LETO IV LJUBLJANA, 18. DECEMBRA 1026. STEV. 54, NAROČNINA ZA )VCOSLfc~ VIJO ČETRTUETNO &IN l§-CEUOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 7E DODATI poJtNino/ oolajipo CENIKV/ POSAMEZNA JtEVILKA PO DIN I 50 POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 'redni$tvoin-vprava V VČITEL7SKI TISKARNI/ ROKOPISI-5ENEVRA-CAlO/ANONlHNlDO-'PiSi • Je • NE • priobčV -ieio/po{tninapla- VCANA V COTOVINI TELEFON ŠTEV. 90«. POHARC JANEZ: 17. XII. 1926. Ti, kil 'kri si naše krvi očeta junaka, junaški sin v Te hrepeneče upira svoje oči trinajst milijonov Tvoiih ljudi. Ti z narodom svojim si skupai trpel. preko Albanije z niim na Goleoto srbsko si šel. 7. niim v- mrazu ledenem ob oeniu si skupnem se urel v trenotkih radosti bil z njimi si vesel. Z niim skorjo si zadnjo zvesto delil kelih izgnanstva, trpkosti do dna si izpil. a vodil na to si armade do zmaee sijajne dosceel uspehe si slavne in traine. Trpečim nod tujčevo neto edina si nada, da pod Tvojo komando osvobodi jih Jugoslovenov slavna armada! RAZPIS. Konzorcij lista „Orjune“ oddaja polno zastopstvo za inseratni del. Pogoj je garancija za letno najmanj 52 strani inseratov. Pod tem pogojem je zagotovljen zastopniku čisti dobiček najmanj 40.000 Din. Ponudbe naj se pošljejo do dne 25. decembra 1926 na konzorcij „Orjune“, Frančiškanska ulica 6. Konzorcij „Orjune“. ZbližanJe z Bulgarilo. V našem narodnem živlieniu so vprašania. ki iih ie zavolio priza-nesliivosti nanram drupim delom narodne celotp težko načenjati, ker vzbujajo v teh vse preie. kakor nriietnc snomine. če 110 celo nekako nezaunanie naprnm onemu, ki so i‘h loti. Eno teh te tudi vprašanie bratskega zbllžatilo 7 BoVarilo. ki redno zaderi o ori bratili Srbih na vse preje, kakor prijazen odmev; čemu sp ni čuditi nri nomisleku na deset-tisoče srbkih pomil vzdolž srbske vzhodne meie od Prahove Pa do Strurmce. ki kličeio do neba o Kai-novskem početju Bolgariie Kobur-žanov in Radoslavov. Oriuna se ie v svojem nrogramu izreklo ra zbližani 7 Bolcrari In na ustvartenin tepa tudi vedno delala. Upoštevajoč elobino prenada med Srbi in Bolgari ni forsirala zbliža-nia s kakimi posebnimi pospeševalnimi nrinomočki. kakor hrvatski mirotvorni seliački tribun ki želi to zbiižanje naiboli zavo'.io matematičnih orooorcii v parlamentu. Delala ie tiho in dosegla tudi nekaj usnehov. ki so bili sigurni tcmeli za historična nodvipp v onih časih ko se, ie odkoini Bo’erar - Tugosioven Stambulinski izrekel za udružpn:e z, Tuposlaviic. v kateri oa odlcču-inčl kropi niso hoteli soHeti bratsko nuden« roke. O ulo«rl. ki io ie baš v tisti dobi igrala Oriuna danes še ne moremo povoriti. Pribiiemo na le da bi nikdar ne posnodari’a danes no SofiiJ Protoperova hai-duška banda in da bi sikoro gotovo stal v Varni na molu incroslovensTri voinik. če bi bila smejeta 00 niei in poštenih Bolgarih zasnovana akcija. Po propadu zasnove te akcije se ie Oriuna umaknila zopet k propagandnemu delu 7U zbMžanie z Bolparl in nri tei ostala do danes, četudi ie nadel eden menih najboljših. Hadži Ponovič. ko stona zopet ■premišljeno pred jiuroslovenski narod s oredlopom. da se prične 7 likvidiranjem spominov na žalostno