večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsab dan razen nedelj in praznikov ob 5. ari zvečer. IJrodnlitvo In upravnlštvo: Kolodvorske ulico Stov. IB. — K urednikom »o moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so ne vračajo. — Inaoratl: Soststopna potlt-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav Ijanji dajo so popnat, — Velja la Ljubljano v upravniitvn: za oolo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za £°lrt *ota t gld. 60 kr., na moseo BO kr., poSiljatev na dom velja moioono 8 kr. več. Po poiti velja »a oelo loto 10 gl., za pol lota B gld., za četrt lota a gld. 50 kr. in za jodoc mesoo 8B kr. Štev. 186. V Ljubljani v torek, 18. avgusta 1885. Tečaj II. »Scliiirfere Thatkraft.“ Kaj izraža ta nova krilata beseda, izumljena °d kolovodij skrajno nemške stranke ? Nič poseb-ne8a, nič kar bi utegnilo živce razburiti našim 'Javnikom. K not z in drugovi zabavajo se v Parlamentarnih počitnicah z nedolžno igračo, da Goethejevega Fausta posnemajo, bolje rečeno, pakirajo. V mislih imamo klasični prizor, v katerem se Faust trudi in ubija, da primerno tolmači svetopisemske besede: „Im Anfang vvar das Wort!“ Jedno in drugo prestavo je poskušal, toda '*obena mu ni ugajala, dokler se mu na enkrat Ul,i razvedri in jezik razvozlja, tako da veselo VtJklikue: „Mir hilftderGeist,auf einmal seh’ ich llath Unod sodnik.11 — »Mi poslušamo, vi govorite." ^ »V Saint-Irunu so kmalu zvedeli, da je moj >k izginil. Zdajci pride stara ženica (katero ' Švicarko, ker so je rodila gore na onej strani a) k meni rekši: „ Boter Bert,aux, pravijo, ,ia Ho vaSega mladega gospoda danes po noči ubili J’11 ^rčniicourtu.* Na to rečem jaz: »Lehko je. Ofnov ga ni bilo." Potem reče prav tiho: „Veste •> boter, kaj so je godilo po noči, tako-le preko ,)0ei' »Na to rečem: „Kako li to morem vedeti? pod grozovito levovo kožo zagledamo krotko domačo dolgouho živalico, katera so pač nikakor ne da uvrstiti med živali roparice! Da, celo tega prepričanja smo, da se je nemški opoziciji mnogo več bati zloglasnega Knotzovega spremstva in one, po njem in njegovih trabantih prouzročene vrtoglavosti, nego državnozborski večini in Taatlejevi vladi. Gibanje, kateremu so duševni očetje severo-česki nepre-mišijenci, je Slovanom le na korist, nikoli ne v škodo. Nevarno je nemško-liberalno protivje zlasti slovanskim narodom le tedaj, kedar se zakriva s plaščem državnih koristi.j, kedar ga vodijo izučeni politiki Chlumeckeve baže, kateri meje natančno poznajo, kojih nobena avstrijska stranka prekoračiti ne sme. Kar sedaj kuha in vre v ve-likonemškem kotlu, ugaja le nam in našim interesom, in da bi stali zgolj na strankarsko narodnem stališči, da ne bi poleg svojega slovanskega rodoljubja tudi čut za avstrijsko državno idejo živo gojili v svojih prsih, še prav veseli bi morali biti huronskih plesov, v kojih sedaj nemški radikalci poskakujejo okolo malika narodne prenapetosti ! Ali od neprijateljev se nam je učiti, od njih bodemo poizvedeli, kaj treba storiti, česar se moramo izogibati. Premetenejši Nemci, oni krogi namreč, katerim je glasilo „Neue freie Presse", dobro uvidevajo kvarnost nemško-radikalne politike. In pravo so pogodili, če se ji ustavljajo pri vsaki priliki! V istini, deset II er batov Slovanom toliko ne more škodovati, nego jim bode koristil en sam dr. Knotz! V tem oziru smo precej jednega mnenja ter se nobenega ugovora ne bojimo iz domačega taborja; Ob eni, takrat sem spal kakor top. Na to reče ona: „Nu tedaj boter, videla sem, kako je skrivaj nek človek lezel iz vaše hiše skozi mala vrata!“ Na to rečem: „To je bil moj najemnik!" Na to reče ona: „Ni res!“ Poslušalci sledili so njegovim besedam s plašno radovednostjo. ,,Na to“, nadaljuje gostilničar, „reče še bolj tiho: Ril je volčji ubijalec!“, Instrukcijski sodnik skoči po konci Župan in mirovni sodnik zmenjata iznenadena pogled; le generalni prokurator ostane miren. Zupan spregovori. lilo jo nekdanji vojak, brdak mož, dobro znan po vsej okolici; ime mu je Jean Renaud in stanuje v vasi Civry.“ — „0(1 kod ima čudni na-devek, volčji ubijalec11? — „Kar je nekaj let, videvajo v naših gozdovih volkove, kateri ljudem mnogo škode delajo, popadovaje njihove črede. Jean Renaud, ki je močan, srčan mož in dober strelec, imel je dobro misel, posvetiti se lovu na volkove. V zadnjih treh letih jih je izvestno deset ubil.44 Instrukcijski sodnik malo pomisli. Potem reče : „Ta mož torej stanuje v Civry-u in so ga okolu toda drugo vprašanje je: kak nauk sledi iz te prikazni za Slovence in za njih bojno taktiko? Ozrimo se po človeški povestnici, povsod skoro bodemo videli nasprotje zmernih in radikalnih strank. Istina je, da se včasih tvorne sile posameznega naroda združujejo v radikalnem krilu njegovem; v viharnih