"BeMU- Ju$& da je po-jlna moralna propast zajela ves laški narod.Pri tem jovenska dekleta naglašajo.da ni prav nobene razli-* med zločinskim fašizmom in .ostalimi laškimi telohi. Ta spomenica, ki je ena sama obtožba celotne laške rase, polna strahot in sramote,bo gotovo definitivno zaprla usta vsem tistim laškim kričačem v A-meriki, ki jih vodi grof Sforza in ki poskušajo z lažmi in zavajanjem resnice,prepleskati laška grozodejstva pred ameriško javnostjo. Dejanja so pač pomembnejši dokaz, kakor pa vsa jalova protifašistovs-ka kokodakanja. O laškem pravosodju,ki se v Sloveniji naravnost sadistično izživija,nudi najlepši dokaz•obsodba profesorja ljubljanskega vseučilišča,g.dr.Borisa Furlana. Ta naš narodni delavec je zapustil Ljubljano okrog 20.marca 1941.in nekaj dni nato tudi Jugoslavijo. Še pred narodno revolucijo 27.marca 1941 je bil v Carigradu. Laško vojaško sodišče pa ga je obsodilo na smrt in to na podlagi čl.4.odredbe z dne 5.okt.1941. Obsodili so ga torej na podlagi odredbe, ki je bila uveljavljena polnih 6 mesecev potem, ko obsojenca sploh ni bilo na območju, kjer ta odredba velja. Še lepše pa je to, da povdarja utemeljitev obsodbe da "je v Ljubljani, v nedoločenem času do decembra 1941 pripadal v vodilnimi nalogami, skupno z Golobom Romanom prevratni združbi OSVOBODILNE FRONTE,katere namen je, da nasilno spremeni politično, socialno in gospodarsko ureditev države". Ce se ne motimo je bil dr.Boris Furlan že julija ali avgusta 1941 v Ameriki. Kako je mogel potemtakem voditi do "decembra 1941" OSVOBODILNO FRONTO v Ljubljani,to uganejo lahko samo laški možgani, kakor smo dejali že v zadnji številki našega lista. Prav nobenega razloga nimamo dvomiti,da so tudi ostale množenstvene smrtne obsodbe laškega pravosodja-po vsej Sloveniji oprte na takih in podobnih dokaznih temeljih. Tudi s to obsodbo morajo naši narodni delavci seznaniti ameriško javno mnenje, da se bodo laški zločini pokazali pred vsem svetom -v vsej svoji nagoti. t ' MAŠČEVANJE NE BO IZOSTALO... A.F.I. poroča,da je četniško gibanje v vsej Julijski Krajini zavzelb tako širok obseg, da povzroča italijanskim varnostnjim oblastem čedalje več preglavic;. Na drugi štrani ugotavlja A.F.I.,da Lahi v svojih maščevalnih ukrepih napram mirnemu slovenskemu civilnemu prebivalstvu postopajo z enakimi grozovitostmi, kakor njihovi urusijaški gospodarji. Iz verodostojnih (virov poročajo, da so v Istri inReški dolini Lahi pobili večino prebivalstva v naslednjih vaseh: Sv.Matej, Mladeniči, Blzici, Jurasi, Siroli. Brnasi, Široki. Marčelje, Glavica in Soršin (Vasi in naselja v Kastavščini pri Sušaku). Ostale prebivalce, zlasti žene in otroke ter starce so Lahi odvedli v koncentracijska taborišča. Vse hiše so pokončali do temeljev. Imetja prebivalcev so konfisci-rali. V Ilirska Bistrici so bili ubiti tri.ie italijanski častniki. Zato so Lahi popolnoma pokončali šest vasi, postrelili 80 Slovencev,ostalo prebivalstvo pa odvedli v koncentracijska taborišča. Uradni zavezniški krogi smatrajo, da za-sleduje sistematično preganjanje slovenskega prebivalstva v Julijski Krajini končni cilj, po katerem naj bi se vse slovensko in hrvaško prebivalstvo Julijske Krajine popolnoma iztrebilo. Kot vzorec za tako peklensko delo laških razbojnikov, služi primer, ki ga izvajajo Prusijaki na zasedenem Gorenjskem in Spodnjem i.Sta j epskem. Vkljub strašnemu preganjanju slovenskega-prebivalstva, pa narašča organizirani upor z .dneva v dah. Na Snežniku, na Nanosu,na Kolku in Čavnu, v Tr-nsisk^m. goždti. VVi črncivrških..in idrijskih hribih, ha Cerkljanskem