nrošlost. ki leže nad nami. kakor mora in razdeliuieio ono. kar se mora pr?j aH slei zliti v eno od Gospesvete na do Varne. K temu novemu izstonu na 10 nolep drupih napibov vodilo turii namere Pozitivno odgovoriti na Di?anje bo>ar-skeea tisko eh n>ril!ki razkritia albansko - ital. nakts. no katerem onravičcno sodi ta tisk. da srre se-dai za svobodo vseh Balkancev in da ie treba v tem usodnem momentu nonraviti zamuieno. rad! česar smo že itak tako nastradali. Kdor zasleduje pretkano meše-tarienie epiponov Cezaria v palači ClnVi. ta ve. da smo no a’banskcm paktu i ž.p skoro t»k nred nieeovo driiPo izdalo 7 makedonsko komi-tetskim žipom in kumovaniem ofi-cielne Bulvarske, ki soreiema že a conto na desetine vagonov muni-ciie in stroinic. Da nas Bolgarska še danes navzlic temu opozarja na nretečo skunno nevarnost, ie odpisovati le zpoIi temu da občuti sama dobro, da to pot ne srre samo za revanchp proti Srbiii nefo i za nieno lastno samostoinost in svobodo. ker hočeio črnosraičniški im- perialisti cel Balkan brez izjeme in ozirov na eventuehie zaveznike, katerih oeoliufanje ie že ntih stara praksa. Na nas ie sedaj, da li pre-čuiemo to opozorilo in dalje rinemo 7. plavo v nesek in čakamo, da se bo no smrti Stamboliniskeea. padcu nam oriiazneea Panealosa. tiranskem naktu in bukareških ban-•ketiiadah do dobra zavaril železni obroč okoli naše zemlie. katereea posledice ni baš nemogoče predvidevati: če tudi bi se bili kot levi! Prinoznamo. da ie težko nrekl-niati z bodočnostjo in da bodo zakrvavelo z nova še ne zaceHene rane. Odločuj na se usoda slovanskega Balkan« ter oredstraže Slovanstva! In to ie dovolj, da se mora iti nreko vseira in s pogledom uprtim v veliko s'ovansko hodoč-nost. 7a katero ni sleherna žrtev prevelika. Danes sc eospodje diplo-matje ne razeovariaio več o Veliki Srbiii in Veliki Bo'pari!i, amoak o italiianskih kolontfainlli sferah na Balkanu, ki nai nudi le dovoli prostora svoiim domorodcem, np na vsiliivim tuierodnim vlade željnim kolonizatorjem. Bežen ooeled v naibližio preteklost mimo krvave Breealnice in žalostne Slivnice priča, da so živeli pred Protoere-rovi in Aleksander Todorovi i možie. kot Rakovski. ki se ie leta 1862. boril z bolgarsko dobrovolj-sko leeiio v srbski vojski proti Turkom, bolearski revolucionarji v Bukarešti ki so leta 1867 nredlaarali uiedinjenie obeh plemen ood žezlom Obrenovičev. Liube Karave-lov. ki ie videl spas Bolgarov le v Beogradu, da o ostalih niti ne pišemo. Spoznanje, da ie zajedniško de-sovanin luiroslovenov vseh štirih nlemen živliensko vprašanje sle. herne^a izmeH niih np sme oritl Prepozno. Balkanci smo bili dovoli-krat izlerani no inočn>h in silnih, ki so nas naščuvali, da smo se klali v bratomorni borbi in prelivali svofo kri za tuie koristi. Sedai na ie čas. da izpregledamo in da se novrne-mo na ona oota. ki smo i'b hodili slave in zmae oolneea leta 1912.. ko se ie tresel svet nod koraiki balkanskih divizii. Dovoli 5« bilo blo-denia no mpplah sovraštva in nesporazuma’ Od Soče na dn Črneča moria smo en narod in suženjstvo pripravila temu narodu 34 milijonov nesti ono. ki va uči drupač« in za-vaia na stranska nota. no k^t^rlh