dobah pomenljivih prevratov je politični radikalizem sem ter tja cel6 rešil narodno bodočnost vsled svoje večje energije. Ali kar je trajnih institucij v državnem življenji, kar se je ohranilo tekom stoletij, kar je blagodejno vplivalo na pozne potomce, večinoma je veu-der le delo zmernih elementov in zmernih državnikov. Ni čuda tedaj, da imajo radikalne stranke svoj naravni t.erfin v opoziciji, v manjšini. Pozitivnega se v tem slučaji itak ne da dosti doseči, vse delovanje mora biti naperjeno na to, da se omaje protivna vlada ter državno krmilo izroči lastnim pristašem. Vsa tendenca dotičue stranke je negativna, zanikajoča, torej se a prim i niti politična radikalnost pri manjšini tako ostro obsojati ne more, izvzemši one slučaje, v katerih strankarska zaslepljenost, kakor to opazujemo pri brezobzirni politiki „der schiirfern Thatkraft", greši proti državi in njenemu obstanku. Drugače pa, povsem drugače pri vladujoči stranki, pri večini. Ako namerava obdržati se v svoji poziciji, ako hoče vestno spolnovati svojo nalogo, potem morejo zmerni elementi preriniti se do površja ter odločilno besedo dobiti v njenem krogu. Kajti le oui si bode ohranil vodstvo v državi, kateri se skrbno ozira na vse njene potrebe, ne da bi s pretiranim radikalstvom žalil te ali one zgodovinsko opravičene interese. Radikalci vladajo od danes polnoči videli v Saint-Irunu, kako je skrivej lezel iz hiše gospoda Bertauxa, boječe se skrivajoč vsem pogledom. To je stVar, ki daleč sega, moja gospoda. “ — ,,Jaz, za svoj del mislim, da se na Jean Renauda prav nič ne more sumiti.“ — „Dragi mi, gospod župan, rad hočem pritrditi dobremu vašemu menjenju o tem moži, dokler nemam drugih vestij; pa strašno zlodejstvo se je zgodilo. Krivec eksistuje.... Iščemo ga in naša dolžnost je, da ga najdemo.11 Izjava gostilničarjeva je bila res izredne važnosti. Mirovni sodnik ni smel zamolčati, kaj se mu jo povedalo to jutro v bližini seuillQnske pristave o Jeanu Ilenaudu. Natanko povč besede ženine in obeh hlapcev. Obraz instrukcijskega sodnika postane resnejši. „Tudi tukaj ta Jean Renaud“, deje. „Kakor vidite, ta človek se pokazuje povsod. Koj iz začetka se govori o neki puški. Žrtva je bila zadeta po krogli, kar zopet govori zoper Jeaua Renauda, čegar orožje je vsekako morala biti nabasano, ker je preganjal volkove. Žena trdi: „Videla sem Jeana Renauda s puško." Dva moža do jutri, stal no gospodarile bodo le zmerne stranke. Čemu to pripovedujemo ? Dobro znamo, da je velik razloček med našimi ultranemškimi rogovileži ter med skrajnim levim krilom slovenskega naroda. Tako daleč Slovenci še niso zabredli, da bi po znanem vzgledu v tuje države hodili zdravila si iskat za svoje srčne bolečine. Z druge strani tudi ne smemo prezirati, da so pritožbe „zatiranega" nemštva v naši državi čisto neopravičene, naravnost smešne, ter da se slovenskemu narodu tudi dandanes marsikaj še ni spolnilo, kar mu zakon iu ustava odkazujeta. Med vsemi avstrijskimi narodi imajo baš Nemci najmanj povoda, pritoževati se nad tem, da se jim narodna jednakoprav-nost, dejanjsko ne izvršuje. Ali navzlic temu je radikalizem v slovenski politiki ravno tako, da, cel6 še bolj škodljiv, nego »die schilrfere That-kraft," v nemško-liberalui. Nikoli ne smemo pozabiti, da so poslanci naši del večine, del vladujoče stranke. Iz tega položaja uže jim izvira dolžnost, da trezno postopajo, da se odlikujejo po oni državniški zmernosti, katera je prerogativa gospodujočih frakcij. Nemirneži a la Knotz in Strache izdatno škodujejo ugledu cele nemške opozicije ; — skrbimo tedaj, da se med našo večino nikdar ne urinejo taki elementi, kateri v svoji kratkovidni prenapetosti lahko tekmujejo s hujskači, kateri dandanes vznemirjajo ubogo nemško ljudstvo na severni meji avstrijskega cesarstva! Zmerni bodimo, ob jednem pa možato odločni, kjerkoli se gre za naše narodne pravice — boljše ne moremo skrbeti za svojega naroda bodočnost in za veljavo njegovo v državnem življenji! Francoska politika na vs k raj nem vzhodu. P. C. — Položaj Francozov na skrajnem vzhodu se mnogo hitreje zboljšuje nego se je pričakovalo. General Courey naznanja, da je nasprotnika večinoma uže razpodil. Vender se klati okolo še nekaj oboroženih in podjetnih tolp, proti katerim se treba bojevati. Te tolpe skusili bodo Francozje kolikor mogoče daleč od delte držati, tako da bodo brez potrebnih sredstev v gorenjem Tonkingu primorane, zapustiti ta kraj. Če ne bode Kitajska, kakor se pričakuje, podpirala teh tolp, zginile bodo v kratkem po polnem in Francozom se bode s tem za mnogo olajšala naloga. Skrivna spomenica do vladajoče cesarice naznanja, da sta podkralja v Yiin-Nanu in Quang-Sin dobila povelja, da čuvata nad pomirjenjem meja. Iz Anama preložila se je agitacija v južne, francoski Conchinchini sosedne provincije. Pomorilo se je več misijonarjev in 8000 kristijanov bežalo v Qni-Nhou, katerega imajo Francozje v sta ga tudi videla, pa brez nje. To se nam mora pojasniti." Nek mož, ki je bil postavljen za čuvaja mrliču, približa se mizi uradnikov. „Gospodje moji11, reče, „jaz sem Jeana Re-nauda videl včeraj v Fremicourtu; šel je v mlin. Jaz lehko potrdim, da ni imel svoje puške pri sebi.