff	450
Grozdiči - Vamperli		ff	16 —
Česen		ff	12 —
Limone		komad	1, 075
Pomaranče		ff	1 '50
Tekočine.			
Kis dvojno močan		liter	4'—
Olje namizno fino		ff	18 50
Olje namizno bučno		liter	15 —
Olje olivno		ff	24'—
Konjak a 7/10 1 in 0.35 1		steki.	60, 30
Rum a V2 1		tt	36'—
Rum		ff	—•—
Žganje borovničar a	V2	1 „	26 —
Žganje hrušovec a V2 1		ff	24'—
Tropinovec a V2 1		ff	24'—
Brinjevec a V2 1		ff	24'—
Slivovka a V2 1		ff	24'-
Malinovec a V2 1		ff	18 —
Mineralna voda a l1^ 1		ff	6 —
Vino dalmat. črno		lit.	9 —
Vino dalmat. črno a	7io	1	
dezert		steki.	18 —
Vino dalmat. belo		lit.	11 —
Vino dalmat. belo a	7/ /10	1	
dezert		steki.	20'—
Dišave.
Poper bel in zmlet, veliki	zavitek	3'—
Poper cel in zmlet, mali	„	I SO
Cimet cel in mlet veliki	„	3-—
Cimet cel in mlet mali	„	P50
Klinčki (žbice)	„	2 50
Dišave cele in mlete vel.	„	2'50
Dišave cele in mlete mal.	„	1'50
Lavorjevo zrnje (lorber)	„	2‘50
Janež	„	2'50
Kumna	„	250
Muškatov! orehi	komad	070
Vanilija v šibkah	„	2'—
Vaniljni sladkor	zav.	0’60
Žefran	„	0 80
Paprika mleta velik	„	3'—
Paprika mleta, mali	„	1'50
Pecilni prašek	„	1 —
Limonadni prašek	„	0 80
Potrebščine za perilo.
Milo Schicht	kg	15'60
Milo Zlatorog	„	14'20
Milo terpentinovo	„	16'20
Milo Gazela	„	13-40
Milo železničarsko	>9	14 —
Milo toaletno »Apolo«	komad	7 —
Milo toaletno »Elida«	ft	7 —
Milo toaletno »Speick«		6 —
Milo toaletno viola	Jf	4’—
Soda za pranje	kg	1 80
Plavilo	zavitek	2'50
Boraks	ft	2 50
Pralni prašek	99	250
Belin	n	— •—
Škrob rižev v zavitku	n	1 50
Tri« soda	99	3-50
Škrob rižev	škatla	5‘—
Milo za britje	kom.	4-—
Potrebščine za čevlje.
Rujava krema	škatla —■' —	
Krema Jadran	9)	5 —
Krema Lux	r	5 —
Krema Fox	99	6 —
Krema Proja	99	5'—
Slast vazelina	99	5 50, 4 50
Mast Jelka vel.	doza	450
Mast Jelka mala	99	—'—
Borsin za podplate	99	—•—
Krtače za blato	komad 4‘—	
Krtače za mazati	99	T50
Krtače za svetliti	99	12 —
Čistilo belo	škatla	270
Vrvice za čevlje dolge	par	250 150
Vrvice za čevlje kratke	99	T50, 125
Druge potrebščine.		
Kalodont za zobe	tuba	8'--
Krtače za zobe	kom.	12, 8
Krtače za obleke	99	18 —
Krtače za ribati	99	4 —
Omela za parkete	99	30 —
Omela velika	99	14 —
Omela mala	99	—1—
Metle rižove vel.	99	11 —
Metle rižove male	99	9 —
Jelka čistilo za parkete	steki.	24-—
Jelka čistilo za parkete	9>	13 —
Sidol (čistilo)	tuba	550
Smirkov papir	pola	1-20
Tepači veliki	kom.	IS-
Tepači srednji	99	IS—
Tepači mali	1	99	8'—
Sveče velike	paket	8'51
Sveče velike	kom.	1'50
Sveče male	paket	8-50
Sveče male	kom.	r—
Vžigalice	paket	10 —
Vžigalice	škatl.	r—
Zobotrebci	zvezek	0'50
Črnilo	steki.	2 —
Svinčniki	kom.	1-20
Svinčniki tintni	99	3 —
Peresniki	99	150
Mera metrska	99	7- —
Slame za predsobe	komad	4, 18
Manufaktura.
