Slovenija Doma v Evropi. Telekom V Sloveniji :mam mmm Dunajska 5 p.p. 800 1001 Ljubljana Tel.: +38661314346 1756800,1756801 Fax: + 38661302 658 tiskarna DUŠAN REBOLJ izdajatelj revije Kras Po hitrih linijah ISDN se z računalnika na računalnik pretakajo besedila prispevkov in fotogafije za nastajajočo številko revije Kras. Druga linija je medtem na razpolago za desetine telefonskih pogovorov s sodelavci, poslovnimi partnerji, sponzorji. Uresničile so se napovedi futurologov - svet je postal globalna vas, pravi gospod Dušan Rebolj. Tako je uredniško in poslovno vozlišče revije Kras v vsakem trenutku tam, kjer je gospod Rebolj. Največkrat seveda v Svetem na Krasu. ISDN Nasveti in brezplačne informacije na številki 080 3000 SVET GOVORI HITREJE! Telekom^) Slovenije » http://www.telekom.si VODA = ŽIVLJENJE 1 d Voda sestavlja dve tretjini zemeljske površine in je vitalen element vseh živih bitij. V RAZLIČNIH POJAVNIH OBLIKAH JE NAJPOMEMBNEJŠI OBLIKOVALEC PODOBE IN ŽIVLJENJA PLANETA. Na njeni gladini se zrcali okolje v vsej svoji barvitosti, njena prosojnost in čistost odsevata naš odnos do narave. CISTO in naravno okolje je za ljudi življenjskega pomena. V Heliosu že nekaj let usmer-------- jamo znanje in izkušnje v razvoj okolju prijaznih barv na vodni 0 osnovi, za kar imamo več razlogov: • zavedamo se ranljivosti okolja, • zavedamo se pomena nadomeščanja neprimernih sestavin z okolju in ljudem bolj primernimi, • zavedamo se, da so barve, ki jih proizvajamo, prisotne na vsakem koraku našega življenja in dela, zavedamo se, da moramo upoštevati najzahtevnejša okoljevarstvena priporočila in standarde, ki veljajo v Evropi. DANES vam v Heliosu lahko ponudimo vodne barve za različne kvalitete podlage (les, parket in kovine] v sklopu uveljavljenih blagovnih skupin Bori, Ideal in Tessarol, ki ustrezajo najzahtevnejšim svetovnim standardom. Vizualno so ti izdelki prepoznavni po grafičnem simbolu ribice v soncu, ki se kot žig pojavlja na embalaži in jamči visoko kakovost in ekološko neoporečnost barv. «'s Ar O >s> % O Okolju prijazne barve. • d HELIOS Slika na naslovnici: Kras, revijo o Krasu in krasu, izdaja podjetje MediaCarso, d.o.o., Rimska cesta 8, 1000 Ljubljana Telefon: +386-61/121-46-95, +386-61/121-46-90; fax: +386-61-121-46-95, +386-67/766-02-91 E-mail: mediacarsoŽeunet.si Glavni urednik: Lev Lisjak Odgovorna urednica: Ida Vodopivec-Rebolj Naslov: uredništvo revije Kras, p.p. 17, 6223 Komen; telefon: +386-67/766-02-90 Maloprodajna cena 600 SIT. 4,00 EUR, 5.00 $, 7,00 DEM in 6.500,00 Lit.; naročnina za šest zaporednih izdaj s poštno dostavo na naročnikov naslov v Sloveniji 4.000. 00 SIT, s poštno dostavo na naročnikov naslov v tujini 7.000. 00 SIT, 30,00 EUR, 60,00 $, 80.00 DEM ali 80.000 Lit Davčna št.; 36139327 Žiro račun: 50100-603-43117 Devizni račun pri NLB, podružnici Center: 900-27620-91455/0 Tisk: Delo-Ttskama, Ljubljana Fotografije: Fotoagencija MediaCarso Nenaročenih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Brez izdajateljevega pisnega dovoljenja ponatis ali kakršno koli povzemanje objavljenih prispevkov iz revije Kras ni dovoljeno Po mnenju Urada vlade R Slovenije za informiranje št. 23/142-92 od 27.5.1993 sodi revija Kras s prilogami med proizvode informativne narave, za katere se plačuje DDV po 8-odstotni stopnji Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318-3257. Organizacija tiska: < Korotan Ljubljana d.o.o. Štanjelka Lucija Švapelj pred svojo hišo pri Zupanovih, Štanjel 5. Devetinosemdeset let ji je bilo 18. aprila 2000. APRIL-MAJ 2000, ST. 38/39 Dušan Rebolj „ ZAMISLI IN NAČRTI ZA PRENOVO 5 IN REVITALIZACIJO SO. KAJ STORITI? Uroš Slamič ŠTANJEL JE NEKAJ POSEBNEGA, 9 ZATO NAJ BO NAMENJEN POSEBNIM LJUDEM Blanka Bartol IZHODIŠČA PHAREJEVEGA PROJEKTA ŠTANJEL, 10 PRIDOBUENE IZKUŠNJE IN KULTURNI TOLAR Dr. Živa Deu ŠTANJEL - ZNAMENITO, 13 NAJZNAMETINEJŠE SLOVENSKO MESTECE Prof. dr. Peter Fister ZAMISLI IN NAČRTI ZA PRENOVO 16 IN REVITALIZACIJO ŠTANJELA Mag. Ljubo Lah RAZVOJNO VIZIJO ŠTANJELA JE TREBA 20 NENEHNO USTVARJATI IN DOPOLNJEVATI Tatjana Rener PILOTNI PROJEKT KRAS IN 22 POMEN ŠTANJELA V NJEM Dr. Nataša Štupar-Šumi ŠTANJEL - CASTRI SANCTI DANIELIS 24 Dr. Nataša Štupar-Šumi NA VRHUNSKIH SPOMENIKIH MORAJO DELATI 30 VRHUNSKI STROKOVNJAKI Janez Koželj NE SMEMO VAROVATI SAMO STARO 34 IN DOPUŠČATI, DA SE NOVO RAZVIJA PO SVOJE! Mag. Daniel Rojšek VLOGA ŠTANJELA V KRAŠKEM REGIJSKEM PARKU 38 Mag. Slavica Plahuta OBNOVLJENI ŠTANJEL 40 NAJ POSTANE MESTO-MUZEJ! Prof. dr. Marko Pozzetto ŠTANJEL MORA OHRANITI SVOJ ZUNANJI 42 SREDNJEVEŠKI ČAR Dr. Branka Berce-Bratko MINISTRSTVA SE PREMALO 44 MEDSEBOJNO DOGOVARJAJO Jožef Švagelj ŠTANJEL NA GRIČU JE POSEBNO OKOUE 46 Boris Luin OBNOVA KRAŠKE HIŠE 48 ZA GALERIJO KRAŠKEGA KOVAŠTVA Revijo Kras sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor NADALJEVANJE VSEBINE NA NASLEDNJI STRANI! in Ministrstvo za evropske zadeve Cenjeni bralci! Ta dvojna številka revije Kras je nastala v okviru projekta PODOBA KRASA, ki ga financira Ministrstvo za kulturo. Predstavlja najbolj aktualne poglede na nadaljno razvojno vizijo Štanjela, na njegovo prenovo in revitalizacijo ter na njegovo vlogo v načrtovanem Kraškem regijskem parku. Predstavljeni so bili na okrogli mizi revije Kras in Občine Komen 10. decembra 1999. Štanjel je s svojo pojavnostjo kot kraški kaštel in kamnito srednjeveško naselje na griču najbolj tipična arhitektumo-krajinska prvina podobe Krasa. Ker je Štanjel prostorsko v mejah občine Kotnen in ker je omizje o prenovi in revitalizaciji Štanjela ponudilo tudi veliko praktičnih rešitev za prenavljanje kraških domačij in za gradnjo novih bivališč, hkrati pa tudi utemeljilo, zakaj je Štanjel prvorazredni slovenski kulturni spomenik je Občina Komen namenila to izdajo revije Kras vsem gospodinjstvom komenske občine. Vsem prejemnikom revije Kras želimo koristno in prijetno branje! Uredništvo Milena Marega POSTOPKI ZA PODEUEVANJE PHAREJEVEGA DENARJA SO PREGLEDNI Tatjana Rener VLOGA "MESTNEGA ARHITEKTA" Etbin Tavčar Z DELOM SE BO TREBA DOKAZOVATI Davorin Vuga ŠTANJEL V RIMSKI DOBI Dr .France Rihtar NAČRTOVALCI NAJ PONUDBO SOOČIJO S PRIČAKOVANJI PREBIVALCEV ŠTANJELA! Dr. Ljudmila Gec- Plesničar PRI PRENOVI ŠTANJELA MORAMO PAZITI NA NJEGOVO ZGODOVINO Inga Miklavčič-Brezigar PROUČITI ODNOS PREBIVALCEV ŠTANJELA DO KULTURNE DEDIŠČINE Dr. Živa Deu PROGRAMSKO ZASNOVO ŠTANJELA USTVARJAJO RAZLIČNI STROKOVNJAKI Prof. dr. Marko Pozzetto LJUDJE NAJ ŽIVIJO PO POTREBAH DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA Andrej Malnič NE UNIČITI ŽIVLJENJA NA ULICI! Uroš Slamič Ml PONUJAMO ŠTANJEL ZA UPRAVNI CENTER PARKA Irena Keršič IMATE VELIKO SREČO, KER IMATE REVIJO KRAS Črtomir Pečar PRENOVO ŠTANJELA MORA FINANCIRATI DRŽAVA Dr. Branko Marušič ZAKAJ KONSERVATORSKE NEPRAVILNOSTI? Venčeslav Černič KUPILI SMO GRAD RUBIJE IN GA OBNAVLJAMO Mag. Dušan Luin ŠTANJEL MORA NUDITI TUDI NASTANITEV TURISTOV Uroš Slamič OD KONCESIJSKIH DAJATEV SMO Sl VELIKO OBETALI, TODA... Andrej Malnič PRENOVA IN REVITALIZACIJA ŠTANJELA JE PRVORAZREDNO EKONOMSKO VPRAŠANJE Damjan Grmek SPODBUDILI ZANIMANJE FUNKCIONARJEV SVETA EVROPE Bomt Koloini PRI PRENAVLJANJU NIZA HIŠ NA EN MAH BI PRIHRANILI PRI DENARJU Mag. Ljubo Lah NEPRENOVUENEGA STAVBNEGA FONDA ŠTANJEL NE PRENESE, KER MU ŠKODI... Katja Cimperman - Anton Mam PRISPEVEK ZA OHRANITEV IN RAZVOJ ŠTANJELOVE STAVBNE DEDIŠČINE - 1 48 49 49 50 54 55 56 58 58 58 58 59 61 62 64 65 66 67 68 69 Okrogla miza revije Kras in Občine Komen: ZAMISLI IN NAČRTI ZA PRENOVO IN REVITALIZACIJO ŠTANJELA SO. KAJ STORITI? Dušan Rebolj Izdajatelji revije Kras in Občina Komen smo se T 0. decembra 1999 v Štanjelu zbrali na pogovoru za okroglo mizo "Zamisli in načrti za prenovo in revitalizacijo Štanjela so. Kaj storiti?" 63 strokovnjakov, državnih funkcionarjev in uradnikov, podjetnikov, lastnikov posesti v Štanjelu in novinarjev. Okrogla miza in predstavitev vsega povedanega ter predstavljenega za omizjem v tej izdaji revije Kras je sestavni del večletnega projekta PODOBA KRASA. Njegov cilj je določiti in opisati razpoznavne in razločevalne prvine Krasa ter kraške kulturne krajine in spodbujati njihovo ohranjanje. amisel za okroglo mizo re-vije Kras o Štanjelu, o nje-govi prenovi in revitalizaci-. ji je nastajala spontano. Do-sedanja prenovitvena prizadevanja Štanjelcev, lokalnih samoupravnih ustanov, državnih ustanov od vlade in resornih ministrstev ter njihovih uprav in uradov do izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih zavodov, pa tudi številnih strokovnjakov, ki Štanjel vrednotijo kot nacionalni kulturni in naravni spomenik, uspevajo. Poleg postopne prenove srednjeveške naselbine na griču in številnih študij, delnih projektov in načrtov za uresničitev osnovnih zamisli o prenovi in revitalizaciji Štanjela smo v zadnjih letih dobili dva pomembna Phareje-va projekta čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Programska zasnova Štanjela v okvirih Ministrstva za kulturo je bil dokončan poleti 1999. Pilotni projekt Kras, ki nastaja v okvirih Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pod vodstvom Pharejeve regionalne pisarne v Štanjelu, pa bo končan jeseni 2000. Izdajatelji revije Kras želimo z omizjem in z njegovo predstavitvijo v reviji Kras predvsem pripomoči, da vsi tisti, ki kakor koli sodelujejo v pripravah na prenovo in revitalizacijo Štanjela, prispevajo svoj delež tudi v sami prenovi in revitalizaciji. Hkrati želimo, da bo o vsem tem javnost, ne le na Krasu in v tem delu Primorske, marveč v vsej Sloveniji, vedela čim več. Načrti za prenovo in spoznanja o njihovih možnostih za uresničitev pa naj pro-dro tudi v širši evropski prostor, saj Evropa kaže veliko zanimanje tako za Štanjel kakor tudi za ves Kras. Ko smo pred letom za okroglo mizo v Lipici poskušali odgovoriti na vprašanje, zakaj izgineva kraška avtentična arhitektura, je v razpravi pomočnik direktoija Uprave RS za kulturno dediščino mag. Gojko Zupan predlagal, naj bi za naslednjim takšnim omizjem spregovorili o prenovi in revitalizaciji Štanjela. Dodal je, da so zamisli in načrti za to sicer izoblikovani, resnične pre- nove in tako zaželenega oživljanja štanjelske srednjeveške naselbine na griču pa še ni čutiti. Izdajatelji revije Kras smo skupaj z županom Občine Komen Urošem Slamičem ter z njegovimi sodelavci v občinski upravi ob sodelovanju visokošolskih učiteljev Fakultete za arhitekturo v Ljubljani pripravili omizje o prenovi in revitalizaciji Štanjela. Mislim, da nam je uspelo zbrati za omizjem zares ustvarjalne, usposobljene in dobronamerne ljudi različnih strok ter različnih interesov — zasebnega, lokalnoupravnega, regionalnega in državnega. In upam, da bomo na osnovi že izoblikovane vizije o nadaljnjem možnem razvoju Štanjela in na osnovi razpoložljivih ter nastajajočih projektov spodbudili najbolj smotrne ukrepe za uresničitev vsega zamišljenega. Mišljena pa je postopna prenova Štanjela in njegov razvoj v kultumo-izobraževalni, muzejski, turistični in informacijski center na Krasu. Pričakovanje, da bodo udeleženci omizja v uvodnih sporočilih in v razpravi po uvodnih sporočilih izpovedali svoje namene, načrte, ukrepe za soustvatjanje takšnega Štanjela pa tudi pomisleke v zvezi s tem, se je uresničilo. Izpovedani nameni, ukrepi in pomisleki so v svojem medsebojnem soočenju prestali kritiško presojo, ustrezno izraženi v urejenih in avtoriziranih magnetogramih, podprtih z načrti, slikami, risbami, fotografijami ter objavljeni v tej izdaji revije Kras pa so skupen predlog, kako že narejenim in nastajajočim načrtom, njihovim predlagateljem in njihovim no- silcem olajšati, omogočiti in pomagati do njihove uresničitve. Občini Komen in njenim upravnim službam je omizje ponudilo uporaben predlog za njegovo presojo v občinskem svetu in za izdelavo izhodiščnega projekta, s katerim naj bi kandidirala za sofinanciranje prenove in revitalizacije Štanjela iz pre-struktumih sredstev Evropske unije. Izdajatelji revije Kras smo iz vsega, za tem omizjem povedanega, pripravili, uredili in objavili po zgledu prejšnjih omizij tematsko izdajo revije o Štanjelu in njegovi prenovi ter revitalizaciji. Naš cilj je namreč: spodbuditi, pripraviti čim več ljudi v komenski občini, na Krasu, na Slovenskem in zunaj slovenskih meja, da bi bili prenovi Štanjela naklonjeni; predvsem v smislu, da po svojih močeh, z lobiranjem in na druge načine pomagajo zagotoviti - ko že vemo, kaj in kako - tudi potrebna finančna sredstva za prenovo. ^ *AJ STORITI/ O prenovi in revitalizaciji Štanjela je razpravljalo več kot šestdeset strokovnjakov, državnih funkcionarjev in uradnikov, podjetnikov, lastnikov posesti v Štanjelu in novinarjev. Pogovor za omizjem je usmerjal in povezoval Dušan Rebolj, izdajatelj revije Kras. Uvodni del omizja Začetek uvodnega dela omizja je pripadel domačinu - županu Občine Komen Urošu Slamiču, ki je po pozdravu orisal svoja pričakovanja in pričakovanja svojih občanov ter prebivalcev Štanjela v zvezi z njegovo prenovo in revitalizacijo. Namesto Blanke Bartol z Uprave R Slovenije za kulturno dediščino in koordinatorice Phare projekta Štanjel je prebrala njeno poročilo o značilnostih Pha-rejevega projekta Štanjel Zvezdana Delak-Koželj iz iste uprave. Izvlečke iz ocene Programske zasnove Štanjela je povzela dr. Živa Deu s Fakultete za arhitekturo. Prof. dr. Peter Fister s Fakultete za arhitekturo je ovrednotil izoblikovane zamisli in načrte za prenovo in revitalizacijo Štanjela. Mag. Ljubo Lah z iste fakultete pa je utemeljil, zakaj je treba razvojno vizijo Štanjela nenehno ustvarjati in dopolnjevati. S tem je spodbudil Tatjano Rener iz regionalne pisarne Agencije RS za regionalni razvoj v Štanjelu, daje predstavila Pharejev Pilotni projekt Kras in Štanjel v njem kot voditeljica tega projekta. Uvodni del omizja je sklenila dr. Nataša Štupar-Šumi in predstavila Štanjel - Častnim Sanctum Danielis kot povzetek svoje najnovejše študije o Štanjelu in v svojem kritiškem pogledu na potek prenove štanjel-ske srednjeveške naselbine opozorila: na vrhunskih spomenikih morajo delati vrhunski strokovnjaki. Razpravljale! Po uvodnih poročilih je v razpravi sodelovalo petindvajset udeležencev omizja s svojimi pogledi na problemtiko prenove in revitalizacije Štanjela, pa tudi z replikami na razprave drugih razpravljalcev. To so bili: prof. Janez Koželj s Fakultete za arhi- tekturo v Ljubljani, mag. Danijel Rojšek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, mag. Slavica Plahuta iz Goriškega Muzeja v Novi Gorici, prof. dr. Marko Pozzetto iz Trsta, dr. Branka Bratko-Berce iz raziskovalnega centra Državnega zbora R Slovenije, Tatjana Rener, vodja Pilotnega projekta Kras iz regionalne pisarne Agencije za regionalni razvoj v Štanjelu, Jožef Švagelj iz družbe Nassa dessella v Štanjelu, Etbin Tavčar iz Fabianijeve fundacije v Štanjelu, Boris Luin, oblikovalec unikatnih železnih izdelkov iz Coljave, Milena Marega, direktorica Regionalnega centra za okolje vzhodne in srednje Evrope v Ljubljani, Davorin Vuga iz Uprava RS za kulturno dediščino v Ljubljani, prof. dr. France Rihtar s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, dr. Ljudmila Gec-Plesničar iz Mestnega muzeja v Ljubljani, dr. Nataša Štupar-Šumi iz Ljubljane, Inga Mi-klavčič-Brezigar iz Goriškega muzeja v Novi Gorici, Irena Keršič iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, Črt Pečar iz javnega zavoda Park Škocjanske jame, mag. Dušan Luin iz družbe HIT v Novi Gorici, Uroš Slamič iz Občine Komen, Venčeslav Černič, prenovitelj in lastnik gradu Rubije pri Sovodnju v Italiji, dr. Branko Marušič iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Novi Gorici, Andrej Malnič iz Goriškega muzeja v Novi Gorici in mag. Borut Koloini iz istega muzeja. Vso razpravo je na koncu omizja povzel mag. Ljubo Lah s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Pisno razpravo je oddal predsednik Turističnega društva Štanjel Damjan Grmek. Udeleženci Iz prisotnostnega preglednika, ki so ga podpisali udeleženci okrogle mize “Zamisli in načrti za prenovo Štanjela so Kaj storiti?” je razvidno, da seje za omizjem zbralo 63 udeležencev: Janez Alič, novinar - dopisništvo časnika Dnevnik in Nedeljskega dnevnika, Nova Gorica Slavica Andoljšek, univ.dipl.inž.arh. - sekretarka Odbora za infrastrukturo in okolje, Državni zbor RS Slovenije, Ljubljana Dr. Branka Bratko-Berce, univ.dipl.inž.arh. iz Raziskovalnega centra Državnega zbora RS, Ljubljana Andrej Colja, gradbenik-orodjar - Gaja, gradbeništvo in strojna delad, d.o.o., Komen Irena Cunja, novinarka - Radio Koper, Koper in TV Primorka, Nova Gorica Vida Curk, novinarka - Radio Slovenija, Ljubljana Mojca Dumančič, novinarka - dopisništvo TV Slovenija, Nova Gorica Vekoslav Černič, unid.dipl.ekon., lastnik in prenovitelj gradu Rubije / Castel Rubbia v Sovodnju / Sovogna v Italiji Rafael Červ, univ.dipl.umet.zgod. - direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica Zvezdana Delak-Koželj. univ.dipl.etn. in univ.dipl.umet.zgod. - svetovalka vlade v Upravi RS za kulturno dediščino, Ljubljana Dr. Živa Deu, univ.dipl.inž.arh. - Fakulteta za arhitektom, Ljubljana Prof.dr. Peter Fister, univ.dipl.inž.arh. - prorektor Univerze v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Dr. Ljudmila Gec-Plesničar, univ.dipl.arheol. - Mestni muzej. Ljubljana Dušan Grča, novinar - dopisništvo časnika Delo, Koper Damjan Grmek, univ.dipl.upr.pravnik - predsednik Turističnega društva Štanjel, Štanjel Primož Javornik, univ.dipl.inž.arh. - Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne dediščine Ljubljana Danilo Jež, univ.dipl.inž.arh. - Sežana Lara Jogan, unid.dipl.biol. - Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne dediščine, Ljubljana Robert Kastelic - referent za gospodarstvo, Občina Hrpelje-Kozina, Hrpelje Irena