“ — „Ob kateri uri?“ — „Tega ne vem gotovo. Pa uže se je delala noč!“ — „Gospod župan11, reče instrukcijski sodnik, »bodite toli dobri ter naznanite mlinarju, da ga tukaj pričakujemo.1' Župan zapusti sobo. Deset minut pozneje povrne se z mlinarjem vred, ki je ves bel od moke prihitel bil tjfi- »Stopite bliže", reče instrukcijski sodnik, »ter blagovolite odgovoriti mojim vprašanjem po resnici. Ali vas je včeraj obiskal prebivalec iz Civrya imenom JeanRenaud?" —»Da, gospod." — *Ob kateri uri?" — »Moralo je uže biti uže čez deveto". — »Kaj li je imel pri vas opraviti? — »Prišel je povprašat, ali je pšenica, katero mi je bil prinesel, uže zmleta." — „Ali veste, je-li prišel naravnost iz Civrya?“ — »Prišel je bil iz Terroisea, kjer je imel opravilo". — „Je-li imel puško s sabo?" — »Ne, gospod." — „Ob kateri oblasti. Glavni general poslal je tja pomožne čete. Potrebno bode najbrže zasesti glavno mesto provincije, Bin Diuh, katero ima znatno tržišče. Gotovo je, da je eks-vladar Thuyet in njegovi pristaši mandarini provzročili to klanje. Francozje morajo imeti na važnih točkah posadko. V Conchinchini nabral se bode nov polk anamitskih strelcev. General Munier, kateri Je japansko vojno reorga-nizoval, prevzel bode jednako delo pri anamitskih četah. Vsaka vas hode dala določeno število vojakov ter bode zanje odgovorna. V Kambodži še vedno vre. Dogodil se je celo vznemirljiv dogodek. Ko se je kralj Norodom pred kratkim s svojim dvorom podal obiskat svojo mater v nekdanjem stolnem mestu Udongu, približale so se mestu vstaške tolpe, in domneva se, da se je to vso uže prej dogovorilo. Ko pa so se približale francoske čete, razpršile so se uporniške tolpe. Kralj se je potem vrnil ter začasnemu guvernerju v Conchini, generalu Beginu, obljubil, da mu hoče pomagati pri pomirjevanji dežele. Nastaje le vprašanje, če je ta obljuba odkritosrčna. Drugi kralj se tudi vrne v glavno mesto; spremljali ga bodo vodje, kateri so se podvrgli. Sicer pa so zdaj v tej deželi velike povodnji, katere ovirajo operacijo. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Češki listi pišejo zelo simpatično o Taattejevi vladi povodom šestletnice TaafTejevega ministrovanja. Politik piše: »Res je, da se je več naših nadej, na katerih uresničenje smo ob nastopu Taaffejevem verovali, razbilo, da se več naših opravičenih želj še ni izpolnilo. Vender mora biti resna dolžnost večine, da se ne pusti motiti po takih, dasi pač opravičenih momentih ter še na dalje biti ministerstvu trdna podpora. Grof Ta alfe je konstitucijonalen državnik, čegar delovanje je zavisno od dveh faktorjev, od zaupanja vladarjevega in od večine, katera je voljna podpirati ga. Od trenotka, ko bi bila slednja odločno nezanesljiva ali bi je sploh ne bilo več, bode grofTaaffe, to vemo zagotovo, uvidel svojo nalogo izpolnjeno, in mi odločno dvojimo, če bi bilo to, kar bi potem prišlo, bilo boljša zamena. To si moramo obdržati pred očmi in zaradi tega tudi marsikako nevoljo zatreti. Vse poskuse, da bi se oslabila desnica, naj pridejo iz katerega koli tabora, se bode moralo odpraviti." Koroški deželni predsednik, baron Schmidt-Sabierovv, sklical je včeraj v Celovci enketo, katera se ima posvetavati o sredstvih, s katerimi bi bilo možno odpraviti pogubno žganjepitje. Pri tej enketi bode zastopan deželni odbor, škofovski ordinarijat, kmetijska družba, trgovinska zbornica, zdravstveni svet, deželni šolski sv&t in finančno ravnateljstvo. uri vas je zopet zapustil?" — »Nu, moralo je biti okolu polujednajste; pokramljala sva bila malko ter spila ga kozarček". — »Dobro je. To je vse, kar smo želeli zvedeti od vas. Zdaj lehko greste." Po odhodu mlinarjevem nastalo je za hip globoko molčanje. »Do zdaj," počne na to generalni prokurator, »kazalo bi vse, da je Jean Renaud činitelj. Uboj se je zgodil očividno po deseti uri, ob času, ko na pristavi seuillonski vse spi, ker niso tam ničesar slišali. Zdaj zapusti Jean Renaud mlin o polu jednajstih, obrne se proti Civryu ter skoro sreča mladega človeka. Nedvomno je vedel, da ima nesrečnik ob tej uri storiti to pot. Smatrajmo zdaj reč zaradi puške. On je ni imel s sabo, ko je prišel v Terroise, ni je imel ostavivši mlin, to je dokazano, mnoge priče temu pritrdijo. Pa neka ženska trdi nasprotno; ona pravi, da je videla Jeana Itenauda z večera z njegovo puško. Jaz verujem na to izjavo