in Tolminskem, na Kobariškem in Bovškem deluje na tisoče in tisoče slovenskih četnikov in po ocenitvah nekaterih slovenskih četnikov, ki so pred (Nadaljevanje na 2.strani) (Nadaljevanje e 1.strani) nekaj dnevi dospeli v vrste gen.Mihailoviča,mislijo, da znaša njihovo število nad 25.000 slovenskih fantov. Iz istih virov poročajo nadalje, da se tudi v Istri formirajo hrvaške četniške edinice,ki so zlasti aktivne oh Kvarneru, na Učki gori. v okolidi Buzeta in v Čičeriji. Na Notranjskem,zlasti v logaškem Srezu, v cerkniških in starotrških gozdovih operirajo druge četniške formacije, ki zlasti nevarno ogražajo želez- niško progo Ljubijana-Postojna. Iz vsega tega sledi, da so vsi Jugoslovani da— nes združeni proti vsem sovražnikom, ki so si nadeli nalogo, da iztrebijo Slovane. Ali prišel bo čas, ko bodo vsi ti zločini stokrat poplačani. To bo čas,ko bo beseda usmiljenja za nekaj časa pozabljena. Naj dobro pomnijo vsi ti številni razbojniki,da slovanska pest še ni strta in ko bo zamahnila, bo zaleglo enkrat za vselej. Ura maščevanja je blizu. PRAVA BESEDA OB PRAVEM CASIJ IV ISA PRAVEM MESTU Amerika je najbolj prepričevalen dokaz prostorne, narodne in politične solidarnosti ogromnih razsežnosti. Kljub temu so se tu pojavile skupinice hrvaških in srbskih izseljencev, ki jih sestavljajo skoro sami "voditelji" s separatističnimi cilji samohrvaštva insamosrbstva.To so ozki ljudje,nedorasli velikega časa, ki ga preživljamo. Tem je JUGOSLOVANSKA NARODNA ODBRANA V ARGENTINI povedala tole: JUGOSLOVENSKA NARODNA ODBRANA U ARGENTINI smatra za potrebno da izjavi slijedede: 1. Mi osudjujemo kao beskorisno, štetno i neo-portuno pokretanje polemike o bududem uredjenju naše Države. Takav rad u danima kada i naj divergentnij e socijalne.vjerske i političke struje napuštaju svoju programatičnu borbu.da bi se svi složno i zajednički bacili na odbranu slobode čovječanstva uopšte, krat-kovidan je. tjesnogrudan 1 nepatriotski, Mnoge jugoslovenske iseljenike letorija, pa i najnovija, kao da nije naučila ničemu. Oni, izgleda, nisu svjesni da takovim radom nastavijaju nastojanje Berlina, Rima i Pešte, koji su utrošili silam novac i silnu energiju za poslednih 20 godina da bi ometali jedinstvo i razvoj mlade Jugoslavije.Tako radedi, ti su iseljenici nesvijesni agenti sila osovine. Od svih zaveznidkih emigracija, jedino se jugoslovanska danas prvenstveno bavi sa bududem uredje-njem svoje Otadžbine. Mi to smatramo preuranjenim i pogubnim. Jugoslaviju je okupirao neprijatelj; poro-bio i popalio njeno bogatstvo; stanovništvo pobio, odveo u končentracione logore ili prepustio na milost i nemilost zimi, gladi i epidemijama. I da bude ne-sreda još veda, izvodi svoj pakleni plan bratoubi-lačkog rata.Prije nego se iseljenici upuste u disertacije oko uredj enja budude Države, treba tu Državu osloboditl. Da se to postigne, potrebam je napor svlju nas, Srba, Hrvata i Slovenaca, koje god vjere bili; napor svih aocijalnih klasa, od krajne desnice do krajne ljevioe. Imamo puno lijepih nrimjera kod naših savez-nika, kako se koordiniraju svi napori ka jednoj op-doj meti. Ikada vjetar promjeni pravac; kada dodje čas opdeg napada, i mi demo razviti zastavu jugoslo-venstva. Rame uz rame sa našim eaveznioima, narod de i hrabra vojska generala Mihailovida, vojska Srba, Hrvata i Slovenaca, koja se tako herojski bori da bi održala zapaljenu buktiniju slobode u našoj lijepoj Domovini, zajednidki istjerati neprijatelja i povra-titi slobodu našom Starom Kraju. Tekonda, brado iseljenici, de biti momenat da se govori o uredjenju Države, i to de uredjenje biti onakovo, kako to bude odredio narod koji tu Državu saatavlia: narod koji se je žrtvovao i borio za njen opstanak i njenu slobodu.To mi iseljenici koji godl-nama, pa i decenijama, Živimo u dalekom svijetu, ni-pošto ne srnijemo da zaboravimo. 