n o bo razdeljen in razcep'ien dosegel nikdar teea kar ie feAia nosled* nlepn nie^oveea rodu. izvršitev gesla: Baikaln Balkancem! A. V. 0 Himna. In zopet nov odlok! Zakaj? Do-slei se ie pela himna ob državnih praznikih no službi božii v cerkvi. Tako je povsod in to ie nonolnoma pravilno. Tudi pri nas ie bilo spočetka tako. samo da nismo vedeli, katero himno naj ooiemo: »Bože nravde« ali »Lepo našo domovino«. Nastala ie zmeda. Počasi ie zmaera-la edina prava bivša srbska državna himna »Bože pravde«, ki je res no napevu in besedilu himna. I11 lahko rečemo: zelo lena himna. Besedilo izraža zahvalo »Bogu nravice« za rešitev iz težkih časov in ob enem nrošnio. nai nam ta Bop nravice. varuje narod, državo in Kralia. Tako himno menda lahko poie vsak državlian — na nai bo katerekoli vere a'i »narodnosti«. In narod ie res sprejel lepo srbsko himno kot skunno državno himno in vse ie bilo v'redu, Pa ie orišla nova vlada in sk'enl'o sp ie, d-» Se himna ne sme v cerkvi neti In st» ni nela. Neki modri minister ie raznisal celo nagrado za novo himno. kaVor da bi sp na ta način dalo rešiti to vnrašanie. Himne namreč zrasteio 7. narodom in 00-staneio izraz miliionov. Himna ie nekai svetega, zato so noip nri svečanih PriUkah in sc no sme nihčp norčevati nie. Tudi m!nister ne! Priš'a ie zonet nova vlada in ostala ip stara himna. To ie bilo nravilno. Tudi ie izšel nkaz. da se himna no- je po Šolskih mašah v cerkvi. Tisti napol »jug»)S!oveni« iz leta 1918. so sicer naeaiali. kakor SO in naša. duhov^^ina .ie kazala nrecC! odrSora proti »Bogu pravice«. S tem ie dajala Dohuišanip mladini in odrastlim. toda pokazala ie. da je SLS več neeo Bo$r nravice. Zadnje čase ie bilo malo boi'iše in culi smo o tem mani pritožb. Himna .ie zrna-eovala. Na dan 1. decembra smo io reli šp eri vseh slavnostnih mašah. Za dan 17. decembra na je izšel nov odlok: glede netia himne v cerkvi nai se šo’s/ka vodstva dogovore s cerkveno oblastio. T. i šola nai orosi cerkev, da sme mladina v niei peti Boph pravice in ea prositi za srečo Kra'ia ?n države. A'i ni to nekai nezaslišaneea? Kai si mora mladina misliti o državi in ministrih in narodnih nraznikih in samem Borni nravice. ko vidi vse io? In pravi od'ok. da 5p cerkvena oblast ni s tem zado-volina. nai pre mladina Co maši v šolo in tam zapoie hinino. Ali ni to norčevanie h svetih stvari. K.ie je država, ki bi ne imela toliko avtoritete. da bi smela nie m'adina v cerkvi neti državno himno, katere besedilo nima v sebi nič nosvefne-ea! Ali nai zaradi nar zaslepljencev in avstri?anskih zakrkniencev trni naša nacionalno vzirnia? Kie bi se bil našel Hrvat a'i Slovenec, ^ ki bi si bil unal unreti se avstrHski Od. Mussolini v uniformi častnega Slan* III. reda očetov frančiškanov. himni v cerkvi? Postopali hi bili proti niemu kot proti veleizdajalcu. Pri nas na misli vsak. da mu ie vse dovoljeno. Zahtevamo od vlade, da s svoio avtoriteto brani himno, ki ie izraz ljubezni do države in da takoi nrekliče svoi neumni odlok. Sicer io bo mladina učila, kako sc izoolniuieio državHan&ke dolžnosti. JANEZ POHARC: 'ii!9 Zadnie čase se naše časopisie večkrat neča s prometnimi oroble-mi in nrav