ženino, kakor verujem tudi na drugo. Ta žena je lehko Jeana Renauda o polu sedmih, ob sedmih, celo pozneje srečala z njegovo puško, iu deset minut pozneje ga je bilo lehko srečati brez puške. Če je Jean Renaud krivec, katerega iščemo, potem je svoje dejanje preje bil »Pol. Corr." poroča iz Lvova, da se je ruska mejna straža ob ruski meji v slednjem času znatno pomnožila, tako da je zdaj na vsakih 100 korakov nastavljen stražar. Rusko vlado primoralo je k temu koraku vedno bolj se množeče tihotapstvo. Ker pa so ti stražarji le malo izvežbani, še mladi in iz raznih polkov vzeti, se je dogodil na meji uže marsikak neprijeten prizor; toda vselej so ruski častniki poravnali zadevo, zagotavljajoči, da se to ni zgodilo iz kakega sovražnega namena, da je marveč le pripisovati nevednosti vojakov. Iz Zagreba se poroča, da se regnikolarna deputacija snide dnč 27. t. m., sabor pa dn^ 30. septembra. Predloge za sabor so večinoma uže dogotovljene. Tuje dežele. Iz Četinj se poroča, da se je dnrt 14. t. ffl-petindvajsetletnica vladarstva kneza Nikolaja slo-vesno praznovala. Zaradi dvornega žalovauja p° knezu Aleksandru Karadjordjeviei omejila se je slavnost saimo na cerkvene obrede. Nekatere francoske ženske v Parizu izdale so volilen program, v katerem naglašajo, naj se prizna ženskam volilna pravica, naj se jednako moškim dopuščajo k vsem državnim službam, naj sploh uživajo vse tiste pravice v državi, kakor moški. In s tem programom vred postavilo se je tudi uže nekaj kandidatinj za parlament. Ženske v Angleški potegujejo se za volilno pravico: Dnč 10. t. m. vsprejel je sir M. Hicks-Beach deputacijo, katera mu je stavila predlog, naj bi se ženskam dala volilna pravica. Hicks-Beach je odgovoril deputaciji, da je do zdaj v do-lenji zbornici vedno glasoval proti tej volilni pravici, a da je zdaj druzega mnenja, da bi on ni-kakor ne nasprotoval, če bi se samosvojnim, davke plačujočim ženskam dala volilna pravica. — V angleškem prestolnem govoru ob zaključenji parlamenta se je poudarjala smrt Mahdijeva; ta dogodek da bode omogočil kraljici izpolniti dolžnosti nasproti egiptovskemu vladarju in narodu; posrečilo ae bode uravnati zopet razmere v Eg*P^"' Nadalje se je poudarjalo v prestolnem govoru, da se bode afgansko mejno vprašanje kmalu ugodno rešilo. Vlada storila je potrebne korake, da utrdi indijsko severozapadno mejo ter tako zavaruje indijske Stanovnike. Zadeva med Nemčijo in sultanom v Zanzi-baru se je dobro poravnala, in ni se bati krvavih bojev. Said Bargaš priznal je nemško varstveno oblast nad vsem ozemljem, katero so si nemški podaniki vzeli v last. čete in uradniki, katere je bil prej Bargaš poslal v omenjeno ozemlje, umaknili so se uže. Londonski listi poročajo iz Askabada, da rusk** čete na afganski meji, osebito v okolici Pend&& zelo umirajo. Nekateri trdijo, da se je unela ko* lera, drugi pa pravijo, da gospodari krvavica. sklenil in poskril orožje, ki se ga je mislil po-služiti na polji. — Sledimo mu na njegovem odhodu iz mlina: on zapusti Frčmicourt o polu jednajstih; vzame puško iz skrivališča, vleže se na cestnem robu v zasedo ter čaka. ..." »Po dovršenem delu približa se žrtvi, da j« oropa. Nesrečnik še diše; ubijalec ga vzdigne tet' ga vleče dalje; zakaj? Tega ne morem uganiti-Morda ga je bil obšel kes in hotel je njemu, k»' terega je ustrelil, pomagati. Pa umrje mu v rokah. Oe je morilec imel le količkaj kesa, minol (?** je le-ta takoj. V svoji nadi na veliko svoto og«' ljufau ni hotel drobiža v telovnikovem žepu. kje lehko več dobi. Hiti proč v Sain-Irun, in jedni uri po noči vidi, kakor smo ravnokar t"11' žena Jeana Renauda skrivej lezočega iz gostiln'ct’ gospoda Bertauxa. Od kod je li prišel? Je-1' v sobi umorjenčevi našel to, česar je iskal; kdo 11 to v6 ?“ ynj Župan frčmicourtski povesi glavo. ^'r° . sodnik je enako njemu žalosten. Oba st* p°Zna “ Jeana Renauda ter žal je bilo obeif« s,anJ’ p* potem, kar sta ravnokar slišala, bil« ie zaHt0“J zagovarjati ga zoper tako gotovo in strašno ob-dolžitev. Rusko-afgansko vprašanje zaspalo je zdaj za nekaj časa, vender ni zaradi tega še gotovo, 1111 bi se tako kmalu iešilo. Podkralj indijski je baje izrazil bojazen, da bodo Rusi še pred kon-cem leta osvojili si Herat. Koliko je pač na tem resnice, je težko povedati; gotovo pa je, da angleška vlada s posebno skrbnostjo utrjuje indijske meje. Dopisi. z Dunaja, 14. avgusta. (Izv. dop.) Predvčera-nJ*ro dopoludnš pripeljal se je sim angleški podanik air Henry Drummond-Wolff iz Londona. Na kolodvoru sprejela sta ga tajnika angleškega poslaništva na Dunaji ter ga spremila v hotel, kjer se je nastauil. Drummond-Wolff baje uže danes odpotuje. Angleški diplomat poda se kakor znano kot župnik premierja Salisburyja v Carigrad, da se s Turčijo dogovori o