2. JUGOSLOVENSKA NARODNA ODBRANA ima pumu vjeru 1 osvjedočenje da de naš mladi Kralj, potomak narodne dinastije Karagjorgjevida,4 unuk nekada najdemo-kratskijeg Kralja u Evropi, znati izabrati najbolji pravao kojim de uputiti NOVU JUGOSLAVIJO, kao što je ispravno shvatio svoju visoku dužnost u sudbonoanim danima marta mijeseca 1941. godine. Naša Vlada,sa dr.Slobodanom Jovanovidem na čelu, poznatim demokratom i renomiranim naučnikom, naroči-to na polju državnog prava, znati de, kao nekod Ma— aaryk, da brani prava naše Otadžbine. Ni on,ni general Draža Mihailovid, a ni čitav jugoslovanski narod nede dopustiti da bude uzalud prolivena tolika krv i da Jugoslavija dobije, poslije pobjede,uredjenj e ko-je bi bilo protivno interesima naroda. 3. Posao Kralja i Vlade i naroda oko stvaranja nove Države ogroman je,titanski. Dužnost dobrih patriota bi bila da im pruže pomod, moralnu i materi-jalnu, a ne da im, pored ved ratom stvorenih problema stvaraju probleme,koji ili ne poštoje ili su pretiran jeni. Pružiti Kralju 1 Vladi evu moralnu i materiJalnu pomod da ae Otadžbina oslobodi od neprijatelja 1 izdajica, etvarati d iseljeništvu dobrovoljadka le- gije, ali i nove, svijesne Jugoslovene - to je danas zadatak svih iseljenika. JUGOSLOVENSKA NARODNA ODBRANA U' ARGENTINI želi da kao odgovor iseljenicima iz Severne Amerike is-takne slededu važnu činjenicu: Ona odbija da vjeruje da je Jugoslavija pala zbog nesloge srpskog i hrvat-ekog naroda.Pala je pod udarcima uraganske sile nje-mačke vojske kojoj se nije htjela ropski da pokori. Pala je kao mnogo jada Francuska, Belgija, Poljska i druge zemlje.Vjerujemo da je usljed pete kolone,pri-stalica nacij - fašističke ideologije,otpor jugoslo- . venske vojske bio umanjen, otežan, u prkos nastoja- J nju generala Dušana Simovida i ostalih pojedinih vojnih starešina,ali otežan samo do izvjesne mjere. Ta-kovog razornog rada bilo je i u Norveškoj i u Fran-cuskoj itd. Dakie u stoprocentno homogenim i vekovi-ma starim državama. Zašto onda kriviti,ili bolje redi svaljiti svu krivicu na ceo hrvatski narod?! Krivaca je bilo i o torne de ima ti da dadu red vojni sudovi, kada se jednom Država bude vaspostavi-la. JUGOSLOVENSKA NARODNA ODBRANA je užasnuta nad bezdušnim klanjem brade Srba u Hrvatskoj i Bosni i bezuslovno prihvada odluke d#vet saveznidkih Vlada u Londonu u tom pitanju.Ona najoštrije osudjuje progon brade Slovenaca sa svoje vjekovne rodne grude i izjavi ju1e svoju" veliku blagodarnost onima u Srbiji koji su svoju slovenačku bradu bratski primili. JUGO— SLOVENSKA NARODNA ODBRANA istotako osudjuje generala Nedida koji je prekršio svoju aakletvu Kralju i pod-ložio se njemačkom okupatoru. 5. Uzajamni odnosi Srba i Hrvata pokaživali su u potonje vrijeme pred ratom jasnu tendenciju definitivnem i prave dnom sredjivanju,na zadovoljstvo svih stranaka. Rat je,na žalost,prekinuo tu prirodnu evo— lučiju. Da nije došlo do toga rata.JUGOSLOVENSKA NARODNA ODBRANA U ARGENTINI ne sumnja da bi vrijeme kuje 1jedi sve rane i izgladjuje sve prepreke, donjelo Jugoslaviji istu homogenost kao što Ju pokazuje isto- | rija drugih evropskih naroda. Dajmo da se taj ideal ostvari u NOVOJ JUGOSLAVIJI! 