zanimive člankp oišp v »Oriuni« strokovnjak br. inž. Ro-eliČ. dokazuioč s tem. da se nacionalisti zanimamo za vse. prane dr-žavneea življenja — ne le za nacionalno politični in etični preporod, temveč tudi za nodvie naših ekonomskih in socialnih Prilik. Lanslko leto sem sam priobčil v »Slovenskem Narodu« dva članka o »Prometnem vnrašaniu« in »Vpra-šaniu Plavneea kolodvora« in pričakoval. da se razviie mala debata — pač pa se >ieobistini'a rnoia domneva. da so merodaini faktorii ne bodo 7Panili in da bo ostalo pri starem »vzornem neredu in životare-niu«. Jasno ie in to sledi tudi iz 00-raznih ugotovitev br. inž. Roe'iča, da naš promet oronada in to nred-vsein. ker se na vodilnih mestih upania nreveč politika in frazari. mesto da se dela. Predvsem nosia-iaio razmerp v obtnočm liublianske direkciie vsaik dan nevzdržneišp — nrope nronadaio. stroii nosta’aio LISTEK. tako balo kaznovani atentati na IMiniii. (Sličice iz bližnje bodočnosti.) Že Prešeren noie. da le »na visoki vrh letč i/ neba strele«. Mussolini ie nesnomo naivišil vrh v Ita’iii zato bo še marsikaka strela udariia vanj. Ker ie na mož 00 preroikovaniu neke matronaste Šibile opremljen s solidnim strelovodom. mn ne bo moo-el noben atentat do živega. K’jub tei st"iktni ugotovitvi na se mora seveda maščevati vsak nanad no — fa.šistovsko. Do-sedania tnaščevania so se izkazala za urnopo nremila. V bodoče bodo fašisti kaznovali take atentate vse boli korenito. Izvedeli smo. da Vr-hovn’ fnš'stovski svet že izdeluje poseben »Codex poenitent*arum«, no katerem bod0 odslei ob’astva nostopala. Codex ho odobril š°lc novo lh*dsi/j hrzo"*p~''- valni. brezopoziciona'ni avtomatski Darlament made in Mussolinija. Obstojal na bo ta narlament iz samih ženiialno sestavlienih že’eznih avtomatov. ki iih bodo volile nosatnez-ne nrovince. Avtomatski poslanci dobe deloma imena italijanskih svetnikov i? Ve’ikp nratike. deloma na imena starih rimti-mskih vojskovodij in politfkov (oni vrste a la Brutus so izvzeti). Osnutek tepa nremodro izdelanega Codexa na sloni v prvi vrsti na načelu, da bo odslei krvavo ob-čuti’^ vse kar leze ino ere. stoji in leži. kadar Se bo še drznila dvigniti brezbožna roka morilca proti poli plavi božiepa varovanca in Mesite italiianskepa rodu. Posebnost, tega novepa. vsem ostalim zem’iam skraino orinoroč.liivepa zakona za zaščito dragocenega življenja S E. Benita Mussolinija na leži v tem, da nredvideva že v naprej razne načine atentatov. Za vzpled 7ako-nodaialcem zastare'ih in Preživelih narlfltnentov navaiam samo nfi spominja na čebelo in nienc Proizvode. Z oltariev moraio voščene sveče. Nadomestiti iih je s stearinkami. Vložne kniižicp hranilnic in nosoiilnic z emblemom marliivosti — čebellcp ip takoi oddati. V!oženi denar zanleniti v prid fašistovske blaeajne. Slaščičarne, ki bi še prodajale medene štruklje in sladkorčke, .ie treba takoi naskočiti. onleniti in noru.