uravnavi razmer v Egiptu •*> Sudanu. Ali bode to njegovo potovanje vspešno, Pokazala bode prihodnost. Po poročilih iz Carigrada soditi, se tam temu potovanju ne pripisuje Poseben praktičen vspeh, kajti sultan ne more — tftko pravijo poročila — z Angleško nikake pogodbe skleniti, pri kateri bi ne bil glavni pogoj, naJ Angleži zapustijo Egipet. Toda takega pogoja ne bode sprejel Salisbury, kakor ga tudi ni mogel •^Prejeti Gladstone. Naj bi Turčija po zahtevi Angleške zasela Suakim, Berber in Dongolo, to zahtevo bode Turčija naravnost odbila, ker bi se sultan čutil s tem ponižanega. Sultan kot suveren v Egiptu ne more z nikomer deliti oblasti v deželi. V turških političnih krogih je razširjeno tudi Mnenje, da prinese sir Drummond s seboj program, kako naj bi se uravnalo egiptovsko vpra-^an.je, da se Turčija o tem niti razgovarjali ne bode hotela, ker je Salisburyjev kabinet itak za-Vlseri od prihodnjih volitev, in zgoditi se more, da bodo volitve prinesle uov kabinet s seboj. Sicer pa je Turčija vender zadovoljna s tem, da se Drummond poda prej v Carigrad nego v Kalnro, češ, da Angleška s tem vender še priznava sultanove pravice. V Carigradu je o tem potovanji tudi drugo mnenje, katero neče verovati v resnost angleške spravljivosti, češ, da s tem predlogom Salisbury hoče le od sebe odvrniti vsako moralično odgovornost s tem, da kaže pripravljenost. Tudi v Berolinu ne kaže se posebna volja Ver°vati, da je Angleški v istini na tem ležeče, 'a napravi red v Egiptu. Dunajski krogi jednako lle stavijo v sir Drummondovo potovanje posebnih nadej do preugodnega vspeha Nekateri so hoteli lz tega, da se je Drummond ustavil na Dunaji, »klepati na važne politične kombinacije, a tem ni Najteži dokazi so se naenkrat zbrali proti Jeanu Renaudu, tako, da ni bilo več dvojiti, da Je kriv. Generalni prokurator vstane, pomigne mirov neDu sodniku, in trije uradniki so umaknejo 1 žensko nišo, kjer se nekaj časa po tihoma po K°varjajo med seboj. Potem zakliče instrukcijski sodnik straž •neštra. „Koliko žandarjev imate?" povpraša ga. — ”Pva ' r ”Enega Pustite kot stražo pred županijo, z drugim poj to v \ .* T y Rflnauda, voltjega »C«? *r najdeva?0 — »Mislil bi, da ni „ ^"“l. A oe te pa temu tako, pridite nemudoma „azaj te,. nam ^ naznanite. Potem bomo dalje videli." — Karn t?a priženeva?" — „Sim-le. In č0 8e ne” po Vr«en>o šo iz Saint-Iruna, kamor so nemudoma "“Potimo, tako vam župan odkaže prostor za za varovanje ujetnikovo, katerega ne smete pustiti iz ^*da. in 2daj pojte, stražmošter, ter izvršite koli-*0r hitreje morete dana vam povelja." Žandar pozdravi ter se odstrani. (Dalje prihodnjič.) prav nič resnice. Da se je sir Drummond hotel osebno seznaniti z grof Killnokyjem je to naravno; a ker Kalnokyja ni bilo doma, predstavil se je angleški specijalni poslanik Kalnokyjevemu namestniku. Naj se uže od tega potovanja pričakuje več ali menj vspeha, gotovo je, da je to potovanje važen političen dogodek, važno dnevno vprašanje. Razne vesti. — (Pogreb ruskega kneza.) Pred nedolgim umrl jo v Floronci na Laškem knoz Domidov-San-Donato in so njegovo truplo prepeljali v mestece Tagil, ki leži ob Uralu. Prepoljava stala je volikansko svoto 70 000 rubljov. Krsta velja 35 000 rubljev, a za mrtvaško pojedino po umršem knezu, katere se je udeležilo nad 20 000 delavcev in kmetov, plačalo se je 25000 rubljev. — (Pogumen v osi ar.) Dne 12. t. m. popolu-dne dospel je v Londonu majhen čolniček, v katerem jo bil le jodon človok, in sicer kapitan Christian Svens-don. Čolniček, s katerim se jo pripeljal, je le 18 čev-ljov dolg in 4 čovljo širok. Pogumni kapitan odpoljal so je s tem lahkim čolnom dnč 30. julija iz Stok-holma. Hotel je najprej v Hull, a sapa ga jo tako zanesla, da je moral prvotni namen opustiti in odločiti se za drugo stran. Hotol je tedaj priti v London. Četrti dan svojoga potovanja bil bi se skoraj ponesrečil, kajti ni dosti manjkalo, da ni vihar čolna prevrnil. Tudi živež mu je bil uže pošel, a neka mimo jadrajoča ladija preskrbela ga je zopet s potrebnim. Povabila dotično in tudi drugih ladij, ki so mimo njega priplavalo, da bi svoj čoln zapustil, ni hotel sprejeti, dasi se jo bilo viharnega vremena bati. Nadaljeval jo srčno nevarno svojo potovanje in je, kakor uže omo-njeno, srečno dospol v London, kjor so ga mornarji z največjim navdušonjom sprejeli. Najhujšo jo kapitana prevzelo vedno bodenje, ker jo moral tudi vse noči prečuti in paziti, da se mu kaka nesreča no prigodi. — („Saj mi ni nič storil, jaz umiram le!