6. JUGOSLOVENSKA NARODNA ODBRANA U ARGENTINI, U dubokom uvjerenju da de naš državni brod srečno is— plivati iz bure ko ja ved pokazuje zndrove stišavanja, i u znaku odanosti izvikujes DA ŽIVI VELIKA JUGOSLAVIJA. OTADŽBINA SVIH JUŽNIH SL0VENA1 DA ŽIVI NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ PETAR II.! DA ŽIVI KRALJEVSKA VLADA! DA ŽIVE SAVEZNIČKE VLADE! Rude Mikuličid pretsjednik J.N.O. PRIMORSKI ODBOR V ARGENTINI Tudi v Južni Ameriki in zlasti v Argentini je pričelo živahno delovanje za dosego naših primorskih in koroških političnih ciljev. V okviru JUGOSLOVANSKE NARODNE ODBRANE deluje ODBOR SLOVENCEV IN HRVATOV IZ ITALIJE, ki si je stavil iste cilje, kakor jih zasleduje "JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE, ki je čelna organizacija, opolno-močena od našega naroda v Italiji, za osvobojenje ih združenje vseh Slovencev in Hrvatov v meje VELIK® JUGOSLAVIJE. V odboru so naši rojaki gg: Marijah MEDVEŠČEK, Ivo MIHALJEVlti, Andrej ŠKRBEC. Josip DS-PRANČEŠKI in Ivan BERGIC. JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE pozdravlja svojo bratsko organizacijo in iz srca želi, da bi e« naši medsebojni stiki čimbolj poglobili in da bi bi' li na ta način naši skupni uspehi čim večji in izdatnejši. - Naslov odbora je: PRIMORSKI ODBOR,COBRIENT® 3114, Buenos Aires. Argentina. IZ NEKEGA UJBTNIŠKEGA TABORIŠČA je Rdeči križ prejel dopis z naslednjo vsebino: "Daleč smo od vas, ali to ne pomeni, da so vaša plemenita srca prenehala utripati za nas. To je bil dogodek, ki jih je podžgal in preobrazil v ž-ar plemenitosti in sočustvovanja.- Bodite srečni! Mi smo vam iz srca hvaležni! Od tu iz taborišča plovejo naše molitve k Vsemogočnemu, da bi vas okrepil, da vzdržite pri tem veličastnem delu." Iz teh skromnih vrstic odmeva toliko medsebojne povezanosti in toliko zdravega duha, vere in zaupanja, da bomo storili vse, da tem našim siromakom čim izdatnejše pomagamo. Pomagajte vsi,ki si na kakršenkoli način lahko odtrgate po kako pijastro! Rdeči križ vas kliče in vabi! VELIKI USPEHI VOJVODE. Iz Londona poročajo,da so jugoslovanski četniki izvojevali veliko zmago nad Nemci v neposredni bližini mesta Konjic, ki je oddaljeno od Sarajeva približno 80 km v smeri proti Mostarju. Četniki so zavzeli Konjic. Prebivalstvo jih je pozdravilo z velikim navdušenjem. Bitka za Konjic se je vršila dne 8.in 9.julija.S četniške strani je bil udeležen močan četniški bataljon. Prebivalci Konjiča so sami pomagali četnikom očistiti mesto in okolico od sovražnika.Zlasti številna strojniška gnezda Nemcev so pomagali uničiti prebivalci.Četniki so popolnoma očistili tudi vsa ostala naselja med Sarajevom in Mostarjem. Pri tem so popolnoma uničili nekih ?0 km železniške proge med naseljem Ostrožac in Jablanica. V Konjiču so četniki vse zaloge živil, ki so jih pobrali Nemcem, porazdelili med gladujoče civilno prebivalstvo. Med drugim številnim plenom je tudi 25 lokomotiv.Četniki so zavzeli tudi neko drugo manjše mesto v bližini Sarajeva. BERLIN TOŽI, Berlinski radio napovedovalec se močno pritožuje nad delovanjem četnikov v Jugoslaviji.Nemško vrhovno poveljstvo ima s tem delovanjem precej preglavic. Napovedovalec pravi, da so jugoslovanski četniki razdeljeni v tri glavne skupine. Glavna skupina vodi borbe v Bosni, druga skupina operira v Zahodni Srbiji, tretja pa v Hercegovini in Črni gori. Četniki generala Draže Mihailoviča delujejo tudi na obronkih Pruske gore,v neposredni bližini Novega Sada. V ALBANIJI VRE. Četniške akcije so v Albaniji zavzele že zelo obširen obseg. Posebno nevaren je položaj Lahov v južnem delu Albanije. Da se ne bi razširjale neugodne vesti, ki mučijo Lahe v Albaniji, so oblasti prepovedale