šiti. V Doiačanie groze in ceniema niepovepa Veličanstva nekronaneea Kra’ia Italije ip dalje brez odloga postaviti pred posebne fašistovsko- arditske tribunale vse čebeloreice. Kaznovati jih ie naistrožie. In sicer domorodne ItalHane z ustreljenjem, tujerodne ie pribiti na križ. § 2635. Mussclini sp soodtaknp no-vodom voiaške narade ob neki ka-mpn in c5 imahnn noeo. Zločinski kamen, ki ip zaprešll tako ostuden nenatriotiČen in boeo-Skrunški čin. ip takoi ohkoliHIHWMIWWIIWMM«MM>MWIMMWItUIIMIIWIWWHWWMUWWHMU verzi, ki jih ie napisal general Maister na Malgaiev spomenik: »Jaz nisem mrtev, o iaz le soim, le čakam Vas. da grem med Vas v Št. Vid, Dravo, našo Žito pit!« Vtis. ki ga ie napravil na poslušalce, bo ne-jjozaben. Prečitala so se pravila, ki so se z malimi spremembami soglasno odobrila. Pristopilo ie takoj nad 70 članov samih krepkih mladeničev in mož. Izvolil se ie odbor g.iasom društvenih pravil z g. Vodopivcem na čelu. ki bo gotovo kos svojim prevzetim dolžnostim in krepkemu razmahu »Streliačke družine«. Imenovalo se ie tudi zaupnike 7,a posamezne vasi. ki so tudi že krebko zastopane. Pričakovati ie. da pristopi še večie število strelcev. ki bodo v ponos naši dolini. Temu našemu pokretn bodo sledili gotovo tudj drugi krati ter se razširi širom naše Dolenjske. Notranjske in Goreniske ter sc strnemo v mogočnem Streliačikem okrožju in Savezu. Streliačk! Zdiavo! Ir Koroške. Poiednii članek »Or-june«. ki jo naš koroški narod čita skoro nairaie izmed vseh slovenskih listov, ie spričo resničnosti popolnih ugotovitev o davčni ofenzivi nemčuriev proti Slovencem zadel prav v živo. Oficielni krogi sicer zagotavljalo, da v tem članku navedena metoda sistematičnega ubijanja koroških Slovencev na gospodarskem nolju ne obstoji. Kdor pozna ta sistetu stiskania naših nai-boliših ljudi, ta na ve. da so ti izgovori le zeoli izgovori. Slovenski koroški kmet ie izpostavlien danes čisto posledicam nemčurskega davčnega viiaka. ki hoče doseči popolno pauircrizacKO našega življa, kateremu ne bo kmalu nreostaialo drugega, kakor d urezati notni les in io ubrati preko Karavank za kruhom. Koroški Slovenec nai tako po mišljenju njegovih sovražnikov vzdržuic in Plačuie po knežje plačano nemško avstrijsko državno uradništvo. ki ga v zahvalo za to oregania in zaoostavlia nrav tako kakor Italijani Nemce na Južnem . irolskem. Spričo razpoloženja med koroškimi Slovenci oa ie zelo dvomljivo, če bodn ti mirno orista'1 na to sicer izborno zamišljene načrte koroških nemčuriev. ki iih ho-čeio osiromašiti, okrasti in nato Dognati do eeslu »kommet iibor den Lolbl« v Jugoslavijo. Slovenski krnet ie trden kakor skala in strašni morajo biti viharji, ki ga poteptalo brezmočnega za vedno v tla! Iz Podbrda. Znano le. da Se nahajata v Podbrdu sedaj kar dva komisarja. in da ie tam milica, kateri ie poveriena straža ob tneii. Huda ie kazen za onega, k: ga zasačiio. da bi hotel prekoračiti met o brez dovoljenja. Tako so t.e dni uieli nekega moža in ženo. Mož je bil obsojen samo radi nameravanega prekoračenja meje, na dve leti in pol, žena na na dve leti ieče. V Podbrdu se nahaia tudi finan čni poročnik, ki ie tako ošaben, da zahteva od vseh domačinov, da se mu moraio odkrivati (ne sicer pozdravljati do rimljansko). Gorje onemu, ki tega ne bi storil. V nedeljo se ie vršila v Pod brdu velika fašistovska slavnost. Listi, ki poročajo o stvari, navaiaio dolgo vrsto odličnih gostov in