“) Iz Ilajdu-Nanaša poroča se o strašnem umoru. Neki ondotni prebivalec poročil so je bil pred kratkim s krasno sodomnajstletno deklico in jo jo hotel popeljati na svoj dom. Mlada ženska pa se nikakor ni mogla ločiti od drago ji matere, za to protivila so je možu in ni hotela iti z njim. Bila sta z možem ravno sama in tega polasti so zaradi toga takov srd, da po-togno nož in ga zasadi v prsi nosrečuo mlado ženo. V istom trenutku stopi soseda skozi vrata in ko vidi, kaj se jo zgodilo, vsklikne proti morilcu, kaj da je storil. Mlada žena zboro zadnje svojo moči, vprfS šo ljubozni-poln in mil poglod v svojega soproga ter vzdihne: „Saj mi ni nič storil, jaz umiram le !“ Po teh besedah izdihnila je svojo mlado dušo. — (Kavko napovedovalke kolere.) V Regensburgu prigodilo so jo lota 1873, da so jo bilo na tisoče kavk vselo po stolpih ondotnih cerkva. Najeden krat pa, kakor bi trenil, dvigne so vso krdolo iu odleti, no da bi so bile črne ptice šo kedaj vrnile Kmalu po tom dogodku prikazala se jo v mestu ko-lora. Začetkom toga meseca pa so je ravno to dogo dilo, zaradi tega polastila so je bila prebivalstva velika bojazen prod smrtonosno boloznijo, ki sodaj po druzih krajih tako hudo razsaja. Vondor jo vidoti, kakor bi so to pot bojazen ne imela uresničiti, kor je preteklo uže dokaj časa, ne da bi bil ondi kodo do sedaj za kolero umrl. Domače stvari. — (Rojstveni dan Nj. Veličanstva cesarja) obhajal se je na zelo slovesen način po uže naznanjonom vsporedu. Včeraj zvečer avirala je godba po mestu, danes zjutraj budnico in ob 8. uri imeli so vsi vojaki običajno mašo. Ob 10. uri dopoludno daroval jo v stolni cerkvi premil, g. knezoškofdr. Misija z obilo duhovniško asistonco sv. mašo, katoro so jo udeležil gospod dožolni predsednik baron VVinklor tor predstojniki raznih uradov. — (Dar.) Gospod dožolni predsednik baron Winkler je povodom Najvišjega rojstvenega dneva Nj. veličanstva cesarja podaril 100 gld. za ljubljansko reveže in po 25 gld. tukajšuji Elizabetini bolniš- nici, oskrbovalnici malih otrok, deški sirotišnici in dekliškemu zavetišču. (Imon ovanj a.) Gospod finančni minister imenoval jo finanč. nadkomisarja Antona Samudo finauč. tajnikom, a g. finančnega komisarja Josipa Svobodo finanč. nadkomisarjom. — Gospod dež. predsednik imenoval je računskega ofici jala Frana Pfeiferja računskim revidontom, računskega asistenta Frana Breganta računskim oficijalom in računskega praktikanta Josipa An d o ls c h ek a računskim asistentom pri računskem oddelku deželne vlade kranjske. — Gospod doželni predsednik imenoval je absolviranega slušatelja prava g. Karola vitoza Rotha-Rothonhorst, koncept-nim praktikantom pri deželni vladi kranjski. ■ — (V kmetijsko šolo na Slap) bodo šli gg. učitelji: Lunaček Aleks., Jelenec Luk., JelenecŠtef , Jeglič Fr., Pfeifer Fr., Bizilj Jos., Čerin Jos., Lobe Jan., Saje Jan., Rozman Fl., Šarec Ferd., Lapajne Ant,., Potokar Al. in Čuden Vikt. — (Zaradi dekleta) sprijela sta se 9.t. m. po noči fanta Ivan Habjan in Fran Ručigoj iz Trzina. Prvi poslužil se jo pri pretopu gnojnih vil, katere po nekaterih krajih čedalje bolj v veljavo stopajo, ter je svojomu tokmocu z njimi probodol desno roko. Poškodba jo bajo huda. — (Spromombe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Gospod Ivan Vrezic, učitelj v Šent Gregorji pri Sodražici, nameščen jo stalno na drugo učiteljsko mosto na Raki. — („ Slavčev“) koncort minolo soboto v ljubljanski čitalnici obnesel se jo vrlo dobro. Pevski zbori pod vrlim vodstvom g. Stegnarja so se zelč dopadali, posobno pohvalo pa je izražalo občinstvo g. Medenu, moral je vsolej ponavljati pesen. „Slavec“ pokazal je s tom koncertom, da so v istini moro uže meriti z drugimi pevskimi društvi po vežbanosti. Tak program, kakoršeu jo bil ta vočor, ni lehko povoljno izvesti, kar pa so jo ta večor vonder zgodilo. — (Dijaška veselica.) Iz Vipave se nam z dnd 17. avgusta piše: Gospod urednik, ko bi Vi ta teden k nam prišli, gotovo bi se čudili, zakaj da se delajo tako priprave in zakaj da se toliko slavolokov postavlja, in le slovenske in cesarske zastave razobešajo? Glavni vzrok tomu jo dijaška veselica, katoro goriški, ljubljanski, tržaški in celjski gimnazijci in koporski učiteljski pripravniki v nedeljo 23. avgusta na Uršičovem, poleg čitalnice ležečem dvorišču, priredijo. Vse slovensko prebivalstvo našega prijaznega trga se pripravlja, da bodo dostojno naše narodno di-jaštvo pozdravilo. Gotovo bode vsak vnet rodoljub pri veselici navzočen ter s svojim malim doneskom slovenskemu otroškemu vrtu v Gorici — komur je čisti dohodek namenjon, koristil. Za dobro in ceno postrežbo in za rujno vince vipavsko je poskrbljeno. Dijaki in narod na svidenje zatorej v Vipavi 1 — (V toplice) na Dolenjskem došlo je do 15. t. m. 1118 gostov. — (Nova pošta) Pri sv. Križu pri Kostanjevici so bodo odprla pošta — (Ubežnik.) Iz Trsta se poroča, da je dnd 6. t. m. od garnizije v Trstu ubegnil 241etni podčastnik Angolo Ghoga iz Kotora. — (Delavsko podporno društvo vTrstu) pod pokroviteljstvom Nj. vis. cos. Rudolfa bode v nedeljo, dno 2 3. t. m., slovesno obhajal rojstni dan svojega pokrovitelja, cosarjoviča Rudolfa in obletnico blagoslovenja društveno zastavo, in sicer zjutraj s cerkveno slavnostjo, zvečor pa z voliko besedo in plesom v gledišču »Penice". — Spored Besede, katera bode v gledišču „Fenice.