vstop v Albanijo vsakemu civilistu, ravnotako pa je prepovedano tudi zapustiti albansko ozemlje vsem civilistom tako albanske, kakor tudi laške narodnosti. Albanski četniki so bili do nedavnega še razkropljeni na številne majhne oddelke, od katerih je vodil vsak zase borbo. Sedaj je bil dosežen popolen sporazum. Poveljstvo nad vsemi albanskimi (Jetniki ima bivši polkovnik albanske armade Bilal NiviJJa. V okolici, albanskih petrolejskih vrelcev so četniki porušili večje število rezervarjev in so že tretjič poškodovali naftovod,ki vodi iz Kušova v Va-lono. NA MADJARSKO PRIHAJAJO ŠTEVILNI RANJENCI. Donava je od Dunaja do Budimpešte polna bolniških ladij,ki dovažajo ranjene madjarske vojake iz vzhodne fronte domov. Posebno velike izgube je imela na ruski fronti Il.madjarska armada. Mnogo bolniških ladij pa prihaja v Budimpešto tudi iz Romunije po Donavi. Nemški ranjenci, ki jih prevažajo te ladje se izkrcavajo v Budimpešti in jih oskrbujejo Madjari vse do ozdravljenja.Od tu pošiljajo rekonvalescente na Hrvaško in v Dalmacijo. Ves Balkan je sedaj že prenapolnjen z nemškimi ranjenci. VPOKLICANCI NA HRVAŠKEM SE UPIRAJO. Paveličeva mobilizacija traja že nekaj dolgih^mesecev. Vpoklicane! ao se javili komaj 20$.Pavelič stalno preti z represalijami v svojih časopisih ali izgleda, da brez uspeha. Sedaj so celo spremenili zakon o ustrojstvu vojske in mornarice in spremenili tudi nekatere člene vojnega zakonika,da bi na ta način prisilili vpoklicano«, da ee prijavljajo v vojaško službo. Zadnji rok je bil določen za 1.julij. Sedaj orožniki lovijo vpoklicane« in jih poskušajo z orožjem prisiliti, da ■ae uvrstijo v ustaško vojsko. Na več krajih je prišlo do krvavih apopadov.Večina vpoklicaneev pa se zateka v vrste zelenega kadra. Poučeni krogi mislijo, je že nekaj deset tisoč kadrovcev po hrvaških in bosenskih planinah. OSEBNI PROMET Z LJUBLJANO POPOLNOMA USTAVLJEN. Porogali smo že, da 1e Ljubljana obdana z žico In da je 1« nekaj malega prehodov odprtih, ki Jih nadzirajo miličniki. Vsak kdor prihaja ali odhaja iz Ljubljana mora imeti posebno prepustnico,ki jo izda ljubljanska kvestura. Kdor potuje z železnico in se misli zadržati v Ljubljani, je izpostavljen najrazličnejšim mučnim preiskavam, ki trajajo včasih po nekaj dni ne glede na to ali ima potni list in druge potrebne listine v redu. NA VSAKIH 50 m STRAŽA. Diplomatski potnik,ki je pred nekaj dnevi prispel iz Rima pripoveduje, da je od Trsta dalje opazil na vsakih 50 m železniške proge stražo. Njegov vlak je spremljala skupina 30 vojakov vse do hrvaške meje. Na različnih mestih v Sloveniji je ob progi opazil utrjena gnezda strojnic.Straže je opazil tudi po vsem delu Srbije.Na srbskem delu proge je bilo v vsakem vagonu po 20 nemških vojakov. UVEDBA LAŠKE ZAKONODAJE V SLOVENIJI.Na področju Slovenije so Lahi uvedli laško zakonodajo. Ukinili so vse prejšnje zakone.Ta ukrep je izzval med prebivalstvom mnogo negodovanja, ker je povzročil celo vrsto zmešnjav, ki jih ni mogoče urediti z enim samim pod -pisom. PRUSIJAŠKA SOLDATBSKA KRAVALIRA BO TRSTU. V Trstu in okolici, posebno ca v San Marcu je polno prusijaških vojakov. Obnašajo se zelo surovo. Bred dnevi je prišlo v neki okoliški gostilni do pretepov med prusi— jaškimi in laškimi vojaki.Bosredovati je morala vpjaš-ka policija, ki pa so jo gestapovci enostavno postavili na ulico. Bri spopadu je bilo 7 laških vojakov ranjenih. BRUSIJAKI SE SELIJO IZ SICILIJE. V zadnjih časih so pričele odhajati prusijaške edinice iz Sicilije na rusko fronto. Tudi pruska Luftwaffe je odšla ekoro v celoti. V sami