udeležencev. Med niimi ne čitanio niti enega slovenskega imena. Z izie-mo domačega župnika. Iki ie hočeš nočeš moral blagosloviti nova prapora fašistovske sekciie in mladinske organizacije »Balilla«. Govorniki so imenovali to slavje ob državni meii naileošo epizodo italijanskega resorgimenta ... »Gazzct-tino di Venezia« ie posvetil temu dogodku več nego tri polne kolone svoieea lista. Račie-Podova. V našem dopisu z dne 9. oktobra t. 1. štev. 44. »Or-june« smo omenili med drugim, da ie bil nastavljen kot učitelj v Studencih uri Mariboru ndk nemčur. Glede tega iziavliamo. da smo bili v tei zadevi samo v splošnem in še to docela napačno informirani ter se je vsled tega ta trditev nanašala na nekoga, ki sploh ni bit nastavljen v Studencih'. Opozarjamo radi tega, da torci s tem nikakor nismo nameravali označiti kot takega niti brata Josipa Bajde, ki ie bil v tem času nameščen na tamkajšnji šoli kot novinec, niti br. Ernesta Vranca, ki ie bil istočasno tia premeščen Iz Sloveujgradca. Da ne bo nepotieb-nih sumničenj, izrecno povdariatuo. da ie br. Ernest Vrane, član organizacije in četnik, znan po svoiem požrtvovalnem delovaniu v obmejnih krajih, zlasti na Korošketn leta 1919. vsem tukajšnjim vodilnim na cionalnim krogom kot eden najidealnejših narodnih borcev, ki se ie postavil vselej v prve vrste, kadarkoli ie bila potreba, braniti interese naroda in države. Istotako si ie br. J. Bajde tekom svojih dijaških let kot zvest naš član in organizator stekel že mnogo zaslug za našo organizacijo. S tega stališča torei oK-žaluiemo omenieno notico, ker smo z nio nehote krivično prizadeli dva uaiboliših naših članov. O nuna Račie-Podova. Tuini glasi. * Pripomba ured.j Prinašamo eorenii izčrpni referat osebnega prijatelja in poznanega publicista, fašista orinia ore on. Azzecagarbuliia dj Barbacane. katerega nam ie kot naš stari znanec v svrho informacij iti publiciranja rade volie odstopil. Visokemu in cenienemu niscu se za to nio.vovo nreblagohotno pozornost. ki io izkazuje napram nam in Oriuni v obče od prvega hioa navezama Poznanstva islkreno za-hvaliulemo in to še oosebei v nadi, da bo i v bodočo sb^U z. njegovim n-osiim peresom v s^vo in čast Velike Italiie in njenega nič manjšega Duceia do hipa. ko bo d« zadnje pike izpolnjen S 16.765. »Codexa Doearitentiarum«. Dopisi. Sodražica. V nedeljo 12. t. m. se te vršil uri nas ustanovni občni zbor »Streliačke družine«. Udeležba ie bila nadvse zadovoljiva. Našega zborovanja se ie udeležilo do 100 fantov in mož ter so s tem pokazali, da pravilno razumevajo in ceniio Domen ter naloge »Stre-Ijačke družine«. Kot delegat iz Ljubljane se ie udeležil zborovanja g. kapetan Bratuž, koii ie pojasnil korist koio imaio mladeniči, ki niso še odslužili svoiega roka. Občni zbor ie otvoril g. Stanko Vodopivec in poiasnil namen družine. Nadvse krasen ie bil govor g Vrbiča, ki ie z vzhičenimi besedami navdušil navzoče za delo v »Streliački družini«. Poiasnil ie stališče naših grabežljivih sosedov in njihovo delo v tei smeri. Svoi govor ie zaključil z V črnemkalu ie italiianski uči-teli iz soscdnic Prelokc. Prizzi no imenu, v spremstvu karabinicriev prepovedal tainošniemu društvu nevske vaio tudi za cerkveno netic. V Dekanih so fašisti sestavili imenik kakih trideset slovanskih oseb, ki iih misiiin oh Drvi ofiliki linčati. Sramotno eažonie državljanskih oravic. V Kulinu ie sklicala Orjuua velik shod nacionalistov. Vlada oa ga ie zadnii hio prepovedala. Kako dolgo bodo še Jueosloveni mirno prenašali da se iim iemlio v tej zetnlii pravica govora? Prefekt ori ministrskem ored-sedniku. 