“ 1.) D. Jenko: „Naprej!“, veteranska godba. 2.) Nagovor predsednikov. 2.) „Cesarska himna*, svira godba iu poj6 vsi povski zbori. 4.) J. Bendi: „Svoji k svojim", zbor, pojč Barkovljanski pevci, društvo ^Slovanska Vila" in društveni pevci 5.) Slavnostni govor, govori gosp. J. R G.) V. IClaič: „Misli moje“, čvotorospov, pojo društvoni pevci. 7.) Rieder: „Pot-pourri iz slovanskih napevov11, voteranska godba. 8.) J. Gorazd: „Mi vstajamo", deklamacija, gospica Č. 9.) I. pl. Zajc: „Hrvaticam“, pojd Rojanski pevci, Slovanska Vila, Zora, Zvon in društvoni povci. 10.) * * * šaljivi prizor. 11.) J. Stritar: „Stara Bolgarska", de-klamujo okoličanka gospica N. 12.) Dr, B. Ipavec: „Slovenec sem", poj6 vsi pevski zbori. 13.) I. Titi: »Slovanska sinfonija", veteranska godba. 14) Ples. (Abo mogoče, bodo v poliinoči „Kolo“.) Začetek točno ob 7. uri zveror. Vstopnico k tej besedi in plesu stanejo po 80 kr, ter so dobivajo po 15. t. m. naprej v društveni pisarni, v prodajalnici g. Pran Žitka, Corsia Stadion št. 1 in pri glodiščni denarnici. — (»Ljudsko knjižnico") I. del I. tečaja dobiva se lično in močno vezan v platno po 1 gld. 20 kr. pri Jan. Leonu v Mariboru. Posamezne »platnice" od najfinejšega platna s črno vtisneno sliko od zavitka po 30 kr., z vezanjem vred po 50 kr. Narodno-gospodarstvene stvari. Našim čebelarjem. Dolenjci in sploli Kranjci so kaj radi pečajo s čebelorejo. Vender pa so po Dolenjskem nahaja le malo kmetskih gospodarjov, ki bi v tej stroki gospodarstva napredovali. Kakor so dolali njihovi pradedje, ki so šo v cokljah k sv. maši hodili, tako delajo tudi oni. In vender je drugod tudi čebeloroja silno napredovala; posebno edkar je župnik Dziordzon znašel panje s premičnim satovjem. Vondor danes o tej silno važni znajdbi ne bom govoril; spomniti so hočem lo navadnega moronja čebel s žveplom. Koliko tisoč in tisoč pridnih čebel se vsako leto brez vse potrebe pomori, ki bi so dale za prihodnjo spomlad prav lehko prihraniti. Jaz nisem šo nikoli čebel žvopljal; tudi ta čas ne, ko sem šo čebelaril s starimi panji. Nikoli mi ni bilo žal, da sem pridnim živalicam življonjo ohranil, dasi sem panje razdrl. Mesto čobele pomoriti, omamim jih s tem, da vtaknem v panj koščok tlečo Cunje, katera je bila namočena v raztopljenem solitarjn in zopot posušena. V malo minutah so čebele omamljene, in čebolar lehko brez nevarnosti' satovje iz panja pobira, čebele pa v kak prazni panj ali pa na tla ometa. Tako lehko poišče tudi matico, katero mora odstraniti. Čebelo lehko zdaj razdeli po panjih za plemo odločenih; ali pa jih pusti, da so same po panjih razidejo. Strah, da bi čebelo potom prehitro zimsko zalogo povžilo, jo prazen ; samo da niso bili za plomo puščeni panji preslabi. Moji sosedje so letos imeli mnogo mrličev, dasi so v jeseni čebele pokončevali. Jaz pa nisem imel nobenega mrliča, dasi sem število čebel v jeseni na omenjeni način v panjih jako pomnožil. Zatorej rečem: Čebelarji, ne žvepljajte čebel; to jo škoda in neusmiljeno početje. (»Dol. Nov.“) Zalivala. Povodom praznjevanja rojstnega dne Nj. ces. in kr. Apostolskega Veličanstva presvitlega cesarja mi jo visokorodni gosp. c. kr. deželni predsednik Andrej baron VVinklor izročiti dal dvo sto goldinarjev, od katerih je 100 gld. namenjenih ljubljanskim ubožčekom, po 25 gld. pa tukajšnji cesarico Elizabeto bolnici za otroke, varovalnici malih otrok, doškomu in pod vodstvom gospe grofice Sofijo Auorsporgovo stoječemu dekliškemu sirotišču. Izročuj6 ob onem to znosko njihovemu blagemu namenu smatram se dolžnim, da potom javnosti najtoplejšo zahvalo izrekam za velikodušno stolnega našega mesta ubožčekom naklonjeno darilo. V Ljubljani dne 17. avgusta 1885. Grasselli župan. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/' Dunaj, 18. avgusta. Navzlic deževnemu vremenu vršila se je velika vojaSka parada „na Schmelzi" pod poveljništvom fegm. Bauerja ter v navzočnosti nadvojvodij Albrechta in Viljema, princev Reuss ter tujih vojaških dostojanstvenikov-Vojaški škof Gruscha daroval je sv. mašo. Slovesne božje službe v cerkvi sv. Štefana udeležili so se grofTaaffe, Kallay, Welsersheimb, Szogyenyi, načelniki uradov in dvorniki. Marseille, 16. avgusta. Po ulicah gori vsak večer zopet več ognjev. Včeraj je umrlo vkupno 52 oseb, med temi 1C otrok. Marseille, 17.avgusta. Včeraj je t,ul7oseb umrlo na koleri. Madrid, 17. avgusta. Včeraj je v vsej Španiji na koleri obolelo 4522 oseb, umrlo pa 1727 oseb. Kahira, 17. avgusta. Sim došla poročila pravijo, da je bil Mahdijev naslednik, Abdullah, pri uporu dnč 20, julija v Kartumu umorjen. Telegrafično borzno poročilo 7. dn6 18. avgusta Klil Jednotni drž. dolg v bankovcih............................82-85 » > » » srebru..........................83'60 Zlata renta..............................................108'95 5°/o avstr, renta........................................99'80 Delnice n&rodne banke.................................... 