Keršič, univ.dipl.etnol. - Slovenski etnološki muzej, Ljubljana Rado Klančar, univ.dipl.inž.agr. - državni sekretar, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ljubljana Mag. Borut Koloini, univ.dipl.etn. in mag.soc.kult. - Goriški muzej, Grad Kromberk, Nova Gorica Janez Koželj, univ.dipl.inž.arh. - profesor na Fakulteti za erhitekturo, Ljubljana Prof.dr. Andrej Kranjc, dopisni član SAZU - znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna Tine Kristan, publicist-novinar - Ljubljana Mag. Ljubo Lah, univ.dipl.inž.arh. - asistent na Fakulteti za arhitekturo, Ljubljana Lev Lisjak, oblik. - glavni urednik revije Kras, Ljubljana Boris Luin, sam. ustvaijalec na področju kulture, oblikovalec v železu - Coljava Dušan Luin. univ.dipl.ekon. - direktor razvoja, HIT, Nova Gorica Andrej Malnič, univ.dipl.etn. - Goriški muzej, Grad Kromberk, Nova Gorica Dr. Branko Marušič, univ.dipl.phil. - znanstveni svetnik v Zgodovinskem inštitutu ZRC SAZU, Nova Gorica Milena Marega, univ.dipl.inž.kraj.arh. - direktorica Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Ljubljana Jernej Medja - Štanjel Inga Miklavčič-Brezigar, univ.dipl.etn. - Goriški muzej, Grad Kromberk, Nova Gorica Tomaž Mikolič, univ.dipl.zgod. - direktor Altos Consulting, d.o.o., Ljubljana Vesna Paljk, univ.dipl.polit. - Altos Consulting, d.o.o., Ljubljana Črt Pečar - vodja službe za urbanistično načrtovanje v javnem zavodu Park Škocjanske jame, Škocjan Mag. Slavica Plahuta, univ.dipl.etn. - Goriški muzej, Grad Kromberk, Nova Gorica Prof.dr. Marko Pozzetto, univ.dipl.inž.arh. - ustanovni član Ustanove Maks Fabiani, Trst Dušan Rebolj, publicist - izdajatelj revije Kras, direktor MediaCarso, d.o.o., Ljubljana Tatjana Rener, univ.dipl.inž.arh. - vodja Pharejevega pilotnega projekta Kras in vodja regionalne pisarne Agencije RS za regionalni razvoj, Štanjel Tanja Rener, univ.dipl.prev. - članica sekretariata pilotnega projekta Kras, regionalna pisarna Agencije RS za regionalni razvoj, Štanjel Prof.dr. France Rihtar, univ.dipl.inž.arh. - Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Mag. Danijel Rojšek, univ.dipl.prof.geogr. in univ.dipl.etn. -Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica Karol Rustja, železniški zgodovinar - Zavrh, Ljubljana-Šmartno Ciril Segulin - direktor Podjetja za predelavo kamna Marmor d.d., Sežana Irena Sitar, univ.spec.pedag - Ljubljana Dr. Sandi Sitar, univ.dipl.prof.zgod. - Zveza znanstvenih novinatjev Slovenije, Ljubljana Uroš Slamič, univ.inž.radiol. - župan Občine Komen, Komen Vladimir Slavni - Ajdovščina Jadran Sterle, novinar - izobraževalni program TV Slovenija, Ljubljana Valter Ščuka - predsednik sveta Vaške skupnosti Štanjel, Štanjel Urška Škof - Ljubljana Dr. Nataša Štupar-Šumi, univ.dipl.inž.arh. - Ljubljana Dušana Švagelj - informacijska pisarna Spacalove galerije, Štanjel Jožef Švagelj, univ.dipl.ped. - Nassa Dessella, d.o.o., Štanjel Etbin Tavčar, univ.dipl.inž.kraj.arh. - predsednik Ustanove Maks Fabiani. direktor družbe Kars, projektiranje, inženiring, Sežana Katjuša Trampuš, novinarka - Radio Robin, Nova Gorica Ksenija Velušček, novinarka - TV Koper/Capodistria, Koper Ida Vodopivec-Rebolj - odg. urednica revije Kras, Ljubljana Davorin Vuga, univ.dipl.arheol. - svetovalec direktotja, Uprava RS za varstvo kulturne dediščine, Ljubljana Matej Zupančič, univ.dipl.inž.arh. - Restavratorski center R Slovenije, Ljubljana Katja Željan, novinarka - novogoriško uredništvo Primorskih novic, Nova Gorica Pri pripravi in izvedbi okrogle mize so pomagali poleg glavnih sponzorjev Mobitela, d.d. in HIT-a, d.d. ter Ministrstva za kulturo, ki sofinancira raziskovalni projekt PODOBA KRASA, še Občina Komen ter lokalni ponudniki kraške kulinarike Pršutoma Mesne industrije Emona iz Lokve, vinogradniki Čotarji in Pekarna Kras iz Gorjanskega ter kozjerejstvo Žerjal iz Tomaja. Županov pozdrav in uvodne misli Uroš Slamič Spoštovani udeleženci okrogle mize! Lepo pozdravljeni v občini Komen, tukaj v Štanjelu! V posebno čast in veselje mi je, da sem lahko z vami v tako imenitni družbi! Mogoče si je kdo na začetku ustvaril vtis, da je današnji posvet spet eden izmed desetine tistih, ki so v preteklosti prav tako veliko govorili o Štanjelu, iz tistega govoričenja pa se je uresničilo kaj malo. To moram kategorično zavrniti. Današnji posvet je usmerjen predvsem v to, da se na podlagi drugačne organiziranosti lotimo konkretne revitalizacije Štanjela. In to organiziranost nameravam v nadaljevanju tudi v grobem predstavil! Ne bom se spuščal v posamezne projekte, nameravam pa vam predstaviti način, kako bolj učinkovito delati za Štanjel. ■ ■- Štanjelu veijetno ni treba iz- • W gubljati besed, ker veijamem, da ste vi vsi bolj poklicani govoriti o strokovnih dognanjih v zvezi z njim kot jaz. Ampak Štanjel je zagotovo enkratno srednjeveško naselje - poudarjam naselje, zato mislim, da mora svojo vlogo naselja igrati tudi naprej, vsa vizija o tem pa mora biti usklajena z njegovimi prebivalci... Zato poudarjam, da mora zgornji Štanjel ostati naselje. Kako ohraniti prebivalce tega naselja oziroma preprečiti njihovo odseljevanje, pa je vprašanje, na katerega že nekaj časa iščemo odgovore. Če poskušam nekako sistematično predstaviti svojo zamisel, ki sem jo povzel na enem izmed prejšnjih posvetov o Štanjelu, je njeno bistvo, naj bi eno tretjino naselja uporabljati domačini za svoje bivanje, druga tretjina naselja naj bi služila različnim zanimivim programom - tudi komercialno zanimivim, preostala tretjina naselbine pa naj bi bila namenjena ljudem, ki bodo v Štanjelu ustvarjati in delati. Takšna socialna struktura bi po mojem mnenju štanjelski naselbini na griču in novemu naselju pod njim zagotavljala ustrezen razvoj. Ko sem prebiral zamisli in načrte o prenovi Štanjela, vidim njegov razvoj v turizmu, ki naj ne bi bil množičen, ampak naj bi bil to turizem, ki bi bil namenjen ljudem, ki štanjelsko srednjeveško naselbino znajo vrednotiti. To je tistim, ki poznajo kvalitete Štanjela in Krasa in ki v vsej kraškosti tega prostora vidijo tudi možnosti za svojo inspiracijo in ustvarjanje. Kakor je Štanjel nekaj posebnega, naj bo tudi namenjen posebnim ljudem! Naj bo magnet za ljudi, komenska občina in sčasoma tudi vsa kraška regija pa naj bosta njegov servis. Štanjel naj torej človeka privablja, njegova okolica pa naj človeka, ki pride v te kraje, nagovarja, naj obišče Štanjel. Le tako lahko obiskovalec zares občuti Kras! Pri tem je, seveda, zelo pomembno, da se s takšnim konceptom za prenovo in oživitev Štanjela odpirajo velike možnosti za delo in kruh ljudem na širšem območju in ne le Štanjelcem. Kajti, ko govorimo o zgornjem Štanjelu, moramo misliti tudi na spodnjega, na novejšo štanjelsko naselbino, za katere pravilen in kakovosten razvoj je treba skrbeti enako kakor za razvoj naselbine na griču. To pa velja tudi za širši prostor, ki Štanjel obdaja... Tako vizijo, torej, v grobem imamo, toda treba jo je tudi uresničiti! Glede na že povedano moramo najprej poskrbeti za ustrezno nastavitveno infrastrukturo, da bomo ljudem, ki še vztrajajo v zgornjem Štanjelu, omogočiti bolj kakovostno življenje. To so, predvsem vodovod, kanalizacija, prometnice, oskrbovalni servis in ostalo! S Štanjelom se res ukvarja množica ljudi različnih strok in narejenih je že na desetine raznih projektov, a - na žalost - so rezultati vsega tega skoraj samo paptiji. Vse preveč se govori o programih, projektih, premalo pa je tistih, ki stopijo do domačinov in jih povprašajo, kaj zares želijo. Zato je prav to zagotovo prva faza, ki jo je treba izpeljati! Prav zaradi nepreglednosti programov in projektov prihaja do njihove medsebojne neusklajenosti, do podvajanja in posledično še do premajhne učinkovitosti, ko bi morati s posamičnimi projekti prodreti do njihove izvedbe in uresničitve. Da takšno neučinkovitost presežemo, namerava Občina Komen v zelo kratkem času izoblikovati profesionalno jedro, tako imenovano tehnično pisarno, ki bo po svoji organizacijski sestavi zavod ali kaj podobnega. Njegova naloga bo najprej ugotoviti potrebe v zvezi s prenovo Štanjela ter strokovno in kakovostno voditi prenovitvena dela ter skrbeti za ustrezno umeščanje sprejemljivih in sprejetih programov ter -seveda - iskati finančna sredstva za prepotrebno obnovo. Torej potrebujemo varuha in upravnika Štanjela! Seveda, v različnih strokovnjakih... Arhitekt prof. dr. Marko Poz-zetto, kije tudi tu, med nami, uporablja za to izraz mestni arhitekt, mišljeni pa so v Stanj el skem primeru arhitekt, restavrator, menedžer in še kdo. Samo taka skupina bo lahko uspešno udejanjala izoblikovano vizijo! JE NEKAJ POSEBNEGA, ZATO NAJ BO NAMENJEN POSEBNIM LJUDEM O Štanjelu se vse preveč samo govori, medtem ko se je, kljub velikemu trudu posameznikov, naredilo premalo. Zdaj je čas, da takšno stihijo končamo, jo presežemo in začnemo sistematično revitalizirati čudovito štanjelsko naselje. Za to pa mora vsa za to odgovorna struktura - posamezniki, skupine ljudi in ustanove - temeljito opraviti svoje delo. Menim, da se bo to z zahtevami in pritiski ter svetovanjem in or- ganizacijo tako imenovane tehnične pisarne to naredilo prej in boljše. Potem bodo tudi vse ostale strukture videle, da mislimo z revitalizacijo Štanjela resno. In ocenjujem, da tudi finance oziroma denar ne bodo več takšen problem, kakršen so sedaj. Se pravi, da moramo stvari, preprosto povedano, pognati in zagonski ritem obdržati. Ker ste praktično skoraj vsi, ki ste se zbrali za tem omizjem, ustvaijali različne projekte o Štanjelu ali vsaj v njih sodelovali, vas prosim, da tudi v novi organiziranosti prispevate svoj delež, kajti le tako bomo skupaj prišli do zaželenega cilja! Občina Komen potrebuje posebno strukturo, ki bi posebej vodila vse projekte za Štanjel, kajti bojim se, da bi bili premalo kvalitetni, če bi to umestili v samo občinsko upravo. Ocenjujem, da bi bila takšna organiziranost preslaba. Kajti tisti, ki bo vodil tehnično pisarno, bo moral imeti tudi ustrezna pooblastila Ministrstva za kulturo. In ker ste tukaj tudi nekateri v svojstvu predstavnikov ministrstev, vas prosim, da vsak po svojih močeh prispevate k temu, da bo prepotrebna tehnična pisarna čim prej zaživela. Tudi Občina Komen bo prispevala svoje. Pogovori o tem so že stekli na več ministrstvih in novo tisočletje naj bo nova priložnost za Štanjel. Prepričan sem, da samo način, ki sem ga predstavil, zagotavlja Štanjelu, da zanj naredimo nekaj res vidnega, koristnega in uporabnega. Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli za to omizje. Se posebej se zahvaljujem organizatorjema te okrogle mize - izdajateljema revije Kras gospej Idi Rebolj-Vo-dopivec in gospodu Dušanu Rebolju iz družbe Mediacarso, ki že vsa leta tako vneto poskušata ozaveščati ljudi z revijo Kras za drugačen odnos do Krasa. In hvala vsem vam, ki ste že v preteklosti, ki boste danes in v prihodnosti prispevati svoj delež k prenovitvi in revitalizaciji Štanjela. Zato mi dovolite, da vam zaželim lep dan in prijetno bivanje ter delo tukaj, v Štanjelu, za Štanjel! V novem letu 2000 pa vam žetim vse dobro in da bi bila vaša pričakovanja v prelomnem letu uslišana! Uroš Slamič, univ.inž.radiol. župan Občine Komen, Komen 86. 6210 Komen REFERAT Projekt je oživil večdesetletna obnovitvena prizadevanja IZHODIŠČA PHAREJEVEGA PROJEKTA PRIDOBUENE IZKUŠNJE IN KULTURNI TOLAR Blanka Bartol'1' Program PHARE CBC Štanjel se je začel junija 1998, ko je bila med Ministrstvom za kulturo in REC - Regionalnim centrom za okolje v Sloveniji podpisana pogodba o izvedbi enoletnega projekta. Pobudo za projekt sta dala Turistično društvo Štanjel in Občina Komen, Ministrstvo za kulturo pa je prevzelo njegovo koordinacijo. Projekt je ponovno oživil večdesetletna prizadevanja za obnovo enega izmed najpomembnejših naselbinskih kulturnih spomenikov v Sloveniji. Osnovna predpostavka projekta je bila, da je varstvo izjemnih kulturnih spomenikov, kakršen je Štanjel, lahko učinkovito le, če se njegove kulturne, zgodovinske in krajinske vrednote na primeren način vključi v življenje skupnosti ter zagotovi ustrezno prostorsko varstvo. Prvo je mogoče doseči s pritegnitvijo nosilcev lokalne skupnosti, s spodbujanjem sodelovanja in razvijanja lastnih ciljev ter programov, drugo pa je dosegljivo z dolgoročno vizijo o razvoju območja in s tako zasnovo urejanja prostora, ki trajno ohranja vse pomembne prostorske prvine Štanjela in njegove okolice ter tako povečuje pričevalnost spomenika in njegove primerjalne prednosti v širšem prostoru. Bistveni cilji projekta so bili Bistveni cilji projekta so: 1 . pripraviti programsko zasnovo, ki izhajajoč iz vrednot spomenika in iz dragih danosti, postavlja programsko orientacijo območja ter daje izhodišča za ureditvene in obnovitvene posege v Štanjelu in okolici; 2. pripraviti tehniško dokumentacijo za obnovo Stolpa na trgu, v katerem bi postopno uredili informacijski center za prenovo, s poudarkom na prenosu znanj, na organizaciji delavnic, predavanj in svetovanju pri ob- Na okrogli mizi je zaradi obolelosti Blanke Bartol njen referat prebrala Zvezdana Delak-Koželj iz Uprave RS za varstvo kulturne dediščine novi, na hranjenju dokumentacije o Štanjelu in na pomoči lastnikom pri pridobivanju potrebne dokumentacije; 3. spodbuditi zanimanje lokalne skupnosti in javnosti za sodelovanje v projektu in v naslednjih projektih. Oblikovali smo sedem podprojektov: kartografske podloge in konservatorski program, ki sta bila poleg obstoječih gradiv osnova za izdelavo programske zasnove, arheološke raziskave za pripravo konservatorskega programa in tehniške dokumentacije za obnovo Stolpa na trgu v Štanjelu, obnova stopnic pred Stolpom in nabava opreme za informacijski center. Nosilci podprojektov so bile različne ustanove in organizacije: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica iz Nove Gorice, Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane, Inštimt za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane, Goriški muzej iz Nove Gorice, projektantsko podjetje Kars, d.o.o., iz Sežane, Kamnoseštvo Tavčar iz Povirja in podjetje TSE, d.o.o., iz Ljubljane. Vsi projekti so bili končani v pogodbenem roku, čeprav sta bili časovna omejenost Pharejevega programa na dvanajst mesecev in uresničevanje glavnine projektov v jesensko-zimskem času velika omejitev, ki pa smo jo skupaj z uspešnimi in za sodelovanje zavzetimi nosilci podprojektov premostili. Po en izvod vseh elaboratov za posamezne podprojekte in za celoten projekt hranijo v regionalni pisarni Agencije za regionalni razvoj v Štanjelu, ki jo vodi Tatjana Rener, kot zametek bodoče informacijske baze o Štanjelu. Izhodišča Pharejevega programa in pridobljene izkušnje V nadaljevanju predstavljam najpomembnejša izhodišča Pharejevega programa in nekatere izkušnje, ki smo jih pri delu pridobili. Prenova je proces, ki ga je potrebno nadzorovati Po dokončanju enoletnega dela smo prepričani, da prenove Štanjela ni mogoče strniti v projekt, saj je to zahtevno in predvsem dolgotrajno delo, kar kažejo tudi dosedanja desetletna prizadevanja dr. Nataše Stupar Šumi, prebivalcev in drugih. Prepričani smo, daje vsaka prenova kompleksnega naselja, kakršno je Štanjel, proces, ki mora imeti nosilca ali nosilce in ki mora biti skrbno nadzorovan. Imeti je treba skupen cilj, h kateremu bodo usmerjeni posamični projekti, v smislu postavljanja »vogalnih oziroma stopalnih kamnov« v tem procesu. Ena izmed takih temeljnih podlag je programska zasnova, v kateri so dane usmeritve za bodoči prostorski razvoj Štanjela in prikazani načini za izboljšanje prostorskega urejanja okolice enega izmed najpomembnejših naselbinskih spomenikov v Sloveniji. Cilj je ureditev Štanjela v bivalno prijetno in privlačno podeželsko središče z razvito turistično ponudbo v lokalnem in regionalnem okviru, ki bo temeljila na predno stih, ki jih ima Štanjel zaradi svojih izjemnih kulturnih vrednot. Drugi prispevek k prenovi Štanjela je bnova Stolpa na trgu, v katerem bodo urejeni prostori za informacijsko dejavnost, prostori za vodenje prenove, delavnice, razstave in prostori za Štanjelce. V njem bo deloval sekretariat Pilotnega projekta Kras, ki bo z delom v okviru Akcijskega programa za leto 2000 ustvaijalno prispeval k prenovi Štanjela. Na predstavitvi dosežkov Pharejevega programa 21. junija 1999, na kateri smo opozorili na nujnost, da se prenovitvena dejavnost nadaljuje, smo dobili trdna zagotovila, da proces prenove ne bo zamrl, ampak se bo prenova nadaljevala v okvirih Občine Komen in Pilotnega projekta Kras. l£ h V- 1 ?'