Italiji, zlasti pa v gornjeitalijanskih mestih so ostale močne nemške garnizije. Gestapo pa je dobila še znatna pojačanja« SBODNJA ŠTAJERSKA IN GORENJSKA STA POLNI RANJENCEV. V Maribor, Ptuj, Celje. Rimske Toplice, Rogaško Slatino, Konjice, na Bled, v Kranjsko goro,v Bohinj, na Jesenice, v Kranj, v Radovljico, v Škofjo Loko in v Kamnik je prispelo v zadnjih tednih veliko število nemških ranjencev in rekonvalescentov. V glavnem sojih nastanili v šolska poslopja.Generalni major Hor— nung in gauleiter Thimel sta obšla vse večje gorenjske kraje in odredila v posameznih občinah, koliko postelj morajo preskrbeti za ranjence. Mariborska brambovska standarta, ki oskrbuje bolnišnice v Mariboru je rekvirirala v mariborski okolici vsa razpoložljiva ležišča za namestitev ranjencev. BEGUNCI IZ PORURJA PRIHAJAJO NA ŠTAJERSKO. Na Južno Štajersko je prišlo že polno družin iz Porurja.Zaradi velikega navala so prehranjevalne prilike zelo težke,tako se vsaj pritožujejo v Radgoni in Slovenskih goricah. ZOPET SO NA VRSTI KOPRIVE. V prvi svetovni vojni se je pokojna Avstrija proslavila z uniformami, ki so jih napravljali iz kopriv, ker ni bilo drugih teks-tilj na razpolago.Sedaj poročajo iz Štajerske in Gorenjake, da je tudi tam zapovedano, da šolski otroci nabirajo koprive in jih oddajajo vojaškim oblastem. Koprive nabirajo tudi na Madjarskem. Nemci imajo v teh mesecih velike skrbi,kako bodo oblekli svojo armado v zimskem času, zlasti pa tiste milijone,ki bodo na ruski fronti. Lanska ostra zima jim je povzročila ogromne izgube,ki jih sedaj tudi sami priznavajo. Koprive sicer pečejo, če pa tudi grejejo, to vedo samo prusijaški "znanstveni veleumi". ROBIDNI LISTI KOT ČAJ. Nemške oblasti na Koroškem 30 zaukazale, da morajo šolski otroci in tudi ostali prebivalci, ki drugače niso zaposleni, nabirati ro-bidne liste, ki jih uporablja armada kot nadomestek za čaj.Tudi to ni nikak nov izum,pač pa so ga poznali že v prvi svetovni vojni. Po vsem se vidi, da so Nemci s sirovinami precej pri kraju. To je bilo tudi 1. 1918 in posledice niso izostale. NOVI MLADI ČASTNIKI V NAŠIH EDINICAH. Nj. Vel. Kralj je povišal določeno število narednikov-dijakov v čin podporočnika. Pri isti priliki je bilo povišanih v isti čin tudi nekaj aktivnih podčastnikov. Uredništvo "BAZOVICE" piav iskreno čestita mladim Jugoslovanskim častnikom z vročimi željami, da bi bili njihovi uspehi za slavo in osvobojenje naše zasužnjene domovine kar najuspešnejši. SJžlub!lJ0v0^>0 VOJV^R.,Cetniki 80 zavzeli oase-t ^ubuS}ci v Južnem delu Hercegovine,kakih 25 kilm o bale.Drugi odredi na aeveru Bosne ao v lo ?»javor.Pri tem napadu je bi- la ujetih 1200 sovražnih častnikov in vojakov. IZREZKI IZ ŽIVLJENJA ZASUŽNJENE DOMOVINE (ZRCALO LJUBLJANSKEGA "JUTRA" V DNEH: 25.,26.,27.,28.JUN. IN 1. JUL. 1942.) Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Zbora objavljata: Dne 7. t. m. so nekateri uporniki ubili postajenačelnika na Drenovem griču In njegovo ženo. V noči na 13. t. m. so uporniški elementi Umorili na Brezovici nekega Slovenca in 2 njegova sina, ker sc je upiral, da bi odpeljali njegovega tretjega sina. V noči na 14. t. m. so nekateri komunisti ubili župana v Horjulu in njegovo ženo. Sklicujoč se na proglas z dne 24. aprila t. 1. in ker je brez haska potekel določeni rok za aretacijo povzročiteljev omenjenih zločinov, je bila odrejena ustrelitev 8 oseb, ki so zanesljivo krive komunističnega in terorističnega delovanja. Razen je bila izvršena 23. t. m. ob 11.15. Ljubljana, 26. junija 1942-XX. Itiienooanje predsedsloa Pohrafinsbega korporacijskega sneta Z odlokom Visokega komisarja za Ljubljansko po-krajino so bi Ji imenovani za predsednika Pokrajinskega korporacijskega, sveta torom. dr. Edvard Bi si a, pod prefekt, za podpredsednika g. Ivan Mohorič, za strokovnjaka Pokrajinskega korporacijskega urada pa dr. A ttilio ApoMonio. Prepoved prometa od 17.