Pravo domače platno	m 52, 41
Platno domače za rjuhe	„	27, 35 50
Platno Wassertuch za rjuhe	„	30 50
Platno belo gokl. Gatte za rjuhe	„ 38, 44, 48
Platno za nahrbtnike	„	54'
Kotonina rjava	„ 10,11,12,26-50
Madapolan amerikan.	„ 12-
Šifon	„ 12—25-50
Cefir	„ 12—34 50
Oksford	„ 12, 14, 20
Obrisače na meter	„ 12, U, 17
Obrisače za kuhinje	kom. 12'—
Batist	m	28'—
Volnene rjuhe	„	58, 84
Etamin	„ 18, 20
Gradi za moško perilo	„	19, 1950
Barvani tisk	„	11—19
Koton	„	14-19
Platno modro za prepasn.	„ 16—20
Klot črni	„ 36, 42, 52
Ruš	„	30- m	12,16
Obrisače Frotir	kom. 25' —
Platno trdo za krojače Elastik«	m	13, 18
Dežni plašči	kom 240, 380,480
Inlet za perje roza modri šir. 100 cm	m 16—27-50
Cvirnato za ženske obleke	„ 20, Z1'50,28
Rips za ženske obleke	„	18, 18 50
Krepi	„ 14-50-16-50
Serž črni, rujav voln.	„	35, 56-70
Moleskin za žepe	„ 22—28
Kanafas	„ 12 —
Platno za zastore 100 cm	„	21-32
Platno belo	„	15, 16'50
Stenske preproge	kom. 6M 90
Posteljne garniture	garn. 520,560, 850
Molin zelen za srajce	m	14 —
Flanela zelena za srajce	„	H-
Gradi za žimnice	„	48, 44
Barhent modri in beli	„	17, 19
Barhent za obleke	„ 20-
Barhent za perilo	„	19-
Tiskanine za damske obleke	„	19-
Sukno in štoli za moške	od 95
obleke	„ do 285
Podlaga za obleke	„ 25, 27-50, 30
Platno belo	„	15, 16 50
Panama drap beli	„	17'50, 18
Svila surova	„ 28--
Podlaga za plašče	„	55, 60
Volneno blago za damske obleke	„	1 io--
Volneo blago rips za damske obleke	„	85'-
Crepp de Chine	„	140'-
Mizni prti in servijete	kom. 76, 60
Mizni prsti barvani	m	42, 53
Mizni prti damast	„ 60'-
Pletenine in galanterija.
Nogavice ženske	par	14—40
Nogavice ženske volnene	»	20—24
Nogavice moške	99	9—25
Nogavice možke volnene	99	17 —
Nogavice dolge otroške	99	8—17
Nogavice kratke otroške	99	10—20
Srajce možke	kom.	40—45
Srajce možke Cefir	99	50—70
Srajce bele	99	48-60
Srajce skaut	99	45 —
Majice moške	99	25—70
Majice otroške	99	15—35
Spodnje hlače	99	28—63
Robci moški	>9	6 —
Robci otroški in ženski	99	4, 9
Naramnice	99	15, 30
Majice sokolske	99	20—34
Sukanec (cvirn) beli in		
črn štev. 10 -16	valjček 5'—	
Sukanec (cvirn) št. 20-30	99	375
Sukanec (cvirn) št. 40-50	99	3'-—
Igle varnostne	duc.	1 50
Šivanke	9 9	1'50
Traki črni in beli	m	0 50
Elastika za naramnice	kom	1, 075
Elastika ozka	m	1 25, 1 50
Elastika za podveze	99	3'50
Ženske Reform hlače črne	kom.	19, 21
Prtički barv. 60/6o	>>	18 —
Obutev.		
Čevlji možki boks	par	220 —
Čevlji možki kovani	99	210 —
Čevlji otroški	99	—
čevlji ženski visoki boks	99	220'—
Čevlji ženski nizki boks	n	170 —
Sandali veliki	99	100—110
Sandali srednji	99	80—90
Sandali mali	99	40—60
Copate	99	—•—
Kuhinjska posoda.
Lonci emajlirani Kastrole emailir.
Ponve emailir.	p0 velikosti
Zajemalke emajlirane Pokrivače	’
Razno.
Ribe morske sveže, vsak četrtek po dnevni ceni Kruh dnevno svež	kg	4'—
Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«.
Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.