• Obnovljeno grajsko poslopje s stalno zbirko Spacalovih grafik, poročno dvorano Občine Komen in regionalno pisarno Agencije RS za regionalni razvoj, ter z dvoriščem, na katerem Turistično društvo Štanjel prireja Štanjelske večere Nosilci: prebivalci, turistično društvo, občina, drugi Vsako prenovitveno prizadevanje mora imeti znane nosilce. Po našem mnenju se prenova Štanjela ne začne v zgornjem Štanjelu pač pa se začne že v njegovem spodnjem, novem naselju - tako glede urejanja prostora kot glede odnosa vseh Štanjel-cev do celovitosti prostora. Dokler »spodnji« Štanjelci v zgornjem Štanjelu ne bodo videli tudi svoje priložnosti, svojega interesa, ne bo mogoče izpeljati enotnega prenovitvenega procesa, ki bi ljudi in prostor povezoval v skupnem cilju. Nosilce je treba poiskati med tako imenovanimi notranjimi in zunanjimi. Notranji nosilci so tisti, ki so zainteresirani zaradi svoje pripadnosti štanjelskemu proštom ali so od njega življenjsko odvisni, zunanji nosilci pa tisti, ki nastopajo kot nosilci najrazličnejših dejavnosti, bodisi kot pogodbeniki ah kot resorno zainteresirani organi. Med notranjimi nosilci so pomembni prebivalci, nosilci različnih dejavnosti, društva ipd. V okvira Pharejevega projekta smo organizirali nekaj srečanj s krajani, na katerih smo skupaj izpostavili probleme in ideje za njihovo reševanje. Za tako delo in oblikovanje razvojnih zamisli je bilo eno leto prekratek čas, zato bi morali s tem nadaljevati tudi po dokončanju projekta. Cilj je namreč izoblikovati motivirano, zares spodbujeno skupino, ki bo na artikuliran, jasen in razpoznaven način zastopala interese kraja in postala partnerica v projektih. Na ta način se bo pravočasno razpoznalo interese in načrte posameznikov ter jih ovrednotilo in strokovno-tehnično obdelalo, da bodo primerni za uresničitev. Vlogo za oblikovanje take skupine bi lahko prevzelo Turistično društvo Štanjel, na primer s pridobivanjem novih članov in s pripravo programov, ki krepijo skupno zavest in oblike skupnega dela, promovirajo kulturno dediščino in ki omogočajo pridobivanje znanja o pripravi dokumentacije za projekte. Najbolj odgovorno vlogo v prenovi Štanjela ima Občina Komen, ki je partnerka v vseh projektih, hkrati pa tudi nosilka projektov in skrbi za njihovo uresničitev. Zaradi tega bi morala ustanoviti dobro službo za urejanje prostora, ki bi udejanjala izhodišča programske zasnove, poskrbela za pripravo prostorsko izvedbenih aktov, pomagala pri pripravi lokacijske in drage tehniške dokumentacije, sodelovala z dragimi partnerji pri urejanju prostora - predvsem s službo za varstvo kulturne dediščine ter z potencialnimi vlagatelji. Lahko bi prerasla v agencijo za prenovo, ki bi poleg urejanja prostora vodila projekte, upravljala s kulturnimi spomeniki, z dediščino in z dragim stavbnim skladom, ipd. Morda bi za začetek pogledali pretekle izkušnje s prenovo v Ljubljani, izkušnje v dragih slovenskih mestih in na tujem, uporabljene oblike organiziranosti in rezultate? Obnova stavbnega fonda in naselbinskega spomenika -kulturni tolar Uprava RS za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo je vodila Pharejev projekt, ki je po vsebini celo presegal okvire njenega resornega delovanja, saj je posegel tudi na področje prostorskega varstva kulturnega spomenika. Vendar je bilo to po zagotovilih predstavnikov Urada RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor tudi v njihovem interesu. Primemo prostorsko varstvo spomenika bo doseženo, če se bo prostorski razvoj okolice kulturnega spomenika in njega samega odvijal v skladu z izhodišči konservatorskega programa za Štanjel in s programsko zasnovo ter z izvedbenimi akti, pripravljenimi na njeni osnovi. Sicer pa se bo Uprava RS za kulturno dediščino skupaj z javno službo za varstvo kulturne dediščine vključevala v prenovo predvsem s programom Kulturni tolar in z delom v okvira Pilotnega projekta Kras. \Z 0 tanjel je bil kot po- 1 h memben in ogrožen naselbinski spomenik uvrščen v programe pomoči na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije p kulturi (ZSNNPK, UL RS, št. 24/98) - Kulturni tolar, s katerim naj bi pospešili obnovitvene procese. Uprava RS za kulturno dediščino pri tem delu sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Gorica iz Nove Gorice, ki opravlja vse strokovno delo. Glede na izkušnje o porabi sredstev v letu 1999, ki je bila zaradi pozne sprostitve sredstev in nezmožnosti lastnikov stavbne dediščine za lastna vlaganja sorazmerno nizka, v dogovoru z Občino Komen predvidevamo ustanovitev javne službe s pooblaščencem, ki bo v soglasju s pristojnim zavodom vodil uresničevanje prenovitvenih projektov. To bo prenovitveno dejavnost pospešilo in zagotovilo ustrezno raven tehniške pomoči. Blanka Bartol, univ.dipl.inž.urej.kraj. -direktorjeva svetovalka za kulturno krajino v Upravi RS za kulturno dediščino in koordinatorica Pharejevega projekta Štanjel, Plečnikjov trg 2, 1000 Ljubljana ŠTANJEL - ZNAMENITO, NAJZNAMENITEJŠE SLOVENSKO MESTECE Živa Deu Izvlečki iz ocene Programske zasnove Štanjela Svoj uvodni prispevek v okroglo mizo revije Kras in Občine Komen z naslovom "Zamisli in načrti za prenovo in revitalizacijo Štanjela so. Kaj storiti?" sem naslovila "Štanjel, znamenito, najznamenitejše slovensko mestece", pod njim pa pripisala, da so to izvlečki iz izdelane ocene Programske zasnove Štanjela. Uvod Štanjel je naselje na Krasu, ki je v širšem prostoru znano po kakovostno oblikovanem in zgodovinsko ter arhitekturno izjemno vrednem starem naselbinskem jedru s prazgodovinsko tradicijo. Naselje, predvsem staro jedro (Zgornji in Spodnji Štanjel), zgrajeno na terasah, pa postaja v slovenskem prostoru vedno bolj znano tudi po najmanj dve desetletji trajajočem boju za njegovo ohranitev, oživitev. Pretrgane kontinuitete bivanja in dela nam v starem naselbinskem jedru, kljub velikim naporom nekaterih strokovnjakov in zanesenjakov, še ni uspelo uveljaviti. Po podatkih iz Programske zasnove Štanjel je v Zgornjem in Spodnjem Štanjelu ta čas praznih in zapuščenih skoraj polovica objektov, natančneje 40,75 odstotkov (od skupaj 238 objektov je praznih oziroma zapuščenih 97 objektov). Napori za prekinitev procesa propadanja na Krasu najznačilnejšega naselja, ki je po mnenju nekaterih znamenitost svetovnega pomena, se nadaljujejo. Njim so se v zadnjem obdobju pridružili še napori za (bodoče) kakovostnejše urejanje že precej razvrednotenega širšega območja starega naselbinskega jedra. Tako je bila v letu 1999 - s ciljem, da se ohrani kakovostno dediščino in odpravi pričete degradacije v širšem okolju starega jedra naselja, v okviru celotnega programa Pharovega projekta Štanjel, s sodelovanjem Ministrstva za kulturo in Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, izdelana Programska zasnova Štanjela. Pobudo za izdelavo Programske zasnove, kot izhodiščnega projekta za bodoče razvojno urejanje območja, sta dali Občina Komen in Turistično društvo Štanjel. Programsko zasnovo so izdelali strokovnjaki Inštituta za arhitekturo in prostor na Fakulteti za arhitekturo (ekspertni vodje: dr. Darko Likar, prof. dr. Peter Fister, prof. Janez Koželj) in podjetje Krajinski arhitekt iz Trsta (Romana Kačič). Programska zasnova (vrsta dokumenta) Po veljavni prostorski zakonodaji (Zakon o urejanju prostora, Zakon o ureja- nju naselij in drugih posegov v prostor) je programska zasnova posebna strokovna podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov, v kateri se ob upoštevanju usmeritev prostorskega plana občine podrobneje obdelajo sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor. Podrobna vsebina programske zasnove je podana v Navodilu o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. Programska zasnova za naselje Štanjel, ki jo izvajalci imenujejo izhodiščni prostorski model in organizacijska osnova za izčrpno in vseobsegajoče načrtovanje za ureditveno območje naselja Štanjel (2.730.255 m2) upošteva veljavno plansko stanje in je izdelana v skladu z veljavnimi pravnimi normami (tudi 2. člen odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS; Ur.l. RS, št. 11/99), oziroma je z zakonom predpisane vsebine v določenih segmentih celo kakovostno presegla. Na primer: vsebina programske zasnove, podana v Navodilu o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (38. člen) je v Programski zasnovi Štanjel obdelana precej bolj temeljito in obširneje. REFERAT I . Iz opravljene recenzije (ocene) izdelane Programske zasnove Štanjela (poglavitne ugotovitve) Naročnik recenzije: naročniki Programske zasnove Štanjela Zgradba dokumenta Ker gre za enovit, celosten dokument, naj bi bila takšna tudi njegova zgradba: hierarhično urejena z izvlečkom, prikazom celovite vsebine z naslovi in podnaslovi vseh poglavij, skupaj s stranmi, ki označujejo začetke posameznih delov dokumenta, s splošnim uvodom, s predstavljeno metodo, z rezultati (v danem primem variante razvojnih možnosti in zasnova urejanja po planskih celotah), z opisom pomena rezultatov in s prilogami, ki vsebujejo vse podrobne informacije, ki niso nujno potrebne za samo razumevanje besedila. Uporabnik (bralec) gradiva mora vložiti kar precej napora, da sam poišče rdečo nit med preveč ločeno podanimi izdelki posameznih delovnih skupin, ki so, kar berljivost še otežuje, tudi zelo obsežni. Vendar opisana pomanjkljivost ne vpliva na samo uporabnost sicer vsebinsko zelo kakovostnega dokumenta. Kratek oris (vsebine) projekta Projekt je bil izdelan v izjemno kratkem času (šest mesecev) po za izdelavo tovrstnih dokumentov uveljavljeni metodologiji (priprava in organizacija dela, analiza, sinteza, zaključki in usmeritve). Različne vsebine prostora (grajeni in odprti prostor, staro naselbinsko jedro, nova območja naselja) so obravnavah strokovnjaki v treh ekspertnih skupinah: v skupini za prenovo in razvoj, v skupini za prenovo novega in razvoj in v skupini za varstvo in razvoj krajine. Vse tri skupine pa je povezovalo delo četrte (ah prve) skupine za trajnostni sonaravni razvoj. ■I :\ ! :. .-v;-' - ^ " n ~ • L’ 'V"V . -a r. - A 9 j - ~ J Y - __ i-4' '> >■">1 1 ■'st ■■■■■■■■■■■■■■ Kraška hiša z etnološko zbirko - zametek zamisli o Štanjelu - mestu muzejev 1 . Naloga zadnje izmed naštetih skupin - prve delovne skupine -je bila vodenje projekta (namen, cilj) na osnovi novih usmeritev (nova kategorija družbene filozofije kot izhodišče), ki temeljijo na vzdržni rabi prostora (trajni razvoj je posebna oblika napredka, ki zadošča sedanjim potrebam in pri tem ne ogroža prihodnjih generacij, tako da bi tudi te mogle zadostiti svojim lastnim potrebam) v razvojnem urejanju naselij in urejanju prostora nasploh. 2. V skupini za prenovo in razvoj starega dela Štanjela in Kobdilja (najpomembnejši razvojni vir kraja in regije) so na osnovi spoznanja, “daje dediščina orodje za izgradnjo naše prihodnosti” (izhodišče) izdelali podrobne analize obstoječega stanja in na osnovi v sodelovanju z lokalno skupnostjo oblikovanih vizij razvoja (gospodarskega, turističnega, ...) izdelali strateške razvojne usmeritve za revitalizacijo starih delov in starejše pozidave v obravnavanem območju (namen, cilj). 3. Tretja skupina - za prenovo in razvoj novega - je v oblikovanju usmeritev razvoja naselja v celoti (cilj) izhajala iz - na osnovi analiz - oblikovane ugotovitve (izhodišče), da je slabo načrtovana in slabo oblikovana gradnja v novem delu kraja pripomogla k znižanju kulturnozgodovinske vrednosti starih delov naselja - kulturnega spomenika. Usmeritve (v primetjavi z drugimi sklopi obravnave najbolj kompleksne) za razvoj naselja vključujejo tako usme- ritve za varovanje spomenika kot na osnovi vzdržne rabe prostora in razvijanja identitete naselja (urbanizma in arhitekture), usmeritve za sanacijo novejše zidave in načrtovanje nove zidave. 4. Smernice za razvoj kulturne krajine (za posamezne krajinske tipe) (cilj) so oblikovali v četrti delovni skupini - za prenovo in razvoj krajine - na osnovi izhodišča vzdržne rabe prostora in varstva identitete kulturne krajine. Vsaka ekspertna delovna skupina je torej na osnovi posebnosti prostorskega problema, ki ga je obravnavala, oblikovala svoje izhodišče, razvila za analitično vrednotenje prostorskih sklopov znotraj ureditvenega območja naselja svojo metodo in na predpostavki skupnega cilja oblikovala svoje usmeritve. Povezano (čeprav je v gradivu predstavljen v tretjem sklopu) so skupine oblikovale sklep, v katerem je ureditveno območje naselja razdeljeno na posamezne planske celote (območja). Za vsako posamezno plansko celoto so prepleteno dane usmeritve vseh treh delovnih skupin. Izvirnost V slovenskem strokovnem okolju predstavlja izdelan elaborat izviren prispevek; tako zaradi novih metod analize kot zaradi pri nas še povsem neuveljavljenega in zapostavljenega sodelovanja lokalne skupnosti v načrtovanem urejanju prostora. Aktivno sodelovanje med strokovnjaki in sve- tovalci, katerih prednosti so specialistična znanja in izkušnje in lokalno skupnostjo (od občinskega vodstva do prebivalcev), kateri strategija razvoja dejansko pripada, bo kmalu postalo edini možni način za kakovostno načrtovanje razvoja naselij in opravljanja drugih posegov v proštom. Uporabnost Celotna študija je tako po obsegu (glede na kratek rok izdelave) kot po uvajanju novih pristopov (nove možnosti za prenovo kot delom razvoja naselja v celoti) v celovitem urejanju naselja »pionirski« podvig, zato so pomanjkljivosti, ki so povezane s samo zgradbo dokumenta in ki jih je možno s preprostim preoblikovanjem odpraviti, zanemarljive. Nesporno je izdelana Programska zasnova Štanjela kakovostna strokovna podlaga za izdelavo izvedbenih aktov ali izhodiščni prostorski model in organizacijska osnova za izčrpno in vse obsegajoče načrtovanje, kot gradivo imenujejo avtorji. Prav tako je izdelan dokument kakovostna osnova za izdelavo posameznih razvojnih projektov, ki so potrebni za pridobivanje sredstev iz različnih skladov države ah za pridobivanje sredstev iz strukturnih fondov Evropske unije. Dr. Živa Deu, univ.dipl.inž.arh. - Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana Sklepne misli, namenjene uporabnikom: Programske zasnove Štanjela Izdelana Programska zasnova Štanjela je obsežen, strokovno korekten izdelek, ki mora postati kako-; vostno izhodišče pri nadaljevanju del za razvojno urejanje naselja Štanjel (določenega območja ureditve). Uporabnikom - lokalni skupnosti - kot recenzentka predlagam: 1. naj Programske zasnove Štanjela sprejme kot svoje normativno izhodišče za urejanje naselja v predstavljenem ? ureditvenem območju; 2. naj skupaj z izdelovalci Programske zasnove Štanje-la izdela povzetek (izvleček) dokumenta, ki bo lažje razumljiv za lokalno skupnost, saj mora ta vsebino Programskih zasnov sprejeti kot »svojo vizijo za prihodnost«; 3. naj na osnovi v Programski zasnovi Štanjela oblikovanih predlogov razvojnih možnosti oblikuje strategijo o pripravi programa za postopno uresničevanje »vizije«; 4. naj zaradi izjemne strokovne zahtevnosti razvojne prenove ureditvenega območja naselja Štanjel (kar potrjuje tudi izdelana programska zasnova) občina preda (ustanovi) vodenje posebej imenovani »agenciji za razvoj naselja«, ki bo strokovno med drugim skrbela tudi za pravilno razlago in upoštevanje programske zasnove pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov. Naročnikom pa predlagam: 1. naj izdelano Programsko zasnovo Štanjela kot vzorčni projekt uveljavijo na ravni države; 2. naj opozorijo posamezne resoije ter pristojne organe, organizacije ah skupnosti, ki v skladu s prostorsko zakonodajo vstopajo v prostor, na v Programski zasnovi Štanjela izpostavljene »čme točke« (na področju prenove in konzerva-torstva bo nujno usklajevanje na področju terminologije, v oblikovanju ustreznih novih dokumentov, ...). Prispevek za uvod v okroglo mizo v Štanjelu 10. decembra 1999 ZAMISLI IN NAČRTI ZA PRENOVO IN REVITALIZACIJO ŠTANJELA Peter Fister V zvezi s prenovo in revitalizacijo Štanjela in z vizijo ter načrti zanju se v tem prispevku osredotočam na probleme njene uresničljivosti in na primerjavo z drugimi izkušnjami. Problemi Štanjel je bil doslej vedno znova označevan kot spomenik kulturne dediščine najvišjega ranga in hkrati kot značilen primer odmirajočega kraškega naselja. Vedno znova so se zlasti kulturno osveščeni strokovnjaki in prebivalci spraševali, zakaj je tako in zakaj ni mogoče zbrati dovolj denarja, da bi ohranili ta izjemni spomenik kot splošno veljavno vrednoto, vsi pa so se spraševali, zakaj nekoč cvetoče naselje ne more več oživeti kot eno izmed najpomembnejših na Krasu. Odgovor na to je treba poiskati tako v spreminjajočih se različnih družbenih, gospodarskih, kulturnih, političnih in še mnogih ciljih, s katerimi so odgovorni in prebivalci obe nalogi vedno znova dmgače razlagali, cilji sami pa so si največkrat vse preveč nasprotovali, da bi bili tudi uresničljivi. Zato kljub še tako poglobljenim študijam in načrtom ter strogim varstvenim ukrepom naselje še naprej propada. In to se bo še nadaljevalo, dokler ne bo doseženega dovolj širokega soglasja o pomenu naselja in vseh njegovih delov kot kulturne dediščine, o ci- ljih in možnostih za prihodnost in o vlogi vseh, ki kakorkoli sodelujejo v nalogi, da se Štanjel ohrani, oživi in razvija. Doslej so bili vsi ti različni pogledi že prevečkrat razlagani in razloženi. Brez pomena bi jih bilo zato “pogrevati”. Ugotoviti pa je treba predvsem današnje izhodišče in sprejeti dosedanja prizadevanja kot bogato izkušnjo, iz nje pa uporabiti mnoge dragocene podatke za čim bolj realen pristop k prenovi. Da bi to dosegli, je (bilo) treba na eni strani posodobiti strokoven pristop in na drugi strani posodobiti način izvajanja procesa prenove. Ker je bila naša zadnja naloga okvirjena predvsem v postavitev novih strokovnih izhodišč ob upoštevanju dosedanjih spoznanj in ker so istočasno nasta(ja)li novi pogoji za uresničitev zadane naloge, je tokratna sinteza usmeijena zlasti v tiste možne organizacijske oblike, ki naj postanejo izhodišče za bodoče dogovore. Pri tem razlage strokovnih izhodišč samih ni treba ponavljati, ampak je treba le navesti razloge zanje! Novosti v načrtovanju in izvajanju prenove kulturne dediščine -izkušnje Pojem “prenova” je od svojega začetka ozkih okvirov likovnega varovanja najkvalitetnejše kulturne dediščine v zadnjih dveh desetletjih prerasel v široko nalogo urejanja in načrtovanja razvoja naselij, v katerih je mogoče na eni strani z ohranjeva- njem že zgrajene kvalitetne stavbne ali naselbinske dediščine in na drugi strani s ponovno uporabo ter s posodabljanjem razvrednotene (degradirane) stavbne in urbane sestave (strukture) zagotoviti kvaliteten razvoj naselbinskega prostora in življenja prebivalcev. Značilneje, da so kljub različnosti ciljev vse stroke, ki so v nalogi sodelovale, izhajale iz skupnega prostora naselja, le da so v njem praviloma iskale lastne, ozke možnosti za reševanje različnih sestavin - ki so se največkrat medsebojno celo prekrivale. To medsebojno prekrivanje je oteževalo uresničitve in nemalokrat je nastalo nepotrebno medsebojno