-5. ure Visoki komisar Ljubljanske pokrajine je na osnovi zakonskega dekreta z dne 3. rriaja 1941-XIX. št. 291, na osnovi svoje odredbe z dne 30. oktobra 1941-XX. Št, 35 glede ureditve prometa in obratovanja javnih lokalov, v sporazumu z Vojaško oblastjo odredil: Cl. 1. Od danes, dne 29. junija 1942-XX. •do vštevšl 1. julija t L se prepoved prometa v mestu Ljubljani prestavi na 17. uro in velja do 5. zjutraj. Vse trgovine, javni lokali in Javna zabavišča se v tem času zapro ob 16.30. Zapora In predpisi o potrošnji obvezilnega in zdravilnega materiala Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, in smatrajoč za potrebno, urediti potrošnjo ob v e žilnega in zdravilnega , materiala, odreja: čl. 1. Kdor ima iž kakršnega koli naslova obveze, gaze, hidrofilno vato, jodovo tinkturo. čist ali denaturiran alkohol, jih mora do, vštetega 27. t. m. prijaviti Visokemu komisariatu. VI. oddelku. Maslo, olje in sladkor za mesec julij Za mesce juli* bodo ljubljanski opravi-če noš dobili na vsako živilsko nakaznico po 300- ig.,;pias la "iti *>dcl ‘olja.u'1 v t • V'- . if' ti-v Pojasnilo k razveljavljenju zaznamovanih bankovcev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je v pojasnilo naredbe z dne 19. junija 1942-XX, št. 119, tiooče se neveljavnosti prenare-jenih novcev in bankovcev ter njih oddaje, točno dotočil, da se nanašajo omenjeni predpisi samo na one novce in banko\Tce, na ka.ter.ih so biili na kakršen koli način vtisnjeni znaki, besedila ali kratice, ki pomenijo zaničevanje ustavnih institucij Oboroženih sil, pravnega reda italijanske države ter njihovih emblemov, ali ki so v splošnem žaljivi za ugled in za čustvovanje italijanskega naroda. Ljubljana. 23. junija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Predpisi o rabi plovil v vodah pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. smatrajoč iz razlogov jav nega reda za potrebno, urediti rabo plovil v vodah pokrajine, in po zaslišanju vojaškega ob last va odreja: Čl. 1. Prepoveduje se na vodah pokrajini raba čolnov, velikih tovornih čolnov, spl a vov in plovil vobče. na kakršen koli pogon in v rabi za kakšno koli službo ah namen Preklic priznanja sfarokaloliSke cerkue Čl. 1. Preklicuje se priznanje starokatoli-ške cerkve in se njena vodeča bogoslužna občina razpušča Na ozemlju Ljubljanske pokrajine je prepovedano javno izvrševanje starokatoliškega bogoslužja. Gorenjska mladina pri kmetskem delu v Nemčiji. Celovški dnevnik poroča: Pred nekaj tedni je prišlo mnogo gorenjskih in mežiških fantov in deklet h kmetskemu delu na Švabsko in v Srednjo Nemčijo. Neko dekle je pisalo domov: »Zdaj sem 14 dni v taborišču. Začetek je dober. Všeč mi je. Taborišče je lepo. Raztegnitev predpisov za kolesarski promet na tricikle Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi č’tna 3. kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX, št. 291, glede na svojo naredbo z dne 25. marca 1942-XX. št. 51. In smatrajoč za potrebno, da se razširijo predpisi za kolesarski promet na tricikle, odreja: Čl. 1. Prepoved iz členov 1 in 2. naredbe z dne 25. marca 1942-XX, št. 51. se razširja na rabo triciklov ali tovornih vozil na nožni pogon. Uporabljanje takih vozil na ozemlju mesta Ljubljane in Ljubljanske pokrajine je dovoljeno