875' — Kreditne delnice......................................... 287 • — London 10 lir sterling..................................124 80 20 frankovec................................................ 9-896 Cekini c. kr............................................ 5'91 100 drž. mark...........................................61'25 Umrli so: I)n6 13. avgusta. Marija Bučar, posestnikova hči, 1 mos., Sv. Petra costa št. 70, opešanje. Friderik Bo/.laj, mostni atražmeštor, 42 L. Mestni trg št. 1, plučna tubor-kuloza. V civilni bolnici: Dn6 13 avgusta. Marija Promru, hči želez, sprevodnika, 12 dnij, atrophia — Martin Lebontčnik, dolavec, 25 1., tifus. — Janez Zevnik, gostač, 50 1., umirajoč pri-nešen. Meteorologično poročilo. a cS Q Čas opazovanja Stanje baro-motra v ram Tempo- ratur:i Vetrovi Nnho Mo-krina v mm bb 7. zjutraj 740 34 10 4 szpd.sl. jasno i 2. pop. 7:58 38 22 6 zvh. sl. > o-oo rH 9. zvečer 738-32 15 4 szpd. sl. > 6C 7. zjutraj 737-82 11-4 bzv. meglo a 2. pop. 735-40 22-3 jvzb. sl. jasno 0-00 o* rH 9. zvečer 734-82’ 15-4 bzv. » Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasimo lz vseh stanov. Nabral -A.ri.ton. Brezovnllt učitelj. 12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po poSti 65 kr. Ij. v. Kleinajr & Fei. Bamterj knjigotržnica v Ljubljani. neprekosljivo največja zaloga vsalce oblil, velikosti in kakovosti prodajejo se po 25 kr. in više pri (47) 18 •I. C. Haninnim. Zahvala. Podpisani so gosp. dr. Jenkotu v Ljubljani, katori jc njogovoga 20 moser.ev starega sinčka hudo bolezni na oftoh tako hitro in dobro ozdravil, prav lepo zahvaljuje in toga gosp. zdravnika vsakemu na očeh bolehnemu prav toplo priporoča. (123) Josip Lustik, užitninski upravitolj v Zalogu. XXXXXXKXXlXKXXKKX|* Oznanila g m 1X1 X X X IX X XI in reklame za vse časopise, strokovne nuvine in koledarja domačih in tujih dežel preskrbava roellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avsti-o-Ogerske v tej stroki: A. Oppelik na Dn naji (Stadt, Stubenbastei Nr. 2). X X XXXXXXXXXIIXXXXXXXX a .S cc * S sasasBEsasasas o > M O »d o Q> 'rt ftf, a & ■H ■P ca ~ S M N ■ r-f <3 O £f d (S) rtf O > s= o cn > a> & s Ul & <9 > O M O > .2 -g <* -2 fl > 0 >w S ^ 5 > o S 1 s •a cn -d .2 o ca M V dosego in ohranjenje zdravja se jo užo od nekdaj prav dobro izkazalo kri čistilno zdravenje (KjT spomladi ker le-to odpravlja marsikako v tolosu dremajočo kal težldh boleznij. NaJ-izborniše in najbolj učinkujoče sredstvo v to svrho jo J. Herbabny-jev pomnoženi Stunaparilla ■ sirop t6»J J-ffSUHk Hl»BAaWY^W~ltBUa J. Herbabny-jev pomnoženi Sarsaparllla-sirop mehko in polagoma raztaplja in zelo zboljšava kri, ker vse ostre in bolehne snovi, ki vstvar-jajo kri gosto, vlaknato in za brzo pretakanje nesposobno, iz istih odpravlja, ter vse skažene in bolehne soke, nakupičenoslezoinžolč—uzroki množili boleznij — neškodljivim in nebolestnim načinom odvaja iz telesa. — Učinek njegov je torej izboren pri zapiranji telesa, krvnem navalu v glavo, Šumenji v ušesih, vrtoglavioi, glavobdlu, pri trganji in hemoroidalnlh bolestih, zaBlezenJi želodoa, slabem prebavljanji, otekanji jeter in vranice, dalje pri napenjanji žlez, hudem lišaji, kožnih izpustklh itd. Jedna steklenica z brošurico vred velja 85 kr., po pošti sprejemana 15 kr. več za zavitek. SMF~ Vsaka Izvirna steklenloa imeti mora gori stoječo varnostno znamko v znamenje pristnosti. (62) 10—9 Osrednja razpošiljavna zaloga za provincije: lekarna ,pri usmiljen ji ‘ Jul. Herbabny-ja 3Dia.n.a.j, ISTe-u.Too/u., ICaiserstiasse £Tr. SO. Zaloge imajo dalje naslednji gospodje lekarji; v Ljubljani: J. Svoboda, G. Piccoli, J. pl.Trnkoczy, V. May r; v Celji: J. Kupferschnni® Baumbachovi dediči: v Beki: C. Silha> V. Th Mestu: u. « izzoii; v xrsu: ‘nranoscm, j. »yn| vallo, E. pl. Leutenburg, P. Prendini; v Beljaku: E. $c dr. E. Kuinpf; v Velikovoi: dr. J. Jobst; v Vipavi: A. Kone*’"^' » I v vv i i ) u, pu j. i II ni/v« j ) w. *>* W J ‘ | ■ —- « p i V» I 01.1 II bachovi dediči; v Beki: C. Silhavy, G. Prodam; v CelovfHi urnvvald, P. Birnbacher, J. Kometter, A. Egger; v i: D. B izzoii; v Trsti: C. Zanetti, G. Faraboschi, J. S0.1 - • - " °rendini; v Beljaku: E. S°Jl obst; v Vipavi: A. Konc*"*’ Odgovorni urednik J. Naglič. 'Piskata in zalagata Ig. v. Kloinniayr A Fed. Ramborg v Ljubiji*0*-