tekmovanje z izločevanjem drugih rešitev, namesto da bi s skupnimi končnimi cilji in s postopnim usklajevanjem dosegli svoje in skupne cilje - to je večjo kvaliteto bivalnega okolja, ohranitev pomembne kulturne in naravne dediščine ter možnost hkratnega razvoja. Ker je novi vseobsežni pojem prenove v resnici še vedno novost, ker mnogo varstvenikov, načrtovalcev, planeijev in raz-vojnikov (investitorjev, managerjev, politikov) še vedno vztraja pri izključenosti svojega ločenega pristopa, bo prenova kot pozitivna in nujna metoda razvoja naselij postala smotrna šele z uzakonitvijo ustreznih metod dela in z njeno vključitvijo v osnovne nacionalne programe razvoja. Pri tem je večina dosedanjih slovenskih izkušenj dokaj nespodbudnih; posebej v smeri sodelovanja med strokami in sodelovanja s prebivalci. Če bi kot okvir vzeli le naloge “urbanizma” v okvirih državne ali občinske Pogled no štanjelsko naselbino Izvedenci Sveta Evrope so obiskali Štanjel v oktobru 1994 in predlagali za njegovo prenovo in revitalizacijo projekt. "Ko boste v Sloveniji naredili ta projekt, se bomo dogovarjali in vse uskladili z našimi pogledi, predlogi. Tudi mi bomo naredili svoje. Zelo ekspeditivni in konkretni smo lahko, kar pomeni, da ni izključena naša finančna pomoč pri pripravi projektov in finančna pomoč pozneje. Vse je stvar dogovora in vaše pripravljenosti za sodelovanje! Projekt, ki ga pričakujemo, pa ne sme obravnavati samo Štanjela. Mora biti širši; obseči mora prostor Krasa, ki smo ga spoznali te dni". Tako je izjavil Mikhael de Thyse, programski koordinator Sveta Evrope za tehnično pomoč in sodelovanje na področju varstva kulturne dediščine (Revija Kras, št. 11, december 1995). Gospod Mikhael de Thyse je za naslednjo izdajo revije Kras napovedal svoj kritiški pogled, kako odgovorni uresničujejo in ne uresničujejo dogovorjeno! Fotografiji na levi; D. Grča uprave, bi razširili izhodišča za prenovo na vse sestavine urejanja, oblikovanja, planiranja ali celo političnega usmerjanja razvoja, nove gradnje in prenove naselbinskih struktur. Arhitekti urbanisti pa si istočasno želijo predvsem čim večjo svobodo v avtorskem (pre)oblikovanju stavb in tudi celih naselij (Fabianijevi načrti...). Vzporeden primer, ki je značilen za slovenski prostor v zadnjih desetletjih, je ločevanje med nalogami, ki jih ima današnja "uprava” za kulturno dediščino (nekdaj: zavodi za spomeniško varstvo), in teorijo, ki jo razvija konzervatorska stroka. Prva je zadolžena za povsem konkreten izbor (v register vpisanih) kulturnih spomenikov, druga (naj bi bila zadolžena) za raziskovanje, strokovno obdelavo in razvoj teorije varstva spomenikov. Ker je na Slovenskem še vedno mnenje, da je to ista naloga, je tudi v novem zakonu o varstvu kulturne dediščine (1999) prišlo do vrste nelogičnosti in do pričakovanega zastoja v posodabljanju pojma varovanje kulturne dediščine (kot “integralnega varstva”) in s tem najbrž celo do zmanjševanja možnosti, da bi varstvo nepremične kulturne dediščine vključevali v celovit razvoj naselij in ji s tem dali tudi realno možnost za nadaljnji obstoj. Primer: v 27. členu zakona je določeno, da le javni zavodi za varstvo dediščine “smejo oblikovati pobude ter programe za oživljanje spomenikov na območju lokalne skupnosti in za njihovo vključitev v gospodarske in druge dejavnosti”. Ker pa ti zavodi ne razpolagajo niti z investicijskimi sredstvi, niti niso lastniki teh spomenikov, niti nimajo strokovne “licence” za izdelavo prostorskih dokumentov, je taka zahteva praktično nesprejemljiva. Če bi se oprh na tuje izkušnje in priporočila, lahko najdemo zlasti v priporočilu, ki gaje pripravil ICOMOS (Mednarodni svet za spomenike in kraje/naselja pri Unescu) opisanih 15 strokovnih skupin v okviru 14 različnih nalog za prenovo in za vsako skupino je določen poseben izbor pristojnosti. Brez posebne razlage je to dokaz za izjemno zapletenost in hkrati za bogate strokovne izkušnje. In na teh izkušnjah je bila grajena tudi zadnja študija. Razlika in nerešeno izhodišče pa pri načrtovanju prenove Štanjela, podobno kot pri večini slovenskih sorodnih nalog, izvira še vedno v nepovezanem načinu dela. Ta veriga nepovezanosti izhaja iz nepovezane zakonodaje; izhaja iz dejstva, daje v načelu še vedno bolj pomembno varstvo kot razvoj kulturne dediščine, predvsem pa, da so to oblikovno, vsebinsko in prostorsko ločene enote s posebnim nadzorom, za katerega je odgovorna le država (seveda le formal- no in skoraj nič realno), in - ne nazadnje - iz načina nastajanja varstvenih in razvojnih načrtov, v katerih prebivalci sami skoraj ne sodelujejo. Tako se tisti, za katere je prenova načrtovana, ne znajo ali ne morejo (morda tudi nočejo) vključevati v načrtovanje in izvajanje prenove, čeprav so izkušnje iz bližnje Evrope pokazale, da prav s tem pridobijo največ. Končni načrt prenove je po merilih in izkušnjah uspešnih vzornikov (Avstrija, Nemčija, Francija, Danska itn.) oblikovan kot strateški “plan prenove” (=’master plan’). Načrt prenove torej ni izvedbeni ali “zazidalni” načrt, ampak je dovolj podrobno dogovorjena strategija, ki za posamezne dejavnosti, območja, probleme določa usmeritve, cilje in okvire razvojnega varstva. Posamezni problemi se nato, glede na zahteve in možnosti investitorjev (od države, regije, občine do zasebnikov), načrtujejo kot “izvedbeni akti” (= prostorski in arhitekturni načrti) vsak posebej. Najpomembneje pri takem načinu pa je, da tako s strateškimi odločitvami kot z detajlnimi rešitvami soglašajo tudi prebivalci in ne le strokovnjaki. Možnosti in potrebne novosti za prenovo Štanjela Ker je iz predloženega gradiva že mogoče dovolj enostavno izluščiti te splošne (strateške) usmeritve z mnogimi podrobnimi sestavinami, je treba v nadaljevanju ugotoviti, kje je mogoče bodočemu načrtu za prenovo Štanjela dodati še tiste sestavine, ki naj bi omogočile njegovo uresničitev. 1. Kot prvo in najnujnejše izhodišče je, da je treba nadomestiti dosedanjo premajhno aktivnost prebivalcev in možnih bodočih vlagateljev v prenovo. Za to je nujno predhodno opraviti še nekatere dejavnosti, ki bodo po eni strani podale resnične možnosti in pripravljenost lastnikov ter prebivalcev, da se organizirano vključijo v prenovo, po drugi strani pa ugotoviti sedanja, čim bolj realna razmaja za ohranitev in posebno vlogo kulturne dediščine. Ker je to mogoče doseči le v lokalnih okvirih, naj bi bila to tudi ena med prvimi nalogami “samoorganiziranja”. Odnosi lastnikov in uporabnikov do varovanja dediščine morajo biti vrednoteni s stališča sprejemljivosti varstva “njihove” dediščine, sposobnosti aktivnega sodelovanja v prenovi (vsebinsko in finančno) ter z možnostjo uveljavljanja individualnih želja (v okviru prvih dveh vprašanj). Dejanske možnosti za ohranitev dediščine pa morajo izhajati iz ugotovitve tehničnega stanja (in s tem možnosti fizične ohranitve), še zlasti pa iz usklajenosti javnega in zasebnega interesa (drža-va+regija+lokalna skupnost na eni strani strani in lastniki+investitorji na drugi strani). Pri tem je treba opozoriti na nujno večjo aktivnost vseh pristojnih služb in njihovega medsebojnega usklajevanja. Če tega ne bo, postane lahko neusklajenost med njimi nepremostljiva ovira; še posebej tedaj, ko se preveija pomen vlaganja v prenovo Štanjela in okolice hkrati z razvojnimi načrti regije oziroma subregije ali občine. 2. Oblike organiziranosti prebivalcev in uporabnikov ter vseh nivojev upravnih organov, ki naj zagotovijo uresničljivo izhodišče za planiranje, načrtovanje in izvajanje prenove, morajo povezovati splošne (javne) interese in interese posameznikov ali skupin. Ker pa je to tudi po tujih izkušnjah nemogoče doseči v eni sami skupini, naj bi se oblikovali dve skupini: a) Organizirana skupina iz lokalne ali državne uprave, ki sodeluje pri uveljavljanju pomena, ciljev in strategije prenove kot varovanja javne dobrine (delovanje: okrepljene občinske službe, sodelovanje z državno in regionalno upravo za varstvo dediščine, za prostorsko planiranje, itn. - vse do povezav v mednarodni prostor: Evropo, Unesco, itn.) b) “Svetovalni odbor”, kije neprofitna, lahko tudi “samo”-organizirana skupi-' na strokovnjakov, organizatoijev, angažiranih posameznikov, potencialnih investitorjev, itn. (za razvojno in izvedbeno svetovanje v pripravi na prenovo in med uresničevanjem prenove). Obe skupini se medsebojno dopolnjujeta, delujeta javno in s tem uveljavljata iniciativo ter nadzor po zakonsko določenih merilih in nadzor javnega ali zasebnega interesa. V tujih izkušnjah so lahko oblikovane tudi drugačne interesne skupine! “Neprofitno združenje zasebnikov” - za sodelovanje z oblastmi v usmeijanju varstva in uporabe kulturne dediščine mora imeti sebi nasprotno “profitno združenje zasebnikov” - za vlaganje in uporabo bogastva kulturne dediščine. Taka organiziranost je za naš prostor še nepreizkušena novost, medtem ko je drugod povsem običajna. Neprofitna “fundacija” (ustanova) navadno deluje v okviru lokalnih oblasti (občine) in je zadolžena za organiziranje in uresničevanje finančne pomoči ali strokovnega svetovanja. “Družba za prenovo” je organizirana ponavadi kot profitna skupina za določen problem. Poleg navedenih so mnogokrat oblikovane tudi različne skupine kot strokovna, gospodarska, kulturna, vzgojna in drugačna iniciativa; še posebej, če je treba pou-daijeno reševati posebne probleme! Ker je Štanjel številčno majhna skupnost, je mogoče svetovati, naj se iz opisanih skupin in njihovih delovnih ciljev izbere le tiste najpomembnejše sestavine, ki bodo v največji meri pospešile njegovo prenovo. Čeprav že večkrat ponovljena ostaja najbolj pomembna ugotovitev: Uspeh prenove Štanjela je na koncu odvisen vedno le od volje in prizadevnosti prebivalcev in lastnikov samih - in šele tedaj k njej prispevajo tudi vsi ostali..! Vse te možnosti so ponujene kot že znane oblike, njihov izbor in njihovo delovanje pa je pogoj, da bodo cilji, ki so bili predhodno postavljeni, in ki naj bi bili dopolnjeni z opisanim nadomestilom za dosedanje preslabo sodelovanje prebivalcev, lastnikov in investitoijev, tudi resnično doseženi. Ker je Štanjel številčno majhna skupnost, je mogoče svetovati, naj se iz opisanih skupin in njihovih delovnih ciljev izbere le tiste najpomembnejše sestavine, ki bodo v naj večji meri pospešile njegovo prenovo. Čeprav že večkrat ponovljena ostaja najbolj pomembna ugotovitev: Uspeh prenove Štanjela je na koncu odvisen vedno le od volje in prizadevnosti prebivalcev in lastnikov samih -in šele tedaj k njej prispevajo tudi vsi ostali..! Za povzetek je mogoče skleniti oceno sedanje stopnje prenove Štanjela v naslednje ugotovitve: 1. Štanjel ima poglobljeno in z ustrezno širino obdelano strokovno osnovo za dokument, ki bi bil oblikovan kot "strateški plan prenove" s cilji in določili za podrobne dogovore o izvedbi. Ker se zakon o urejanju prostora še sprejema, naj bi se formalno obliko določilo ali dopolnilo po njegovem sprejetju. 2. Pred začetkom uresničevanja prenove je treba organizirati upravne in strokovne službe ter prebivalce in investitorje v ustrezne neprofitne ali profitne skupine, ki bodo neposredno sodelovale v izvedbi in v pobudah za uresničitev ohranitve Štanjela. 3. Posamezne posege naj se usklajuje s celovito strategijo prenove (kar usmerjajo nove skupine) načrtuje kot posege v prostor, kot del razvoja in varstva celote; in to šele potem, ko se zanje izkažeta resničen interes in možnost za uresničitev. 4. Prenova Štanjela naj postane del ciljev za celovito varstvo in razvoj kraške regije ali subregije. Prof.dr. Peter Fister, univ.dipl.inž.arh. - prodekan Univerze v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana REFERAT Programska zasnova Štanjela osnova za dogovarjanje vRAZVOJNO VIZIJO Štanjela JE TREBA NENEHNO USTVARJATI IN DOPOLNJEVATI Ljubo Lah V povezavi s Štanjelom je v zadnjih letih potekalo delo na kar nekaj strokovnih projektih, ki naj bi omogočili začetek njegove prenove in revitalizacije. Prizadevanja Turističnega društva Štanjel, Občine Komen in številnih posameznikov so med drugim vzpodbudila delo več študentskih in mladinskih delavnic, številna so bila sestankovanja, dogovarjanja in posveti, ki jim kar ni videti konca, in ob vsem tem je Štanjel obiskalo kar nekaj uglednih strokovnjakov in gostov iz tujine. Dovolj vsega, da so pričakovanja lahko zelo velika... Rezultatov številnih prizadevanj iz preteklih let še ni toliko, da bi bili z njimi lahko kar počez vsi zadovoljni - pa tudi ne tako malo, da bi morali že obupavati. Nadaljevati je treba delo in realno oceniti dosedanje dosežke ter njihov pomen za nadaljnja prizadevanja. Nekaj med njimi je zagotovo takih, ki jih je treba posebej izpostaviti ah jih dodatno javno pojasniti ter skupno ugotoviti, kaj bi lahko v prihodnosti ohromilo ah ogrozilo dosedanja hotenja. Kaj je bilo v zadnjih letih doseženo in katera spoznanja so dozorela? Veijetno nihče nima popolnega pregleda nad vsemi dogajanji v povezavi s Štanjelom in je težko izpostaviti najpomembnejše. S pogledov organiziranosti je pomembno, da so se postopoma začela uveljavljati načela, zahteve in priporočila, ki so nam jih kot izkušnje dobre prakse posredovali strokovnjaki Sveta Evrope - Oddelka za kulturno dediščino - in nam jih postavili kot pogoj za lastno sodelovanje. Uveljavljeno je ogrodje koordinacijske (organizacijske) sheme Pilotnega projekta Kras, ki gaje mogoče še dopolnjevati in dograjevati. Vlogo osrednjega koordinatorja in vodje projekta je prevzela enota PIU - Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj - z voditeljico projekta Tatjano Renerjevo. Pomembno je, da se poleg ustrezne organiziranosti v prihodnje uveljavijo tudi načela o sodelovanju in medsebojnem zaupanju ter spoznanja o načrtnosti, celovitosti in integralnosti strokovnih in vseh drugih prizadevanj. Programska zasnova -dokument, ki naj pomeni osnovo za dogovarjanja Pomemben cilj razpisanih projektov je bila izdelava Programske zasnove Štanjela - dokumenta, ki naj bo osnova za zaščito kulturnih in prostorskih vrednot ter osnova za sprejemanje vseh ostalih nadaljnjih odločitev, povezanih s prihodnjim razvojem Štanjela. Časa za izdelavo tovrstnega dokumenta je bilo zagotovo premalo, saj je nastajal z organiziranim sodelovanjem in vključevanjem vseh zainteresiranih in še posebej krajanov, ki so večkrat imeli možnost povedati svoje predloge in izraziti lastne interese. Tudi v formalno-vsebinskem smislu je izvajalec projekta imel zadrege: zadostiti je bilo treba predpisanim vsebinskim zahtevam programske zasnove - ki zagotovo ni optimalna oblika planskega dokumenta, niti ne dokumenta za načrtovanje prenove! Kljub vsemu: dobili smo dokument, ki je pripravljen v skladu z domačimi veljavnimi predpisi in lahko prevzame vlogo usmeijevalnega dokumenta po pričakovanjih in nasvetih mednarodnih strokovnjakov. Izdelani dokument pomeni predvsem analizo in ovrednotenje stanja v obravnavanem območju Štanjela, z opredeljenimi vrednotami in negativnostmi. Nazorno so pokazani potenciali in možnosti, ki jih prostor z vsem zgrajenim ponuja, in opravljen je kvantitativni (količinski) pregled stanja s potrebnimi ocenami. Dokument je treba razumeti kot neke vrste ponujen minimalen dogovor o nadaljnjih možnih oblikah razvoja - je okvir, ki se ga ne sme prestopiti, če se želi v prihodnje ohraniti spoznane vrednote prostora in ob tem zagotavljati minimalno konsistentnost, skladnost posegov. Možnih odgovorov in rešitev - ki jih je mogoče iz dokumenta izpeljati in bi lahko bili ustrezni - je veliko. Dokument naj bo razumljen kot neke vrste “strateški razvojni program”, ki ga je treba implementirati, uveljavljati, dopolniti s konkretnimi projekti, z akcijskimi porogrami. To hkrati pomeni tudi pretvorbo strategije v projekte - kratkoročno uresničljive in dolgoročne. Nekateri se že uresničujejo (npr. obnova stolpa), druge je za to treba še pripraviti. Torej, dokument še ne daje konkretnih rešitev, predlogov in vizij, omogoča pa, da se jih oblikuje oziroma preveija usklajenost posameznih pobud z okvirnim dokumentom - z osnovnim dogovorom. Vredno je poudariti dve temeljni izhodišči Programske zasnove Štanjela v povezavi s starim delom Štanjela. Prvič, dopuščeni in vzpodbujeni naj bi bili taki posegi v stavbno strukturo obstoječih objektov, ki naj bi v čim večji meri ohranjali njihovo “originalno substanco”, da ne bi prihajalo do uničevanja tistega, kar pravzaprav pomeni izhodiščno vrednost. Drugič, ob tem je treba še posebno skrb posvetiti prebivalcem starega Štanjela in jim omogočiti nadaljnje bivanje in razvoj - pa čeprav prilagojen posebnostim in spoznanim vrednotam prostora. Vizijo razvoja Štanjela -konkretno predstavo o Štanjelu v prihodnosti -je treba nenehno ustvarjati in jo sproti dopolnjevati Oblikovanje razvojne vizije, ki mora dopolniti in nadgraditi sprejeto Programsko zasnovo Štanjela, je tisti orientacij- ski okvir, ki je nujen zlasti za sporazumevanje vseh udeležencev v procesu usmeijanja prostorskih odločitev. To je nekakšen mozaik konkretnih (sekvenčnih) predstav o Štanjelu v prihodnosti, ki naj pomaga pri dolgoročni orientaciji in usmeijanju prostorskega razvoja in želenih posegov v prostor. Razvojni scenariji - kot poti do teh zastavljenih ciljev v obliki vizije - pa naj bodo osnova za dogovoijanje o potrebnih ukrepih in akcijskih programih. Uporabne poglede na izoblikovanje potrebne vizije Štanjela najdemo že v delovnem gradivu “A Future Vision for Štanjel", ki ga je pripravila skupina profesorja Briana Goodeya z univerze Oxford Brookes in deloma tudi v sami Programski zasnovi Štanjela. Osebno mi je najbližje koncept razvoja, ki Štanjel opredeljuje kot “mesto- muzej”, kot revitalizirano kulturno središče Krasa, ki je obenem tudi njegovo promocijsko središče in “živi muzej na prostem”. Nastavki za