osebam, ki imajo posebno dovolilnico, katero izda na prošnjo prizadetih in v primerih dokazane potrebe kvestor v Ljubljani ali postaja kir. karabinjerjev za kraj, kjer ima prosilec svoje stalno .bivališče ali kjer navadno hiva. n— Maksimalni cenik za pivo. Okrajni civilni komisar je izdal za novomeški okraj nov cenik za pivo: Odslej veljajo za Novo mesto in okoliške občine naslednje cene pivu: v vrčkih pol litra 3.45 lire, tri deci 2 liri; v originalnih steklenicah pa 4.30 lire. V občinj Sv. Križ pri Kostanjevici in Žužemberku stane pol litra piva 3.70 lire, tri deci 2.20 lire in v originalnih steklenicah 4.55 lite; v občini Velika Loka stane pol litra 3-20 liri:, tri deci 1:90 lire -4-" - *>•--' ■. i. : • •• „ :•• Sprememba predpisov za promet v času nočne prometne zapore Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na člen 1. naredbe z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135 in na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 odreja: eien 1. Vse dovolilnice za kroženje v času nočne prometne zapore, ki so bile izdane kakor koli do dneva objave te naredbe, se začenši z dnem 1. julija 1942-XX razveljavljajo. Dragocen puran. V Volšperku je bila izrečena sodba v nenavadnem primeru navijanja cen. Zagovarjati sta se morala neki Maks Theis in neki Janez Mo ase r. Prvi je kupil, drugi pa prodal purana za 350 mark. Kupec kakor prodajalec sta morala žda; plačati vsak po 350 mark kazni. = Podržavljenje zapuščenih posestev v Južni Srbiji. Iz Sofije poročajo, da je bolgarsko kmetijsko ministrstvo odredilo registracijo vseh posestev v priključenih krajih Makedonije, Trafcije in Južne Dobrudže. Gre za posestva, ki so prej pripadala jugo-slovenskemu, grškemu ali rumunskemu državnemu erarju ali pa osebam, ki so deželo protizakonito zapustile. Vsa ta posestva preidejo v last bolgarske države. Če gre za stanovanjske hiše, bodo stanovanja dana v najem, kmetijska posestva pa prevzame naselitveni sklad, ki bo nato posamezna polja ali posestva začasno dal v zakup, dokler ne bodo dodeljena novim naseljencem. Ministrstvo je samo v skopelj-skem okrožju ugotovilo 100.000 takih zapuščenih posestev. Kantata »Oljki** V nedeljo, dne 28. junija, ob 14.15 bo oddajal EIAR Radio Ljubljana izvedbo zadnjega dela Gregorčič - Sattnerjeve kantate »Oljki«. Njena prva dva dela smo slišali letošnjo cvetno nedeljo (»Glej, prišla oljčna je nedelja«), jutri pa bosta radijski orkester in komorni zbor, ki ju vodi dirigent Drago Mario Šijanec, s sodelovanjem basista Toneta Petrovčiča izvedla še poslednji del kantate p. Hugolina Sattnerja. Koncert se prične s pozdravnim zborom »Oj drago oljkovo drevo, pozdravljam te sirčno!« Sledila bo goreča želja, ki jo naš veliki pesnik Simon Gregorčič takole oblikuje: »O. da bi ti mladika mila nevihto tudi tolažila, Da v meni vsaj bi jo vmirila! Srqe mi pravi, da jo boš če prej ne. ko me boš kropila.« Nato skladatelj s pretresljivo žalno koračnico slika privid svoje simrti. Bas-solo poje: »Pred duhom vidim nizko sobo a v sobi bledo sveč svetlobo, med svečami pa sipava mož on trdno spi, nevzdramno spi. Oj bratje, ko se to zgodilo bo. tedaj končana pot bo moja. in konec bo težav in boja.« Tukaj se solistu priključi zbor m zapoje ob svečanih akordih orkestra: •Tedaj pc-tihne za vsekdar srca mi in sveta vihar.« Oba, pesnik in skladatelj, tega trenutka ne slikata pesimistično, nego jasno, mogočno. osvetljeno z zarjo večnosti. S koncertom bo gotovo zelo ustreženo ljubiteljem ■ Gregorčičeve poezije in plemenite Sattnerjeve lire. v *»;■* • • .> ... * ■ J . .. . • -