izpeljavo vizije, vsaj po drobcih, že obstajajo, primerljivih zgledov v svetuje veliko..., če jih želimo upoštevati. Seveda pa je oblikovane vizije treba podkrepiti in omogočiti njeno uveljavljanje z izdelanimi usmerjevalnimi mehanizmi na lokalni in tudi državni ravni, ki so bili že večkrat pojasnjeni v strokovnih krogih. Ob tem je treba načrtno skrbeti za poljudne prikaze prizadevanj in rezultatov najširši javnosti in domačinom. Morda najtežji del uresničevanja projektov in opredeljenih vizij o Štanjelu, kljub nasprotujočim si mnenjem o tem problemu, pomeni priprava investicijskih programov z opredeljenimi koncepti možnih oblik financiranja, z oblikovanjem prioritet in možnih vlagateljev. "Denar" ni problem -pa vendar je! Na osnovi ugotovljenih dejstev, ki jih najdemo v dokumentu Programska zasnova Štanjela, in na osnovi dugih izkušenj - npr. popotresne obnove Posočja - je mogoče oceniti, da sedanji lastniki stavbnega fonda v Štanjelu niso zmožni in sposobni sami zagotoviti zahtevanega in pričakovanega investicijskega vlaganja in ustrezne visoke ravni obnove objektov! Razmerja med povprečnimi, statistično ugotovljenimi dohodki, pričakovanimi obsegi investicij v doglednem času - npr. obdobju 10 - 15 let - ne dajejo realnih izgledov za zagotovitev potrebnih investicijskih vlaganj. Tako obsežna po- moč “države”, ki bi celotno manjkajočo razliko pokrila, veijetno tudi ni realno pričakovana. Veliko (in dovolj) bi že bilo, da bi “država” ob asistenci lokalnih oblasti, zagotovila ustrezno dodatno stimulacijo in prednost vlaganj v kulturno dediščino Štanjela. Iz teh, morda preveč poenostavljenih, vendar iz “zdrave pameti” izhajajočih sklepanj, je mogoče predvideti, da se bo Štanjel slej ko prej moral investicijsko odpreti navzven. Prav bi bilo, da bi investicijsko privabljanje potencialnih vlagateljev potekalo čim bolj razumno in kontrolirano in da ne bi bilo podobno razprodajam. Priložnost za to mora v prvi vrsti dobiti naravno zaledje Štanjela - Kras in šele pozneje manjkajoči kapital z izvorom in lastniki iz širšega ali celo čezmejnega zaledja. Kaj bi lahko ogrozilo nadaljnja prizadevanja? Nadaljnja uspešnost prizadevanj je v prvi vrsti odvisno od skupne volje in pripravljenosti samih Štanjelcev - prebivalcev in lastnikov starega Štanjela. Njihova skupna volja in skupna hotenja so potrebna, da lahko tudi vsi drugi prispevajo k razvoju in spremembam! Največjo nevarnost predstavlja naša lastna nesposobnost nas vseh, kakorkoli vpletenih v nova prizadevanja, če ne bi bili sposobni vleči voza revitalizacije in obnove Štanjela v isto smer! Zato je pomembno, da morebitni slabiči in omahovalci čim prej spustijo vrv in omogočijo prosto pot! Prizadevanja bi lahko ogrozili tudi z nerealnimi in neuresničljivimi pričakovanji, postavljanji birokratskih preprek in še posebej s povzročanjem morebitnih razprtij in osebnih zamer ob izmenjavi nasprotujočih si videnj in razumenj problemov. Tudi nevoščljivosti ob prvih uspehih posameznikov, ki si bodo upali tvegati in (so)investira-ti, naj ne bi bilo, saj to deluje razdiralno in uničujoče. Prepričan sem, da je mogoče stari Štanjel revitalizirati veliko bolj koristno in domiselno kot z banalno razprodajo stavbnega fonda, za kar naj bi obstajal že velik interes. Mag. Ljubo Lah, univ.dipl.inž.arh - asistent na Fakulteti za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana Tatjana Rener PILOTNI PROJEKT Kras IN POMEN ŠTANJELA V NJEM Poslanstvo Pilotnega projekta Kras Revija Kras je v 35. številki na straneh 14-15 objavila podrobno poročilo z julijske delavnice v Štanjelu, katere namen je bil doseči konsenz o vsebini okvirnega programskega dokumenta za Pilotni projekt Kras. Programski dokument je temeljni usmeritveni dokument za dveletno do triletno izvajanje konkretnih aktivnosti. Potrdili so ga vsi člani medresorskega odbora. Programski dokument bo tudi osnova za nadaljevanje strokovnega sodelovanja in svetovanja s Svetom Evrope. Odločanje o obliki in obsegu sodelovanja je bilo 15. decembra 1999 v Strasbourgu. Predstavnica Slovenije v tem odbom je dr. Jelka Pirkovič. Na podlagi Programskega dokumenta smo izdelali prvi akcijski program za leto 2000, katerega osnutek je že obravnaval projektni svet. V letu 1999 smo končno uspeli imenovati profesionalno ekipo strokovnjakov v sekretariat (PIU - Tehnična enota), ki bo odgovoren za pripravo strokovnih gradiv za razpravljanje in odločanje v telesih organizacijske strukture (le-taje bila tudi objavljena v omenjeni izdaji revije Kras!). Glavno poslanstvo sekretariata in vsakega člana posebej je zagotaljati celovit pristop v procesu nastajanja skupne razvojne vizije Krasa. Projektni svet s predstavniki občin - župani in s predstavniki ministr- V prispevku sem se prvotno želela omejiti na vplive Pilotnega projekta Kras na ožji prostor Štanjela, vendar so me dogodki zadnjih dveh mesecev prepričali, da je poslanstvo Pilotnega projekta Kras še premalo poznano, zato izhajam iz celote. štev tako prevzema vlogo medsektorskega usklajevalca in postaja mesto, kjer se bodo srečevali in soočali (tako ali drugače) nacionalni in lokalni interesi, javni in zasebni. Možnost za sodelovanja pri odločanju bodo imeli praktično vsi zainteresirani prebivalci po svojih predstavnikih lokalne oblasti, društvih, združenjih v delovnih skupinah. Leto 1999 - obdobje ponovnega zagona projekta - je bilo zelo zahtevno obdobje, saj seje ponovno izkazalo, daje med podpisom pisma o nameri za uresničevanje trajnostnega, skupnega razvoja in med njegovim dejanskim uresničevanjem ogromen prepad - tako na državni ravni in nič manj na lokalni ravni (pri čemer je ta čas odgovor- nost državne ravni večja, saj je ta prostor priznan kot prostor državnega pomena). Kljub številnim težavam (kadrovskim, osebnostnim, organizacijskim,...) je treba vztrajati, saj je to edina možnost, da bomo nekega dne z gotovostjo vedeli, kakšen razvoj je sprejemljiv za Kras, in da bomo s tem imeli trdna izhodišča za oblikovanje uporabnih projektov za pridobitev različnih tujih in domačih spodbud. Da še zdaleč nismo enotnih misli, kaj je razvoj, je bilo videti tudi na zadnji seji projektnega sveta. Isto velja za Štanjel: Ali lahko rečemo, kakšen razvoj je sprejemljiv za večino prebivalstva? V zadnjih usmeritvah so bile naštete vsaj tri poti, npr.: mesto-hotel, mesto-mu-zej,... in vsaka med njimi zahteva drugačne pogoje glede delovnih mest, storitev... Povezava med Pilotnim projektom Kras in Štanjelom S prejšnjo primerjavo sem Uidi že nakazala povezavo med Pilotnim projektom Kras in Štanjelom! To vprašanje se vedno znova postavlja in sicer z negativnim prizvokom, češ da bo Štanjel ostal na obrobju dogajanja. Popoln odgovor bi terjal več časa, zato poudarjam le nekatera izhodišča, ki so zapisana v temeljnih dokumentih in zakonih. Pogled izpred Kobdiljskega stolpa (Tudi Stolpa na vratih) proti Kobdilju, kjer je Fabianijeva domačija Vhod v obnovljeni grajski kompleks, kjer je začasno tudi regionalna pisarna Agencije RS za regionalni razvoj Štanjel je nacionalnega pomena, zato je tudi Svet Evrope takoj spoznal svojo vlogo pri iskanju razvojnih rešitev. Še več! Predlagal je »pilotni« projekt, kar se vse prevečkrat pozablja. Pilotnost bomo upravičili, ko bomo prav na primeru Štanjela poiskali in pokazali poti za dvig razvojne krivulje in potem izkušnje prenašali v druga naselja. Vsi bi že radi videli rezultate, pri tem pa je očitno, da niti ključne odgovorne inštitucije še same ne veijamejo, ali so metode, postopek, cilji Pilotnega projekta Kras (lahko) identični s cilji Štanjela. Trdim, da ne samo lahko, temveč da morajo biti isti, in to velja za ožji in širši prostor. Kajti le na ta način bomo zagotovili ustrezne pogoje za dvig razvojne krivulje, ki je več kot le obnova zidu, strehe. Investitor, ki se odloča za vlaganje denarja v prenovo, želi vedeti, kakšno vizijo razvoja ima naselje, kje bo njegov otrok dobil zaposlitev in kakšno. To pa je delo razvojnih agencij. In s Pilotnim projektom Kras smo uspeli nadomestiti odsotnost prav take razvojne agencije, ki pa se s svojim poslanstvom nekoliko razlikuje od drugih tovrstnih agencij po Sloveniji - predvsem zaradi specifičnosti zahtev kraškega prostora. Tako kulturna kot naravna dediščina s tem postajata izhodišče pri postavljanju razvojne strategije; oziroma, na njuni osnovi je treba z znanjem opredeliti glavno primerjalno prednost Krasa pred drugimi regijami doma in v tujini. Očitno je, da bo najtežji korak treba storiti prav v glavah ljudi, ki se še vedno oklepajo sektorskega načina reševanja problemov, čeprav je rezultat takega delovanja v Štanjelu več kot jasen - tako v starem naselbinskem jedru na griču kot v novem delu naselja pod njim! Pilotni projekt Kras nikakor ni čarobna paličica, ki bi rešila vse probleme. Je le orodje. Vključuje veliko vključenih partnerjev, ki želijo s pomočjo strokovnega dialoga predvsem dobro Krasu in ljudem, ki tod bivajo. Reševanje nakopičenih razvojnih problemov pa zahteva tudi svoj čas; še posebej z vključevanjem lokalnih akterjev - čeprav se marsikomu danes to zdi izgubljanje časa in denarja. Na osnovi izkušenj pa lahko trdimo, da brez podpore ljudi ni možno načrtovati sprememb; in to velja tudi pri prenovi čisto majhne, preproste hiše. O manjših - že doseženih rezultatih delovanja Pilotnega projekta Kras raje ne bi govorila. Upam, da bomo imeli za to priložnost naslednjo jesen! Tatjana Rener, univ.dipl.inž.arh. - Vodja Pilotnega projekta Kras in vodja regionalne pisarne Agencije RS za regionalni razvoj, Grad Štanjel, 6222 Štanjel FJP A- Pogled na štanjelsko naselbino na griču. CASTRI SANCTI DANIELIS Nataša Štupar-Sumi Med številnimi primorskimi naselji, ki se odlikujejo z neprekinjeno historično poseljenostjo od prazgodovine do danes, z izjemnimi urbanimi zasnovami in z utrjenimi obzidji ter z več kot tisočletno kulturo arhitekturnega oblikovanja v kamnu je posebej zanimiv Štanjel na Krasu. -'W- W ot značilna krajinska domi-S nanta Štanjel obvladuje raz-gibano arhaično kraško po-krajino z ograjenimni polji in vionogradi v vrtačah in na terastatih brežinah. Medtem, ko prastara kulturna krajina naglo izgublja svojo podobo, so ostali pretežno neokrnjeni pogledi na staro štanjelsko naselje, ki ga uzremo kot magično podobo zastrte izginjajoče preteklosti, ko se mu približujemo po sežanski cesti. Posebno privlačna pa je naselbinska slika Štanjela s cerkvenim zvonikom, z baročno grajsko fasado in z uhjenim vhodom, ki se nam razkriva s komenske ceste. Nekaj zgodovinskih zanimivosti... Štanjelska okolica kaže sledove življenja v kraških jamah, kar dokazujejo arheološke najdbe v Štanjelski jami, v Podganji jami pri Coljavi, v jami Brezno na Češ-kovem vrhu, v Sveti jami in še v drugih jamah. Originalni napis na Capellarisovi grafiki iz leta 1752 .M Inifc, '5 /e h* /tV* />. Z", 1 'JA (JfirA r/ f/iittfc 3$(L7Pt'-e-&4 , m C>J, < r rti5 • f**) 1 'c , 1 .'. A ‘*< -** y.i rn, noo*a» f~l WCM,lWf LJ OCMOKliiCt 1 j tOMuMMNlKM O KXO*K&Cl [ ,1 t«.Vie MIOM O* i—1 mtxoo u*rr>-v»»#&A. o k t "1 WiXOG j*V*K>WAMGA O N R Mt* fVMSTiM tNOl ti MCA MOt'Os OSmn fNOT |__J VMOtmit [._] iMOurnK sroenvr. cwt □ iO.J M>. IUTLAA toe.« k RAZPRAVA Irena Keršič Doma sem z Bleda. Tudi na Gorenjskem si prizadevamo, da bi tovrstni prenovitveni projekti stekli, a se pri nas stvari zelo počasi odvijajo! Zdi se mi, da imate Kraševci veliko veliko srečo, ker imate revijo Kras, in veliko ljubiteljev Krasa, ki se zanimajo za probleme, kakršne načenjamo za tukajšnjim omizjem. In prepričana sem, da bodo takšne okrogle mize prinesle rezultate, ki bodo prej ali slej vidni. Kolegica Inga Miklavčič Brezigar je že povedala veliko tistega, o čemer sem nameravala govoriti. Zato dodajam le to, da je evropska civilizacija domislila tako imenovane muzeje tretje generacije, rečejo jim muzeji tretjega vala, v delovanju katerih so izrecno poudarjene lokalne skupnosti, ki imajo pomembno vlogo pri njihovem nastanku ter pri njihovem delovanju. Presežena je stopnja enodimenzionalnega gledanja na muzeje, kakršne smo vajeni videti pri tradicionalnih muzejih, saj je pri muzejih tretjega vala v ospredju komunikacija z ljudmi in ohranjanje določenih znanj ter določene modrosti. Tukaj smo govorili predvsem o materialni dediščini. Pri raziskavah, ki bodo sledile za prenovo in revitalizacijo Štanjela, pa bodo zagotovo potrebne tudi raziskave duhovne kulture in socialne kulture. Čas je Pomembne so tudi raziskave duhovne kulture in socialne kulture IMATE VELIKO SREČO, KER IMATE REVIJO KRAS Sedanji vhod v Štanjel z obnovljenim grajskim poslopjem v ozadju. namreč dvojen; je tisti, ki je merljiv z dnevi, meseci, leti in s stoletji, in je tudi filozofski čas, ki ni številčno merljiv, meri pa odnose med ljudmi. Ti so namreč za prenovo naselja, kakršno je Štanjel, še kako pomembni. Zato jih je treba proučiti z našim zgodovinskim spominom ter s spominom današnjega časa za jutrišnji dan. Čeprav je razumljivo, da je bila za vse današnje razpravljalce v tej prvi fazi materialna kultura najbolj na udaru, vendar brez proučevanja in upoštevanja medsebojnih človeških odnosov in predvsem odnosov prebivalcev Štanjela do vse njegove dediščine ne bo šlo. Zato je nujna kakovostna sociološka študija, saj poznamo v evropskem prostoru dosti spodrsljajev pri prenovah naselij, kakršno obravnavamo tukaj. Potrebno je predvsem veliko razumevanja ljudi. Če se prenavlja brez razumevanja in upoštevanja ljudi -na kar je opozorilo več razprav-Ijalcev, zlasti pa prof. dr. Marko Pozzetto - rezultati ne morejo biti dobri. Irena Keršič, univ.dipl.etnol in umetn.zgod. -Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, 1000 Ljubljana m RAZPRAVA O prenovi stavbne dediščine v Parku Škocjanske jame ne bi kaj veliko govoril, ker je to vidno z opravljenimi deli in bo še bolj vidno tudi v prihodnosti z novimi dejanji. Projektiramo in usklajujemo štiri projekte, z uresničitvijo katerih bomo prispevali k nadaljnjemu vračanju življenja v opuščene kraje na območju parka. V svoji razpravi pa bi rajši pohvalil gospoda Jožefa Švaglja, domačina, za precizno analizo stanja v Štanjelu v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih. Veseli me, da tudi on, še vedno skeptičen, ugotavlja določen napredek. In mislim, da je treba graditi na tem - ne samo na gospodu Švaglju, pač pa na prebivalcih, ki živijo zgoraj in spodaj, v povezavi z lokalno skupnostjo - ter predstavljeno kakovostno in razvojno naravnano Programsko zasnovo Štanjela začeti uresničevati! To priporočam predvsem prebivalcem Štanjela, ki jo morajo vzeti za svojo. Tudi v parku Škocjanske jame oziroma na območju istoimenskega parka je bilo pred dvajsetimi, petnajstimi leti ravnanje ljudi v zvezi s prenovo dediščine zelo negativno. Popravljati se je začelo šele, ko je nekdanja Občina Sežana po večletnih naporih uspela, daje država Slovenija leta 1973 v svojem proračunu odprla tudi postavko “Škocjanske jame”. Res daje bila ta po svojem vrednostnem znesku sprva nizka, a seje z leti poviševala, toda bistveno je, da se je ves denar iz te postavke porabljalo namensko za izboljševanje infrastrukture, ki je osnova za razvoj nekega prostora. S tem so se namreč načeli tudi premiki v glavah prebi- PRENOVO ŠTANJELA MORA FINANCIRATI TUDI DRŽAVA Črtomir Pečar Prenovljeni J'kopinov skedenj v Škocjanu, v katerem je etnološka zbirka o pridelavi žita in peki kruha MS Nihče ni odgovoril: ZAKAJ KONSERVATORSKE NEPRAVILNOSTI? Branko Marušič valcev: spoznali so, daje to tisto “ta pravo”, da se torej da, obenem pa so tudi za uresničevanje svojih interesov ustanovili Turistično društvo Škocjan, ki je zelo ustvarjalno sodelovalo v prenovitvenih naporih in tudi pri pripravah zakona. Zato mislim, da je treba doseči v državnem proračunu tudi odprtje postavke “Štanjel”, da bi država financirala predvsem gradnjo infrastrukture v Štanjelu. Prepričan sem namreč, da brez tega nadaljnja prenova in revitalizacija tega naselja nima stvarnih možnosti. Rad bi pa poudaril še nekaj! Kras pišemo z veliko začetnico in z malo, pri čemer vemo, kaj pomeni prvo in kaj drugo. Potem sta še karst in carso, tuji besedi za kraške pojave. Je revija Kras, je podjetje KRAS, je teran in so pršuti. Je pa tudi Štanjel, in je Lipica, so Škocjanske jame... Vse to mora tudi Državi priti v zavest kot Kras -kot posebna nacionalna identiteta - ki se razlikuje od Obale in njenega turizma, od zdraviliškega turizma v Prekmuiju in na Štajerskem, od alpskega turizma na Gorenjskem z otokoma Bled in Bohinj, kar vse je lepo, toda takih obal z morjem, zdravilišč in jezer je po Evropi dosti. Štanjela, Lipice, Škocjanskih jam pa drugod ni! In zato so Škocjanske jame tudi vpisane v Unescov Seznam svetovne dediščine. Oglašam se v zvezi z referatom dr. Nataše Štupar-Šumi! Pričakoval sem, da bo v razpravi kdo na njena vprašanja odgovoril, zlasti na vprašanje, kako je mogoče, da se pri obnovi Štanjela dogajajo navedene konservatorske nepravilnosti. To je po moje fundamentalno vprašanje! Tudi mene namreč zanima, zakaj se pred obnovitvenimi posegi ne opravijo potrebne arheološke raziskave, sondaže fasad itn., saj so to temeljne zadeve spomeniške zaščite kakršnega koli objekta, ne le Štanjela. Na to nismo slišali odgovora, dati pa bi ga morale za to pristojne službe, ki delujejo na tem prostoru. To tembolj, ker je referentka postavila Štanjel v širši kompleks spomeniške dediščine. Štanjel je, na primer, kakšne tri ali štiri kilometre oddaljen od gradu Rihemberk, pomembnega spomenika na tem prostoru, ki tudi sodi v ta kraški ambient! In hkrati bi rad opozoril, da ob raznih anonimnih Sabinah in Sekundusih, ki izvirajo iz antične dobe, nanje pa opozaijajo napisi v kamnu, Štanjel pozna tudi konkretne osebe, kot so kakšen ljubljanski škof, kakšen semeniški profesor, kije pred sto leti buril duhove, in še koga drugega. Pozna tudi Fabianijevo murvo... Poudariti namreč hočem, da je Štanjel vendar kompleksna zgodovina in pri njegovem vrednotenju ter predstavljanju ne moremo ostajati le pri nekih antičnih ter srednjeveških vzorih, ampak ga moramo tudi po tej plati ovrednotiti in to vse do današnjih dni! Dr. Branko Marušič, univ.dipl.phil. -znanstveni svetnik v Zgodovinskem inštitutu ZRC SAZU, Nova Gorica In na koncu za reminiscenco, za obuditev spomnina v dobrem duhu, kakor je to povedal predsedujoči Dušan Rebolj: Kapljica na kapljico in Štanjel bo rastel! Javni zavod Park Škocjanske jame ima v svojem logotipu, v vidnem znaku za svoje predstavljanje v medijih, ob znaku Škocjanskih jam kapljice, kajti iz kapljic in njihovega delovanja so Črtomir Pečar - vodja službe nastale Škocjanske jame. Seveda, v milijonih let. Za Štanjel pa upam, da Javni zavod Park škocjanske jame, se ga ne bo obnavljalo milijone let! Škocjan 2, 6215 Divača RAZPRAVA Prenovitvene izkušnje iz sosednje Italije KUPILI SMO GRAD RUBIJE IN GA OBNAVLJAMO Venčeslav Černič Hvala organizatorjem okrogle mize za vabilo! Zelo vesel sem, da sem med vami in da sem s pomočjo prijatelja s Krasa odkril revijo Kras. Rad imam namreč Kras! Zakaj se je moja družina lotila obnovitve ruševin gradu Rubije pri Sovodnju? Kot ljubitelj Krasa sem videl priložnost, da se obnovi lep arhitekturni in krajinski spomenik in hkrati iz njega naredi nekaj, kar bo tudi gospodarsko donosno. Grad je na zelo lepem mestu nad Vipavo na zahodnem robu Krasa in bo kot nalašč za turistične namene. Zato je moja družina ruševino gradu s pripadajočim posestvom kupila in začeli smo jo takoj obnavljati. Vedeli pa smo, da sami tako obsežnega in zahtevnega projekta ne bomo zmogli, zato smo izkoristili možnosti, ki jih ponuja italijanska zakonodaja za finančno in strokovno pomoč ob-noviteljem kulturnih spomenikov. Ugotovil sem, da zakon na deželni ravni omogoča in finančno spodbuja skoraj stoodstotno pokritje celotnega finančnega vložka v obnovo gradu in pripadajočih objektov. Seveda pa določa, da mora lastnik in investitor najprej vložiti v obnovo lastna sredstva ter s tem izkazati resnost in zanesljivost nameravanega posega. Zato smo najprej naredili celovit načrt, kako nameravamo grad in posestvo obnoviti in za kakšne turistične namene bo služil. Potem smo ga predstavili pristojnim oblastem in službam. Načrt za prenovo gradu Rubije predvideva tri faze. Država iz posebnega sklada na deželni ravni po dokončani posamični fazi preveri skladnost narejenega z načrtovanim, nakar investitoijev vložek obrestovano povrne z obročnim plačevanjem v dvajsetih letih. Mi smo si na osnovi takšnih pogojev zagotoviti potrebna bančna posojila brez hipoteke in uspeti prvo fazo prenove že končati. Stala nas je 570 milijonov tir, ki nam jih bo v dvajsetih letih država povrnila - vsako leto po dva obroka - s pripadajočimi obrestmi, ki veljajo v Italiji za vloženi kapital. To pomeni, da bomo za končano prvo fazo pre- jeti v dvajsetih letih skupno okrog 900 milijonov tir. Pri tem pa mi jamčimo za nemoten potek del in za dokončno uresničitev projekta. To bo hotel najvišje kategorije, ki bo nudil zahtevnim turistom bogato in visokokakovostno storitev. Seveda sem že v razmišljanjih o samem projektu za prenovo gradu Rubije upošteval, da se bliža čas, ko meje med Slovenijo in Italijo ne bo več, pa bo zato pretok ljudi med obema državama na tem proštom bistveno večji od sedanjega. Kras se za prebivalce Italije začenja prav pri nas, medtem ko se za prebivalce Slovenije pri nas končuje! Zato pričakujem, da bodo eni in drugi v obnovljenem gradu in njegovi okolici odkriti toliko lepega, privlačnega in zanimivega, v Slika levo: Grad Rubije z delom vrta pred porušenjem v prvi svetovni vojni. Slika na levi strani: Med vojno porušen grad Slika spodaj Porušen rubijski grad pred pričetkom prenove leta 1998 kor so si nekoč zagotavjali pesek, bomo pa mleli staro opeko ter j o mešali z zdrobljenim kamnom in uporabljali za vezavo apno, kakor so to delali nekdaj. Zato bo videz ometa močno podoben originalnemu ometu. In naj povem še nekaj o Krasu, na katerega tako privlačno vabi svoje bralce tudi revija Kras! Kras v Italiji ni bil deležen takšnih finančnih razvojnih spodbud, kakršnih so bile deležne druge pokrajine v Furlaniji. Drugi predeli so prejemali znatno več sredstev iz najrazličnejših skladov, medtem ko je ostajal Kras na italijanski strani dokaj ob strani. Sele zadnje čase italijanska zakonodaja bolj spodbuja tudi na Krasu kmetijstvo, zlasti vinogradništvo. Tudi mi bomo prek ministrstva za kmetijstvo črpali sredstva, saj smo v bližini gradu Rubije obnovili tudi velik vinograd, da bomo v gradu imeli poleg drugih vin tudi doma pridelano vino. V okoliških naseljih sedaj domačini že razmišljajo, da bi spet začeli z vinogradništvom. Zakaj ne bi, podobno kot Brda na Slovenskem in naprej na italijanski strani, tudi na Krasu ljudje živeli od vinogradništva! Venčeslav Černič, podjetnik prenovitelj gradu Rubije pri Sovodnjah ob Soči 34070 Savogna dlsonso/Sovodnje, San Michele del Carso 39/a da se bodo ustavljali in uživali vso načrtovano ponudbo. Kakor nam pomaga pri prenovi država, nam enako pomagajo tudi krajevne oblasti, ki jih je naš predlog navdušil. Po svojih močeh so pomagale pri reševanju raznih birokratskih zapletov, kijih ni manjkalo. Sedaj pomagajo pri raznih organizacijskih in tehniških problemih. V okviru veljavnih zakonov so nam tudi olajšali in pospešili vse potrebne postopke. Restavratorski pogoji za obnovo gradu in spremljajočih objektov na posestvu so pod kontrolo pristojnega ministrstva. Mi se tega držimo. Tudi naša želja je, da bo grad dosledno obnovljen v nekdanjem slogu. Zato uporabljamo ročno narejene materiale. Restavratorski pogoji, na primer, narekujejo ročno izdelano opeko. Ne dovljujejo uporabe industrijsko narejene. Zato smo si zagotovili ročno izdelavo opeke in porabili smo že 40.000 kosov. Pristojna služba dvakrat mesečno konttolira, kako obnavljamo, in nas sproti opozarja, kaj ni pravilno in kako zagotoviti spoštovanje konservatorskih načel. Strinja pa se tudi z našimi predlogi, če ugotovi, da so skladni s konservatorskimi načeli. In, kakor je za Štanjel ugotavljala dr. Nataša Stu-par-Šumi, da vanj ne sodijo, na primer, obarvani ometi, bomo morali tudi mi pri obnovi gradu Rubije delati omet po postopku, kakršen je bil v rabi za njegovo gradnjo. Ne bomo sicer pobirali drobirja po cestah, ka- HIT Nova Gorica podpira razvoj kulturno-turističnih programov na Krasu ŠTANJEL MORA NUDITI TUDI NASTANITEV TURISTOV Dušan Luin Kot Kraševec in kot delavec v dejavnosti turizma sem vesel, da se stvari v zvezi z obnovo in revitalizacijo Štanjela le odvijajo, čeprav bistveno počasneje, kot bi si to želeli, in bistveno počasneje, kot si Štanjel kot kulturno zgodovinski spomenik in turistični biser to zasluži. Štanjel je veduta, ki sem jo leta in leta imel na obzoiju, ko sem odraščal nedaleč stran v Kosoveljah. S samim programom revitalizacije Štanjela sem se podrobneje srečal pri marketinškem razvojnem projektu za turizem Primorske v letih 1995-96, v katerem je Kras in Štanjel kot osrednji simbol območja dobil svoje pomembno mesto. Tudi srečanje z gospodom de Thysom in z Brianom Goodeyem v delegaciji Sveta Evrope na delovnem srečanju v Štanjelu leta 1995 je bilo zanimivo in spodbudno. Tako prijava za Pharov projekt Fiche, razvoja Štanjela kot gospodarskega, kulturnega in turističnega stičišča Krasa, kot tudi osnutek strategije za razvoj občine Komen istega leta in sedanje delovno področje, ki je tesno povezano z razvojem turističnih programov v tem proštom, me tudi iz delovnega vidika še nadalje povezujejo s turističnim razvojem Štanjela. V dražbi HIT - Hoteli, igralnice, turizem Nova Gorica, kjer sem zaposlen in ki je tudi podprla to ustvarjalno delavnico (revijo Kras in okroglo mizo - op. ured.), smo v svojih strateških razvojnih izhodiščih zapisali podporo razvoju turističnih programov v okolju predvsem z namenom, da bi celotno območje postalo turistično čim bolj privlačno za čim širši krog gostov. S tem bi posredno tudi vplivali na možnosti za boljše trženje našega osnovnega programa. Iz tega vzroka smo tudi povabili župane novogoriške občine in sosednjih občin, tudi komenske, da bi skupaj sooblikovati strategijo turističnega razvoja tega turističnega območja. Posebna priložnost seje pokazala sedaj, ko je po daljšem času koncesijska dajatev od iger na srečo končno pričela pritekati v te občine. Kaj omogočajo sredstva iz koncesijske dajatve? Menimo, da bi bilo pametno, da bi bila ta sredstva iz koncesijske dajatve od iger na srečo čim bolj produktivno naložena v turistične in s turizmom povezane programe. Da bi naložbe bile čim hitreje uresničene, čim bolj ciljno usmeijene in razvojno usklajene, smo županom tudi predlagati sistem projektne organiziranosti pri oblikovanju tu- rističnih programov, določanju kriterijev in prednosti ter pri odločanju o tržno preverjenih naložbah teh sredstev. Naši eksperti za posamezna področja bi lahko nuditi svojo strokovno pomoč v posameznih projektnih timih, predsednik uprave HIT-a ati njegov pooblaščenec pa bi kot član projektnega sveta, strokovno odločitvenega telesa, lahko prispeval svoj strokovni delež. Tako formulo sodelovanja pri razvoju turističnih projektov predlagamo tudi v Štanjelu. Upamo, da bo koncesijska dajatev čim bolj uspešno opravila svoje poslanstvo, ki ji ga je dražba določila, in da bodo ta sredstva neposredna podlaga za posamezne turistične projekte, kot tudi, da bodo uporabljena tudi kot delež občine pri kandidiranju za draga dodatna sredstva iz mednarodnih programov. Menimo, da bodo le tržno zanimivi projekti, podprti s temeljitim poslovnim načrtom, zagotavljati trajnostni razvoj in ustanavljati delovna mesta za ljudi, ki tu živijo. Ob tem je zelo pomembno, da je nosilec posameznega projekta vključen vanj že od samega začetka. Še tako dober projekt brez nosilca, ki bi ga izvedel, je nesmiseln in je le samemu sebi namen. Osebno sem prepričan, da bo celoten projekt za prenovo in revitalizacije Štanjela živel in se razvijal le, če ga bodo domačini sprejeti za svojega in če bodo v tem videti tudi svoje kvalitetno preživetje - ne le ‘1 H ^ zase temveč tudi za svoje potomce. Sicer bodo vse velike in lepe ideje ostale le na papirju. Le dovolj velik osebni interes domačega prebivalstva bo gnal projekt revitalizacije Štanjela naprej! Glede samih programov pa že sam Kras in značilnosti grajske naselbine Štanjel kot tudi njegova logistična pozicija določajo osnovne vsebinske okvire programov. Kraška kultura in tradicija, enogastronomske značilnosti okolja, tipika grajskega življenja, arhitektura kot tudi Fabijanijev pečat, živa ustvarjalnost, pa tudi podjetništvo, bodo nedvomno dobili svoje mesto v razvojnih programih. Pozdraviti je treba tudi nastajajočo navezavo z devinskim projektom, kar bi bilo verjetno dobro nadgraditi še s podobnimi “grajskimi” povezavami v Evropi. Štanjel mora nuditi tudi nastanitev gostov Eden izmed možnih programov bi moral tudi zagotavljati nastanitev gostov. Ne bi bilo smiselno razmišljati o nekem tipično hotelskem objektu v grajskem poslopju, temveč o uporabi hiš tistih lastnikov, ki bi se odločili, da se sami ukvarjajo s turistično prenočitveno in nastanitveno dejavnostjo in mogoče tudi s kulinarično ponudbo. Ob tem bo treba zagotoviti koordinacijo, usposabljanje, zagotavljanje kvalitete in skupno trženje. Postopoma bi bila možna tudi navezava v mednarodno verigo “grajskih hotelov”. Sam obisk pa ne bodo zagotavljale le bivalne zmogljivosti, temveč ga bo zagotavljal niz dmge ponudbe, ki bo Štanjelu in okolici dajala dovolj močno razločevalno privlačnost. V nastajanje programov bi tudi z vidika dolgoročnega zagotavljanja kadrov bilo smiselno vključevati študente Visoke šole za turizem v Portorožu kot tudi Razvojni inštitut za turizem ter izkoristiti njune številne strokovne povezave s podobnimi inštitucijami po svetu. Menim, da je nujno vključiti v pripravo in financiranje programov še resorno Ministrstvo za turizem in malo gospodarstvo ter Nacionalno turistično organizacijo. Resorni minister za turizem bi v prvi vrsti moral nemudoma zagotoviti, da bodo sredstva iz koncesijske dajatve, kijih prejema tudi občina Komen, res dodatna sredstva, namenjena turističnemu razvoju, in ne le zamenjava vira financiranja občinskega proračuna, kar se v občinah, ki nimajo dovolj lastnih virov, sedaj dogaja. Če se to ne bo uresničilo, predstavlja ta ukrep še dodatno farso države! Družba HIT se bo načrtno in ciljno vključevala v nastajanje turističnih programov, ki bodo gradili celovito turistično ponudbo v okolju. Zaradi progresivnih davčnih obremenitev močno zmanjšane akumulacije in tudi zaradi velikega investicijskega cikla, v katerem je naša delniška družba sedaj, se ne more v nastajanje teh okoljskih turističnih programov tudi kapitalsko vključevati, bo pa se vključevala s strokovno pomočjo. Smo namreč resno zainteresirani, da se koncesijska dajatev investira v razvoj turistične ponudbe tega okolja, kar je tudi v skladu z njenim osnovnim namenom. Nenamenska poraba teh sredstev ne bi predstavljala le neproduktivne porabe teh sredstev, temveč bi bila tudi nevarnost za izgubo tega razvojnega turističnega vira. Mag. Dušan Luin, univ.dipl.ekon. direktor Razvoja v delniški družbi HIT Hoteli, igralnice, turizem, Delpinova 7/a, 5000 Nova Gorica REPLIKA OD KONCESIJSKIH DAJATEV SMO Sl VELIKO OBETALI, TODA... K razpravi gospoda mag. Dušana Luina bi rad nekaj pripomnil! V Občini Komen kot širšem turističnem območju, ki sodi pod igralnico v Novi Gorici, smo si iz koncesijskih dajatev za posebne igre na srečo veliko obetali. Imeli smo že pripravljene programe, kako bi pričakovana sredstva okrog 93 milijonov tolarjev v letu 2000 namenih prav za razvoj turizma in varovanje kulturne dediščine. Žal pa je država s svojo zakonodajo ukrenila drugače. Iz posebnih iger na srečo pridobljena sredstva šteje za primemo porabo občine, zaradi česar naj bi dobili teh sredstev toliko manj, kolikor jih mora občina na osnovi zakonskih določil iz primerne porabe namenih za razvoj turizma in varovanje kulturne dediščine. To pa pomeni, da preusmeritev sredstev iz koncesijskih dajatev za posebne igre na srečo lahko ogrozi osnovno dejavnost občine. Za Občino Komen namreč pomeni 93 milijonov tolarjev 32 odstotkov vsega njenega proračuna. Pomeni pa tudi, da ne bi zmogli zagotavljati osnovne dejavnosti sociale, zdravstva, vzgoje in izobraževanja. Župani dvanajstih manjših občin smo zato opozorili vlado, da bomo morah kršiti zakon, če naj ne zapremo šol, vrtcev itn. In skupaj z vlado smo pripravili predlog ustreznih sprememb Zakona o izvajanju proračuna. Njihovo bistvo je, naj bi se sredstva iz koncesijskih dajatev za posebne igre na srečo izvzela iz primerne porabe. S tem bi se občinam omogočilo, da ta sredstva dejansko uporabljajo za predvidene namene. Mi bi zanesljivo večino teh sredstev usmerili v Štanjel! Uroš Slamič RAZPRAVA Mi lahko le opozarjamo! PRENOVA IN REVITALIZACIJA ŠTANJELA JE PRVORAZREDNO EKONOMSKO VPRAŠANJE Andrej Malnič Po vsem referatih in razpravah dobivam občutek, da so dela, ki jih opravljajo spomeniško varstvo, arhitekti itn. primerna in potrebna kljub kritikam dr. Nataša Stupar-Sumi. In mislim, da imamo v Sloveniji ljudi, ki so sposobni izvesti projekte tako, kakor se ši-ka. Težko pa verjamem, da ves splet družboslovnih strok, v katere spadam kot etnolog tudi sam, lahko nadomesti vizijo tistih, ki bodo investirali v Štanjel. Zame je namreč problem obnove in ponovne oživitve Štanjela prvovrstno ekonomsko vprašanje. In to na dveh ravneh. Na eni ravni bo to narekoval kapital oziroma logika profita; torej tisti, ki bo vložil, da bo nekaj dobil tudi nazaj. Na drugi ravni, ki je tudi logika profita, vendar temelji ta na čustvih. Nekdo lahko investira tudi zato, ker je Štanjel lep kraj. In vsem ljudem, ki bodo investirali v prenovo in oživitev Štanjela - naj bo to zaradi samega profita ali zaradi njihovega naklonjenega odnosa do lepot Štanjela - lahko mi z našim znanjem zgolj pomagamo. Toprej mi ne moremo biti prvi; lahko le svetujemo in opozaijamo! Pri vsem povedanem namreč pogrešamo take investitorje, posameznike ali skupine, ki bi bili pripravljeni vložiti določen kapital in z njim nekaj določenega narediti. Ker takih investitorjev ni, kaže, kakor da tovrstni ljudje Štanjela sploh ne poznajo. Ne poznajo ga celo tisti, ki bi ga morali poznati! Sedmo leto sem v Štanjelu, ko vsako leto vodim ljudi po naselju. Takih vodniških dni se nabere vsako leto za kakšen mesec. Med vodenjem ljudi srečujem tudi turistične vodnike iz različnih agencij. Ugotavljam, da ti zvečine ne vedo, kaj je Štanjel. Med redkimi izjemami je štanjelski domačin Jožef Švagelj - Županov Jože. Poleti (1999 - op. ured.) smo o Štanjelu zbirali stare fotografije od izuma fotografije do konca druge svetovne vojne. Zbrali smo jih kakšnih petsto. Namen tega zbiranja ni bila le dokumentacija. Obenem smo se hoteli še ljudem približati, jih spoznati in jih pridobili za sodelovanje. Ko sem hodil skupaj z Duško Švagelj po štanjelskih hišah, je ljudi najbolj začudilo, da se kdo zanima zanje. Vpraševali so: “Ali vas ne zanima le kamen! A naše življenje vas zanima?” so se čudili... Konec poletja smo jim potem nekega večera s projekcijo diapozitivov, narejenih iz zbranih fotografij, prikazali življenje v Štanjelu do okrog leta 1950. In zbralo seje kakšnih 120 ljudi. Njihov odziv je bil Inga Miklavčič-Brezigar fantastičen! V poldrugi uri so namreč videli Štanjel živ iz časov svoje mladosti; videli so svoje starše in stare starše. Tako, daje bil album zbranih fotografij v bistvu album vasi -album živega Štanjela! To sem povedal tudi v odgovor prof. dr. Marku Pozzettu in dr. Branku Marušiču! V Štanjelu delamo, ključni problem Štanjela pa je, kako dobiti prostor, v katerem bomo predstavljali življenje Štanjelcev. Tako Fabianija, Ferra-rija in drugih velikih mož iz tega kraja, kakor tudi ostalih tukajšnjih ljudi! Andrej Malnič, univ.dipl.etn. Goriški muzej, Grad Kromberk, Grajska cesta 1, Nova Gorica MAJHEM POPRAVEK! Ker delam v Rubdišču, je prav, da opozorim, kako nizov hiš niso delali naenkrat, se pravi hkrati, kakor sodi kolega Bomt Koloini. V Rubdišču je dokazano, daje bilo najprej pet bratov, pet družin in pet hiš. Nekako je bilo tudi določeno, da se to ne sme večati. Vendar seje število hiš v 19. stoletju povečalo na štirideset. Koncept hiš je enoten in izhaja iz tamkajšnjega načina življenja. Gradili so hišo k hiši. Ker zaradi službenih obveznosti nisem mogel sodelovati v razpravi za omizjem, ki je obravnavalo vprašanja o prenovi in revitalizaciji Štanjela, predlagam svojo razpravo o prizadevanjih Turističnega društva Štanjel v pisni obliki. Turistično društvo Štanjel je od svoje ustanovitve pobudnik prizadevanj krajanov za ustrezno strokovno in finančno pomoč države v njihovih naporih, da bi srednjeveška naselbina na griču postala prijazno prebivališče zanje in hkrati turistično privlačen kulturni in krajinski spomenik. Na osnovi njegovih pobud ter predlogov so se začeli za prenovo in revitalizacijo zanimati tudi strokovnjaki Sveta Evrope, ki skrbijo za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Vsa svoja prizadevanja smo v društvu usmerili v tista dogajanja na državni in pokrajinski ravni ter na ravni nekdanje Občine Sežana, sedaj na ravni Občine Komen, ki so na kakršen koli način obetala finančna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče podpreti prenovo starega štanjelskega naselja. Tesno sodelujemo z resornimi ministrstvi, ki imajo na skrbi Štanjel kot izjemni kulturni spomenik in ki Štanjelu priznavajo vlogo enega izmed centrov načrtovanega Kraškega regijskega parka. Dnevne stike imamo Prizadevanja Turističnega društva Štanjel za prenovo in revitalizacijo svojega kraja SPODBUDILI ZANIMANJE FUNKCIONARJEV SVETA EVROPE Damjan Grmek s Pharejevo regionalno pisarno za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo, ki sedaj deluje v Štanjelu v okvirih nove regionalne pisarne Agencije RS za regionalni razvoj. Sodelujemo tudi v strokovnih in upravnih organih, ki bedijo nad prenovo Štanjela. Javnosti ni poznano, daje Turistično društvo Štanjel prijavilo projekt Štanjel, ki je prejel Pharejeva sredstva za sedem podprojektov v skupni vrednosti okrog 130.000 evrov, ki pa je bil samo enoleten, čeprav je sprva razpis predvideval petletni program z znamo večjimi finančnimi sredstvi. V okviru tako imenovanih Pharejevih malih projektov je društvo pridobilo finančna sredstva za izdelavo projekta, ki načrtuje postavitev rastlinske čistilne naprave pod Štanjelom, in za predstavitev vinarjev na Krasu med Devinom in Štanjelom. Društvo je sodelovalo tudi pri pridobitvi strokovnega mnenja za sanacijo vaških poti v starem delu Štanjela. Kar precej naporov in energije je bilo treba vložiti, da so bila pridobljena ustrezna soglasja za ureditev poti, za kar gre pomembna zahvala prof. dr. Petru Fistru s Fakultete za arhitekturo. Turistično društvo Štanjel pa s svojo dejavnostjo bogati tudi kulturno ponudbo naselja širšemu kraškemu proštom, saj organizira Štanjelske večere in druge kulturne prireditve. Glede na nov način financiranja programov držav - kandidatk za pridružitev - iz strukturnih skladov Evropske unije - bo morala država z dejanji dokazati, da je pripravljena sprejeti svoj del finančnih bremen tudi za prenovo in revitalizacijo Štanjela, ne pa svoja bremena prenašati na lokalno skupnost. Občina Komen je pač premajhna in finančno prešibka za velika bremena prenove. Strokovne ustanove pa morajo sprejeti ustrezno odločitev: ali bo imela prednost konservacija ali revitalizacija Štanjela! Damjan Grmek, univ.dipl.upr.org. Predsednik Turističnega društva Štanjel, Štanjel 115, 6222 Štanjel Nekaj predlogov hk PRI PRENAVLJANJU NIZA HIŠ NA EN MAH BI PRIHRANILI PRI DENARJU Borut Koloini Med poslušanjem razprav sem zaznal dva pola. Ko govorimo o obnavljanju Štanjela, se nekateri bolj nagibajo h institucijam, jaz pa soglašam s tistimi, ki smo prepričani, da je treba Štanjel obnavljati predvsem za Štanjelce, za domačine; torej za ljudi, ki bodo v Štanjelu živeli. Zato se mi zdi predlagana tretjinska razdelitev - tretjina za domačine, tretjina za storitvene dejavnosti in tretjina za turizem - preskromna v odnosu do domačinov. Navezujerm se na gospo Ireno Keršič in na kolego Andreja Malniča oziroma na njuni razpravi o ohranjanju spominov na življenje na ulici, na javnem proštom. Mislim, da je za takšno življenje potrebna določena kritična masa, to je zadosti veliko število ljudi. Če te kritične mase v nekem naselju ne dosežemo, če so ljudje naseljeni preveč na redko, potem takega življenja ni, in tudi spomini se začnejo izgubljati, ker preprosto ni več zadosti pogostih komunikacij med ljudmi. Vprašanje je tudi, kako obnavljati naselja... Prof. dr. Marko Pozzetto je razmišljal o tem, da današnjega človeka ne moremo veš prisiljevati, naj biva v zgodovinski hiši. To je problem, s katerim so se ljudje srečevali tudi v preteklosti; tudi pred sto leti so se mučili s problemom, kako prilagoditi tristo let staro hišo njihovemu času in takratnemu načinu bivanja v njej... Spremeniti so jo, seveda! S to ugotovitvijo in trditvijo pa križamo prepričanje oziroma željo po iskanju prave ali zgodovinske podobe hiše in naselja. Zato lahko izpeljamo logično povezavo, da je prava podoba nekega naselja prav v spreminjanju te podobe. In ko se pripravljamo na obnavljanje nekega naselja, bi morati začeti tudi s takšnimi raziskavami. Torej poiskati zgodovinsko logiko razmišljanja prebivalcev naselja in spoznati njihove načine reševanja problemov, kajti z enakimi problemi se srečujemo danes, s kakršnimi so se srečevali takrat. Kot se moderno reče, te rešitve prevrednotimo oziroma ocenimo, jih začnemo uporabljati in jih uporabimo pri obnovi naselja. Gospod Jožef Svagelj je primerjal Štanjel s stolpnico, z večnadstropno hišo... Na etnološki ravni se z njim strinjam, na arhitekturni ravni pa je stvar verjetno precej bolj komplicirana. Če stolpnico lahko projektiramo enoplastno, lahko te plasti nalagamo dmgo na dmgo. Pri obnavljanju naselja, o katerem se tukaj pogovarjamo, pa stvar ni več tako enostavna. Ena plast stolpnice je lahko tipska in potem jo lahko multipticira-mo za vsa nadstropja. Pri obnavljanju nizov, kakršni so v Štanjelu in v Vipavskem Križu, pa je to mnogo bolj kompleksno. S tipskimi rešitvam ne moremo razrešiti problemov niza hiš. Za arhitekta, ki se bo s tem ukvarjal, se pojavlja vsaka stanovanjska enota kot svoj problem. Rešiti ga mora na novo. Čeprav so si hiše podobne, je vsaka hiša nekaj svojega in zato zahteva svoje rešitve. Kljub temu, da prenove v Štanjelu ne moremo reševati tipsko, pa si domišljam, da je lažje in ceneje obnavljati ves niz naenkrat. Pri raziskovanju Vipavskega Križa sem prišel na misel in hipotezo, da so tamkajšnje nize gradili na en mah po enotnem načrtu. Na to misel po enotni in hkratni gradnji sem prišel, ker so tamkajšnji nizi veliko bolj pravilni in naravnost usmerjeni od tamkajšnjega pobočja. In tako bi morali tudi obnavljati. Seveda pa enotni načrt ne pomeni tipskega načrta, ki sem ga maloprej razložil! To je bolj v smislu celostnega načrta, ki bi zajemal rešitve problemov tako na makro ravni, se pravi infrastrukture - kanalizacije, elektrike in podobnega, kakor tudi na mikro ravni. Z obnavljanjem vsega niza na en mah bi predvsem prihranili pri denarju, ki je potreben za prenovo, hkrati pa bi tudi zagotovili logiko, konsistentno podobo naselja ali vsaj samega niza hiš! Borut Koloini, univ.dipl.etn. Goriški muzej, Grad Kromberk, Grajska 1,5000 Nova Gorica Namesto sklepnih ugotovitev okrogle mize o prenovi in revitalizaciji Štanjela NEPRENOVLJENEGA STAVBNEGA FONDA ŠTANJEL NE PRENESE, KER MU ŠKODI... Ljubo Lah Referate in razprave je povzel mag. Ljubo Lah s Fakultete za arhitekturo ZAMISLI ZA PRENOVO REVITALIZACIJO ŠTANJELA SO. KAJ STORITI? Povzeti vse ključne misli obsežnega uvodnega dela omizja in vse, kar so razpravljala dodali v nadaljevanju, je težka in nehvaležna naloga. Povedanih je bilo veliko tehtnih in dobrih misli, zato bom morebiti do koga krivičen. Ob tovrstnem povzemanju se ni mogoče izogniti osebnemu videnju in razumevanju problemov. Zdi pa se mi pomembno, da posredovanim opozorilom, mnenjem in izkušnjam najdemo skupni imenovalec in jih med seboj povežemo v skupna hotenja. Vsem razpravljalcem se za sposojene misli, ki ne bodo posredovane v originalni obliki in bodo vključene v drugačen kontekst, že kar na začetku opravičujem! Pomembno se mi zdi začeti s tistimi ugotovitvami, ki nam jih je predočil domačin Jožef Svagelj iz starega Štanjela, čeprav ni bil kot razpravljalec prvi na vrsti. Opravil je zelo dobro inventuro, ko je govoril zelo konkretno o dosežkih pri obnovi, oživljanju in sanaciji Štanjela v preteklem lem. Če bomo znali kakor koli prispevati, da se ugotovljeno in predstavljeno stanje v prihodnosti izboljša, da vsi narejeni načrti ne bi ostali zgolj megla na papirju, ampak da smo jih sposobni nadgraditi in uresničiti, bo naš dober namen, s katerim smo se zbrali za tem omizjem, dosežen. Vanj namreč Štanjelci resnično upajo... In resje - to je bilo za omizjem večkrat poudarjeno, ve pa se že najmanj dvajset let - daje treba glavne razvojne načrte začeti pri infrastrukturi. Le tako bo omogočeno narediti še marsikaj drugega. Še enkrat je vredno poudariti nekatere uvodne besede župana Občine Komen Uroša Slamiča, ki bodo marsikomu ostale v spominu in kaže, da se v celoti z njimi strinjamo. Mislim na njegov predlog o tretjinski ali njej podobni razdelitvi Štanjel -skega stavbnega fonda v prihodnosti. V njem se zavzema, naj bi najmanj eno tretjino stavbnega fonda v naselju ostalo Štanjel-cem, s čemer bi se omogočilo in ponovno vzpodbudilo življenje domačinov, ki so nekdaj Štanjel tudi ustvarili. In če bomo znali ta cilj oplemenititi z vsem drugim, kar je bilo še povedano, bo za Štanjel verjetno zelo dobro. Tretjino stavbnega fonda je mogoče nameniti zanimivim in za spomenik perspektivnim dejavnostim - tudi komercialnim, preostati del pa ljudem, ki bodo pripravljeni priti v zgornji Štanjel ustvarjati in delati -umetnikom, obrtnikom, rokodelcem, gostincem, arhitektom in drugim s primernimi programi svojih dejavnosti. Najprej naj spomnim na tisto, kar je bilo povedano na začetku omizja - kakšne želje je imel naročnik podprojekta za programsko zasnovo Štanjela v okviru Pharo-vega programa Štanjel. O tem je govorila kolegica Zvezdana Delak-Koželj iz Uprave RS za kulturno dediščino namesto odsot- ne vodje koordiniranja projektov Blanke Bartol iz omenjene uprave. Osnovna želja je bila priprava temeljnega dokumenta za naselje Štanjel, ki je izhodišče za nadaljnjo prenovo in revitalizacijo Štanjela. Sledila je ocena recenzentov za izdelan dokument, ki je ob ustrezni kritičnosti, v celoti gledano, zelo ugodna. Predstavila jo je dr. Živa Deu s Fakultete za arhitekturo. V nadaljevanju je prof. dr. Peter Fister z iste visokošolske ustanove govoril o splošnih izkušnjah, ki naj pomagajo pri uveljavljanju prenove, kakršna je zamišljena za Štanjel. Opozoril in poudaril je, da načrt in izvajanje procesa prenove zagotovo presega zahtevnost običajnega zazidalnega načrta. K temu sem (mag. Ljubo Lah s Fakultete za arhitekturo - op. uredništva) dodal tudi lastna razmišljanja, kako in zakaj bo treba razvojno vizijo Štanjela nenehno ustvarjati in dopolnjevati. Dr. Nataša Šumi-Štupar je poudarila, da so potrebni za prenovo vrhunskega spomenika tudi vrhunski strokovnjaki. In čisto na mestu so njena opozorila, kako je treba nenehno zagotavljati korekten strokovni odnos, saj se ob nepotrebnih naglicah prenovitvenih posegov ne bi smelo ničesar pomembnega prezreti. Opozorila je, da se marsikdaj zadeve med seboj tudi izključujejo. Če želimo na hitro oživljati in obnavljati, bo stopnja strokovnosti zagotovo nižja. K temu je mogoče še dodati: če bomo na račun pretirano počasnega strokovnega dela zavlačevali zadeve v nedogled, pa utegnemo postati zaradi tega premalo učinkoviti in bomo povzročali nepotrebne “blokade” in ustvarjali malodušje. Zato je treba izbirati kompromisne rešitve in si prizadevati za čim večjo učinkovitost. Tatjana Rener, ki vodi prizadevanja okrog Pharejevega pilotnega projekta Kras, je predstavila organizacijsko strukturo projekta in še posebej delovanje sekretariata, osrednjega telesa, ki naj bi koordiniralo in spodbujalo vsa konkretna prizadevanja za uveljavljanje in uresničitev zastavljenega projekta. V razpravi je prof. Janez Koželj s Fakultete za arhitekturo ob sintezno predstavljenih kartah izjemno dobro in nazorno razložil, kaj je s programsko zasnovo Štanjela dosegla izvajalska skupina. Zavzel se je za to, naj bo dokument uporabljen na čimbolj operativen način. Opozoril je, kako je treba zamotane probleme reševati na preprost način. Težiti bo treba, da se zamotanost, kakršno predstavljajo sam Štanjel in vsi prepleteni odnosi v povezavi s korektno obnovo, poenostavljajo do svojega bistva in na tak način tudi razrešujejo. Vsako iniciativo bodisi za konkreten poseg bodisi za uva- janje nove dejavnosti, programa v povezavi s Štanjelom, je mogoče z ustvarjenim dokumentom presoditi ter oceniti njegovo ustreznost in primernost! Opozoril je tudi na ključni problem sovisnosti: iz štanjelske naselbine na griču že dolgo časa odteka “življenjski sok” v novo naselje pod gričem, zato je treba ta problem reševati istočasno in vzajemno. To izdelana programska zasnova predvideva in omogoča. Reševanje starega dela Štanjela kot spomenika je treba povezovati z reševanjem problemov njegovega bližnjega zaledja. Za vse tisto, kar je vezano na gospodarsko oživljanje, promocijo pa je treba iskati rešitve v povezavi s celotnim Krasom in s tisto pričakovano pomočjo, ki naj bi prihajala organizirano, tako z lokalne ravni, kakor tudi z državne. To pa naj bi tudi pomenilo, da se v prihodnje ne smemo pretirano spuščati v birokratske zaplete. V nadaljevanju je mag. Danijel Rojšek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica govoril, kako se da Štanjel povezovati tudi z idejo o "parkih za življenje”. In če se ob tem upošteva prizadevanja za nastajanje Kraškega regijskega parka, bo Štanjel zagotovo eden med njegovimi zelo pomembnimi jedri. Mag. Slavica Plahuta iz Goriškega muzeja je predstavila nekatere možnosti za zelo prodorno in uresničljivo idejo o Štanjelu kot mestu muzeju, za katero se v zadnjem času zavzemamo v vse širših in različnih strokovnih krogih. Mišljeno ni nekakšno klasično pojmovanje muzeja, ampak je mišljen Štanjel kot živi muzej, za kakršnega se je zavzela tudi Irena Keršič iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki je zamisel primerjala s takoimenovanimi “muzeji tretjega vala”, ki se v razvitem svetu vse bolj uveljavljajo. Tovrstne ideje so mi zelo blizu, tudi sam sem jih v javnosti že predstavljal in se mi zdijo najbolj obetavne za prihodnost starega Štanjela. Zdi se mi, da bo pri njihovi uresničitvi morala z močno podporo stati ob strani lokalna skupnost in druge državne institucije. Gre za Štanjel kot mesto-muzej, ki naj bi zelo močno gradil na medsebojni komunikaciji ljudi v takem “muzeju” in na tem, da moramo znati vso kulturno in materialno dediščino, ki obstaja ne le v Štanjelu marveč v njegovem širšem zaledju, predstaviti, če ne rečem prodajati - zelo organizirano, originalno promocijsko ter tudi po “tržnih” pravilih - seveda pa ne na škodo dediščine! Prof. dr. Marko Pozzetto iz Trsta je izpostavil kot ključno, da je vso prenovo in revitalizacijo Štanjela treba začeti reševati zelo oprijemljivo in konkretno, kar pomeni, da vse izhaja iz uresničitve načrtov, izde- lanih do detajlov, nadrobnosti. Z drugimi besedami: skrbeti je treba, da se uresničujejo kratkoročni načrti, ne pa samo, da se postopno dograjuje le nekakšno dolgoročno in nikdar uresničljivo razvojno vizijo. Uresničevanje kratkoročnih načrtov je nekakšna vsakodnevna hrana, ki jo Štanjel mora dobivati, če želimo ohraniti med njegovimi prebivalci ustrezno raven pričakovanj, dobre volje in medsebojnega zaupanja, da smo sposobni nekaj narediti tudi skupaj in ne zgolj vsak zase in posamezno. In v to je mogoče šteti marsikaj - lahko je to za začetek prenovljen bazen v Ferrarijevem vrtu, lahko je to obnovljen kvadratasti stolp, ali pa bo to nova uvedena dejavnost v povezavi s celotnim Ferrarijevim vrtom, itn. - kajti v mozaik načrtov za prepotrebno prenovo Štanjela je vseskozi treba vgrajevati kamenčke, ki postopoma ustvarjajo sliko želene podobe Štanjela v prihodnosti. Podobne, v zagovor takšnemu pristopu, so tudi misli prof. dr. Franceta Rihtarja s Fakultete za arhitekturo, ki se zavzema za induktivno in fleksibilno reševanje problemov. Poudaija, da ni zadosti samo ustvarjati splošno sliko o možnostih razvoja Štanjela, ampak je treba načrtovano v Štanjelu uresničevati po kapljicah, kar je z nekaj primeri uspešnih prenovitvenih posegov v zadnjem času v Parku Škocjanske jame zelo podkrepil tudi Črtomir Pečar izjavnega zavoda Park Škocjanske jame. V prenovi bodočega Štanjela je zagotovo pomemben tudi gospodarski vidik, o katerem sta govorila dr. Branka Berce-Bratko in mag. Dušan Luin. Opozorila sta, vsak na svoj način, da je treba vsa prizadevanja za prenovo in oživitev Štanjela preverjati tudi po družboslovnih in socioloških vidikih v luči njihove ekonomske in tržne uresničljivosti, če naj bi vsakdo za svoj vložek v prenovo tudi dobil pričakovano. V nadaljevanju so nas razpravljalti, med njimi arheolog Davorin Vuga in zgodovinar dr. Branko Marušič, večkrat opozorili, kaj vse skriva Štanjel v sebi še neodkritega - od rimskih časov naprej. Če bomo hoteli prenovo in konzervatorske posege opravljati strokovno korektno, bo treba spoštovati tudi priporočila, ki prihajajo iz specialističnih znanstvenih vej in omogočiti, da bodo vse potrebne raziskave predhodno načrtovane in opravljene v dobro Štanjela; v takih delovnih fazah in v takšnem tempu, da ne bodo pomenile pretiranih ovir v splošnih prenovitvenih prizadevanjih. Pomeni, da morajo imeti nek svoj logičen tok. Arheologinja dr. Ljudmila Gec-Plesničar iz Mestnega muzeja Ljubljana je poudarila pomembno misel, po kateri spomenik ne more živeti sam in da je treba us- tvarjati pogoje, da spomenik zaživi. Na to je opozoril tudi prof. dr. France Rihtar, saj je to pogoj za ustrezno uveljavitev materialne dediščine v Štanjelu in tudi pogoj za preživetje ljudi v starem delu štanjelskega naselja. Če vse replike izpustim, da ne bi bil predolg, saj so predstavljene v tematski izdaji revije Kras, se osredotočam še na misli, ki so bolj splošnega in na nek način kon-senznega značaja. Mislim na to, da bo treba pri prenovi stavbnega fonda uveljaviti vidike, ki bodo omogočali drugačen način uresničevanja prenove. Če je pred davnimi časi v Štanjelu osem hiš služilo osmim družinam, kakor je dejal prof. dr. Marko Pozzet-to, v prihodnje zagotovo ne gre pričakovati, da se bo teh osem hiš ponovno usposobilo spet za osem uporabnikov, ampak bo treba naše poglede nekako transformirati in jih postaviti na drugo raven. Stavbni fond v Štanjelu omogoča drugačno povezovanje vsebin in funkcioniranja objektov v prihodnosti in to možnost bo vsekakor treba izkoristiti. Veliko tmda bo treba vložiti Uidi v uposab-ljanje ljudi, kar je bilo tudi večkrat omenjeno, saj so v “srednjeveškem” stanjelskem naselju zagotovo posebni bivalni pogoji. Tisti, ki se za to odloča oziroma, ki je že navajen v tej naselbini živeti, pač sprejema takšne bivalne okoliščine v zakup. Ta zakup pomeni z bivanjem v takšni izjemni naselbi- ni imeti neke prednosti in hkrati tudi določene pomanjkljivosti. Kdor namreč sprejme življenje, delo v Štanjelu, naj ne pričakuje bivanja in pogojev kot v vili v Rožni dolini! To je treba poudariti zelo jasno in odločno! S tem, ko nekdo sprejme takšno prilagojeno življenje, pa se mu ne sme odtegovati pravic do osnovnih stvari, kot so vodovod, kanalizacija in druga potrebna infrastruktura. Dragocene so tudi izkušnje, ki smo jih zvedeli o obnovi gradu Rubije pri Sovodnju, o čemer je govoril Venčeslav Černič, ki grad prenavlja. Njegove izkušnje s spomeniškovarstveno ustanovo in z oblastmi so zagotovo zelo uporabne in poučne. Pomembno bo tudi medsebojno sodelovanje centrov, ki lahko pomenijo promocijo in Krasa, kar je ponovno poudaril Črtomir Pečar. Zavzel se je za povezavo Štanjela, Lipice in Regijskega parka Škocjanske jame v okvirih bodočega Kraškega regijskega parka. Jasno je bilo še izpostavljeno opozorilo, da je Štanjel tudi prvovrstno ekonomsko vprašanje. To je poudaril Andrej Malnič, kustos v Goriškem muzeju. Marsikaj bo odvisno od tega. kako se bo uveljavila logika profita z vidika samih lastnikov. Prepričan sem, da se v Štanjelu ne bo moglo zgoditi nič brez soglasja tistih, ki imajo v Štanjelu lastnino. Ker postajamo vse bolj pravna država, ker je privatna lastnina vse bolj zaščitena in ker je Štanjel v največji meri v privatni lasti, brez ustreznega soglasja lastnikov in uskladitve interesov, prenove in oživitve Štanjela ni mogoče pričakovati. Moje strokovno mnenje pri tem pa je naslednje: če želimo zagotoviti aktiven odnos lastnikov do svoje lastnine v Štanjelu, bo treba to spodbujati, v nasprotnem primeru pa ustrezno obremeniti! Najbrž se bo neaktiven odnos do lastnine v Štanjelu obremenilo že na lokalni ravni, saj kaže, da država za kaj takega ni zainteresirana; če lastnik (ah več njih) ne bo hotel sodelovati v prenovi, bo preprosto moral biti po ekonomskih kriterijih z dajatvami prisiljen, da se bo te svoje lastnine “znebil”, jo prodal. Obremenitve za neustrezno izkoriščenost ah neustrezno stanje (opuščenost) objekta naj bi z leti naraščale eksponentno! To bo slej ko prej privedlo do spremembe lastnine in posledično tudi do ustreznih rešitev! Nepre-no vij enega stavbnega fonda namreč Štanjel ne prenese, ker mu škodi! Taki ukrepi izvenijo morda za marsikaterega lastnika nepriljubljeno, kot prisila, so pa učinkoviti, potrebni in gledano izjavnega interesa povsem upravičeni. To je zelo pomemben moment, ki se ga bo treba vsekakor lotiti in ki bo spodbudil aktiven, ustvarjalen odnos lastnikov do svoje lastnine. In to je po moje ključni problem v starem Štanjelu. Zanimiva so tudi razmišljanja Boruta Koloinija iz Goriškega muzeja, ki sodi, da ima Štanjel priložnost, da se loti prenove na zelo organziran način, prenove celotnih nizov objektov, kar je investicijsko ugodno in zagotavlja tudi pomembne prihranke. Za konec poudarjam pogosto izrečeno misel, da so za uspešno prenovo in revitalizacijo Štanjela nujna skupna hotenja in skupna volja pa tudi ustrezno medsebojno zaupanje. Dobronamerni predlogi, posredovana osebna mnenja, strokovna videnja reševanja problemov morajo dobiti pravo mesto v skupnih prizadevanjih. Sčasoma se jih moramo naučiti upoštevati in jih organizirano usmerjati in izpeljevati na nekakšno rdečo nit. Ta rdeča nit pa je prenova Štanjela, zaradi katere smo se v dobrobit Štanjelcev in Štanjela zbrali za tem omizjem! Mag. Ljubo Lah, univ.dipl.inž.arh. asistent na Fakulteti za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana Kaj smo v Štanjelu delali študentje Fakultete za arhitekturo in čemu to služi? V 37. številki Krasa smo obljubili, da bomo natančneje predstavili terensko delo študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki so ga opravili oktobra 1998. leta v Štanjelu. Do enotedenskega terenskega dela je privedlo sodelovanje med krajani Štanjela, Regionalnim centrom za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica iz Nove Gorice in Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani... Predstavljamo ga v tej, tematski izdaji o okrogli mizi revije Kras ter Občine Komen o prenovi in revitelizaciji Štanjela, saj je terensko delo študentov sodilo v okvir Pharejevega projekta Štanjel za nastanek Programske zasnove Štanjela. Pri predmetu “Prenova arhitekture in konzervatorstvo” prof. dr. Peter Fister že vrsto let študente poučuje o pomenu kakovostne arhitekturne dokumentacije za načrtovanje in vodenje vseh procesov prenove arhitekture pa tudi prostorskega razvoja nasploh. Pri tem ni bistvene razlike, ali se ukvarjamo s samostojno stavbo, z delom naselja ali z naseljem kot celoto. Osnova vsakega dobro zastavljenega dela so kakovostne in redno vzdrževane podloge, kot so razne topografske karte ali arhitekturni posnetki stavb. Vsak študent Fakultete za arhitekturo mora v okviru vaj pri predmetu Prenova arhitekture in konzervatorstvo opraviti terenske meritve stavbe, izrisati posnetek in pripraviti topografski karton za arhitekturo. K načrtovanju prenove lahko pristopi šele potem, ko je uspel korektno dokumentirati izbrano stavbo. Primoran se je ukvaijati z dejanskim primerom v realnem prostoru in času, torej mora delati v korist konkretnega uporabnika. PRISPEVEK ZA OHRANITEV IN RAZVOJ ŠTANJELOVE STAVBNE DEDIŠČINE Katja Cimperman Anton Marn Sestanek študentov Fakultete za arhitekturo pred pričetkom dela. Fotografija: A. Marn Terenske meritve običajno opravljajo skupine s tremi študenti, ki si sami izberejo stavbo, ki jo želijo izmeriti. Leta 1998 pa smo sicer dobre odnose z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici uspeli nadgraditi z uspešno delovno akcijo večje skupine študentov. Ta je pod vodstvom asistenta na Fakulteti za arhitekturo mag. Ljuba Laha potekala v Štanjelu. Poleg demonstratoijev Katje Cimperman in Antona Mama je bilo v delo vključenih šestnajst študentov, ki so bili razdeljeni v manjše skupine po tri ali štiri. Prva skupina: Polona Ruparčič, Primož Roškar in Borut Šoba so obdelali stavbe vhodnega stolpa (h.A*) ter Štanjel 15 (h. 15 in h.Ml). Dmga skupina: Peter Borko, Gregor Homšak in Marko Rozman so obdelali stavbe Štanjel 3 (h.C), Štanjel 6 (h.6) ter Štanjel 26 (h.26). Tretja skupina: Neda Beseničar, Petra Medvešek, Tanja Radej in Christian Volpi so obdelali stavbe Štanjel 4 (h.4), Štanjel 12a (h.Ž) ter stavbo ob vzhodnem stolpu (h.Al). Četrta skupina: Anita Pučko, Sabina Šemrl in Andreja Troha so obdelale stavbe Štanjel 23 (h.23) ter Štanjel 27 (h.27 in h.Zl). Peta skupina: Katarina Kern, Maja Matešič in Nika Prešern so obdelale stavbo Fabinijevih hlevov (h.V) ter ruševine v zgornjem nizu (h.U2, h.V2 in h.Z2). Tako organizirano delo se je, na podlagi dolgoletnih izkušenj, izkazalo za najučinkovitejše. V petih dneh so študenti uspeli izmeriti šetnajst stavb v starem naselbinskem jedrn Štanjela, kar je, glede na dejstvo, da se je večina prvič srečala s takšnim delom, dober rezultat. K tem izmeram lahko prištejemo še izmere stavbe Štanjel št. 16, ki sta jih poleti 1998 samostojno opravila študenta Kristina Pahor in Samo Valenčak (Slika 2). O pomenu arhitekturnega dokumentiranja Že od nekdaj si ustreznega razvoja ni bilo mogoče predstavljati brez skrbnega načrtovanja. Danes, ko je ves svet postal izredno kompleksen in dinamičen, pa sploh ne gre več razmišljati, da se bodo dogodki razpletali nam v prid kar sami od sebe, da bomo razmere lahko obvladovali “na pamet” in “jo bomo odnesli” brez posebnega znanja o načrtovanju. Kot je načrtovanje nujno v vsakdanjem življenju in na primer v gospodarstvu, je načrtovanje pomembno tudi in predvsem pri posegih v prostor, saj je prav to okvir, v katerem se odvija vse naše življenje. Lahko si predstavljamo, kam bi nas privedlo potovanje v določen kraj, brez v naprej začrtane poti! Znajdemo se lahko na povsem zgrešenem mestu in četudi nas takrat trmoglavost mine in le pogledamo na zemljevid, bomo najverjetneje porabili ogromno dodatnega časa in goriva, da bomo prišli na želeni cilj. V naj slabšem primem nam bo zmanjkalo goriva ali pa bomo v naglici in želji, da čim prej pridemo na cilj, vozili po tako slabih cestah, da si bomo poškodovali vozilo. Rezultat brez načrtovanja je lahko torej precej klavrn, daleč od zaželenega cilja, posledice pa moramo odpravljati še dolgo časa. V prostorskem načrtovanju so osnova vsakega dobro zastavljenega dela kakovostne in redno vzdrževane podloge v obliki temeljnih topografskih kart (TTN v merilu 1:5000 ali 1:10.000), preglednih katastrskih načrtov (PKN v merilu 1:2880 ali 1:5000), arhitekturnih posnetkov oziroma topografskih kartonov za arhitekturo. Izdelovanje TTN in PKN ni naloga arhitektov, pač pa je naloga geodetov in geografov, Slika 3: Izometrični prikaz ortogonalnih projekcij. A, B in C si tlorisi v različnih ravninah, D je prečni prerez, E je vzdolžni prerez in za njimi pogledi (fasade). medtem ko arhitekti izdelujemo arhitekturne posnetke ter topografske kartone. S takšnimi osnovami bomo zmogli kvalitetno načrtovati in usmeijati procese prostorskega načrtovanja. Med njimi je posebno občutljivo načrtovanje ter uresničevanje prenove in revitalizacije starih naselbinskih jeder. Za razliko od novogradenj, ko moramo s popolno gradbeno dokumentacijo zadostiti prostorskim predpisom, sicer gradimo “črne gradnje”, starejša stavbna dediščina pogosto nima nikakršne dokumentacije. Z izdelavo arhitekturnega posnetka dobi tudi taka stavba ustrezno dokumentacijo. Primerjamo jo lahko z načrtona .izvedenih del, ki bi ga morala imeti vsaka novozgrajena stavba, a v današnji praksi so javne stavbe, ki ga imajo, redke kot oaze v Sahari, če pa bi se vmes našla kakšna individualna stavba, bi to že mejilo na senzacijo. Povod za dokumentiranje arhitekture najdemo tudi v dejstvu, da arhitekturo, Slika 2: V petih dneh je šestnajstim študentom uspelo izmeriti šestnajst stavb v starem jedru Štanjela. S podobnimi akcijami bi Štanjel lahko v zelo kratkem času dobil arhitekturne posnetke stavb za celotno naselje. za razliko od drugih umetnostnih zvrsti, ogroža stalno spreminjanje in uničevanje. Zbiranje podatkov je tako edini način, s katerim lahko vsaj del stavbarstva rešimo za poznejše rodove, saj so celo najpomembnejši stavbni spomeniki izpostavljeni neprestanim in pogosto nestrokovnim posegom v njihovo substanco. Zal Štanjel tu ni izjema Posnetek stavbe Za prikazovanje arhitekture je že od nekdaj najpomembnejše sredstvo narisan načrt, ki ga imenujemo arhitekturni posnetek stavbe. Arhitekturni posnetek stavbe je sistem risb, ki (po opisnogeometrijskih principih ortogonalne projekcije - podoba 3) v ustreznem merilu in nedvoumno prikazujejo vse stavbne karakteristike ali značilnosti. Običajne risbe, ki sestavljajo posnetek stavbe, so risbe tlorisov, značilnih prerezov, fasad, detajlov in opreme - slika 4). Najpomembnejši vodoravni prerez je tloris. Tloris dobimo tako, kot bi hoteli na višini 1 metra nad tlemi vodoravno prerezati stavbo in jo pogledati od zgoraj. To pravilo velja za vse standardne tlorise kleti, pritličja, nadstropij, podstrešja in mansard. Izjeme se pojavijo, kadar so določene karakteristike stavbe (na primer: višjeležeča okna, portali, stopnišča, niše, razni arhitekturni detajli idr.) višje ali nižje od prerezne ravnine. V takem primem prerezno ravnino postavljamo višje oziroma nižje, dokler v tlorisu ne zajamemo vsega. Izjema velja tudi za tloris ostrešja. Tega dobimo tako, kot bi odkrili streho in jo pogledali od zgoraj. Je pa še eno pomembno pravilo. Tloris mora vsebovati tudi vse pomembne linije, ki tečejo nad prerezno ravnino, torej linije vseh obokov, kupol, nosilcev idr. Ker nam vse našteto, navkljub številu in kakovosti informacij, daje zgolj dvodimenzionalno podobo prostora, potrebujemo dodatne poglede na stavbo. Te dobimo z navpičnimi prerezi po oseh stavbe in jih imenujemo karakteristični ali značilni prerezi. Po potrebi dodajamo prereze tudi zunaj osi, vse dokler stavbe povsem ne opišemo. Posnetek stavbe, torej izmera in njen prikaz skladno z načrti, se uporablja za čim popolnejši oris stavbe v njenem zatečenem stanju, s tem pa je omogočeno tudi samo raziskovanje stavbe. Svojo vrednost ima le, če poteka čim natančneje in če zajema vse nepravilnosti in deformacije, nastale Slika 4: Nekaj značilnih risb iz arhitekturnega posnetka stavbe v Štanjelu (h.Al), ki so ga naredili študentje Neda Be-seničar, Petra Medvešek, Tanja Radej in Christian Volpi. Izmere objekta so opravili skupaj na terenskih vajah, medtem ko je kabinetna obdelava (izris in obdelava posnetka) delo Christiana Volpija. v zgodovinskem procesu staranja objekta. Cim natančnejši je posnetek, toliko bolj predstavlja zanesljivo odslikavo realnosti, ki lahko rabi kot podlaga nadaljnemu raziskovanju. Površna, čeprav lepo narisana skica, ki se pogosto ponuja kot posnetek stavbe, ima le zelo omejeno vrednost. Velja, da mora arhitekturni posnetek stavbe vsebovati vse nujno potrebne risbe, da lahko stavbo, tudi če se pomši, obnovimo. Pravimo, da stavbo lahko ponovno rekonstruiramo “v naravi”. Oznaka po seznamu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica iz Nove Gorice Katja Cimperman, absolvetnka Fakultete za arhitekturo Tovarniška 12/i, 1370 Logatec Anton Mam, absolvent Fakultete za arhitekturo Kalce 16, 1371 Gorenji Logatec Nadaljevanje v 40. številki! Spoštovani potrošniki! Predstavljamo vam družino izvrstnih kuhanih pršutov Kras. Kuhanemu pršutu Kras, ki je na trgu že poznan, smo dodali še kuhan pršut - extra, pečen pršut ter kuhano pleče. Izdelki se med seboj razlikujejo po obliki in okusu. Vsi so pripravljeni iz skrbno izbranih svinjskih stegen z dodatki začimb, ki jim poudarijo in oblikujejo okus. Končni izdelki so sočni, sladki, mehke teksture, z izredno nizko vsebnostjo maščobe ter bogati z vitamini in minerali. To so lastnosti, ki odlikujejo naše kuhane pršute in zaradi katerih lahko trdimo, da so to zdravi izdelki. Priporočamo jih v prehrani otrok in ljudi, ki imajo zaradi zdravstvenih težav omejeno uživanje mesnih izdelkov. Kuhan pršut lahko postrežemo kot samostojno jed za zajtrk ali malico, kot predjed za kosilo ali ga uporabimo kot dodatek pri pripravi raznih mesnih jedi. Pršuti so pakirani v vrečke različnih barv. Na ta način si boste lažje zapom nili tip pršuta, ki vam je po okusu najbolj všeč. Privoščite si rezino kuhanega pršuta. Prepričani smo, da vam ne bo žal KRAS KRAS, mesnopredelovalna industrija d.d.. Mirka Pirca 4, 6210 SEŽANA • tel.: 067/73-941, fax: 067/72-690 • http://www.kras.si • e-mail: info@kras.si I s i Aerodrom Ljubljana c e 19 6 3 Prava smer! Ob vsakem vzletu in pristanku. Duty&Tax FreeShop profesionalnim delom smo dosegli dobre poslovne rezultate, pridobili zaupanje evropskih sosedov ter obogatili tako Goriško kot državo. Prepričani smo, da mora imeti uspeh dobrih gospodarjev tudi človeški obraz, zato podpiramo tudi nekomercialna prizadevanja za lepše in duhovno bogatejše življenje, Verjamemo v uspeh slovenskega poslovnega optimizma, zaupamo ljudem, s katerimi sodelujemo, spoštujemo gosta - sodobnega človeka, obremenjenega z intenzivnim delom. V igri je več kot igra. HČT Hoteli Igralnice I b rižem Poklic me! Dohodni klici so vsi tisti klici, ki jih naročniki prevzamete v omrežju Mobitel GSM (ne štejejo preusmeritve, podatkovne zveze in SMS sporočila). Bonus na dohodne klice pa je ugodnost za vse tiste, ki v obdobju enega meseca z dohodnimi klici opravite pogovore v določeni minutaži. Začnemo maja, junija bodo znani prvi rezultati. 60 -120 210 120 -180 420 180 - 300 735 300 - 500 1.400 nad 500 1.575 Bonus se obračunava neodvisno od popusta na odhodne pogovore in ne more biti višji od računa zanje. Bonus na dohodne klice ne vpliva na višino mesečne naročnine. WWW.MDBITEL.SI mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT S GSM svoboden kot ptica