18. t. m. ie ministrski predsednik Mussolini kot notranii minister spreiel v dališe zasliševanje in poročanie prefekta iz Trsta. Pule. Reke in Zadra. Fašistovski krajevni tainiki niti tržaškem komisarju. 17. t. m. ie zbral komisar tržaškega fašia. poslanec Barduzzi, okoli sebe krajevne tainikc med niimi seveda tudi s Krasa in Notranjskega. Dal iim ie potrebna navodila gledo obnašanja proti drueorodcem. Opiral ic svoia navodila na. velike izkušnje, ki si iih ie baie pridobil kot nekdanii pokrajinski fašistovski tajnik med Nemci na Tirolskem. Agitiral ie. predvsem za naročitev na fašistovsko glasilo »Popolo di Trieste«. ki nai se razširi tudi med Slovenci. Povemo irai m i tem, da ie Barduzzi v zadniih dneh prevzel vodstvo tega lista. Edino ena točka sp. nam ie zdela unošte-vania vredna, nai se namreč fašistovske vrste »moralno čistilo«. Le se bo to uresničilo, notem bo tudi fašizma med Slovani v Italiii konec. Bolgarski menih Neophvth Rilski ie nanisal v uvodu svnip bolgarske slovnice sledeče: Prvo šole. natn cerkve* Prvo abecednike, nato molitvenike!« Danes so liudie. ki med Bolgari in Srbi neprestano poglobliuieio globoko vi*zel. ki ie zaziiala med tema narodoma no krivdi in intrigah. tuiih intrieantov. Tiste dni na ie vsa Srbiia podpirala delo btidi-telja-ineniha Rilskega. Tako so v srbski državni tiskarni tiskali prve bolgarske kniige m zemljevide za šolo tega meniha v Gabrovu in udarili temelie razviiaioči sp bolgarski književnosti. Zaplemba lista, Zadma številka mesečnika »Naš Glas«, ki izhaia v Trstu, le oblast zaplenila z enako motivaciio kakor pri zadnii zaplem- Adicijski stroji. THE REX C0., Ljubljana. bi »Edinosti«, namreč v splošnem radi tona vse vsebine. Gonja nroti učiteljem. Pred dve-jna dnevoma so fašisti v Knežaku poiskali tamošnieea učitelja Lludo-vika Tavčaria in ga gnali v šolsko poslonie. kier 90 ga hudo pretepli. Gonia proti slovenskemu petin in slovenski govorici. Tudi na Goriškom so začeli kakor v Istri prepovedovati slovensko netic v cerkvi. tako v Šempetru Dri Gorici. Po nekod so karabinierii miličniki šli yp tako daleč, da so po gostilnah prepovedali celo slovensko govorico. Da karabinjerji so šli celo v zasebne hiše in zahtevali od slo-vensikih mater, da moraio govoriti s svoiimi otroki italiianski. Poleg vsega tega pa se vrši lov slovenskih otrok z a fašistovske organizacije »Ballila«. Sedai ne vprašujejo niti več staršev in iim tudi ne gro-ziio več v slučaiu. da ne privolijo. Samovoljno iih vpišeio med »Bal-lile« in z raznimi darovi, s praznimi obljubami, zlasti z izleti v precej' oddaljen krai vežeio mlada srca na svoi voz in ustvariain iz niih ianičarie. Pravica z a Slovane Dod Italijo. Poznan ic že slučaj višiega kanalskega župana Angelija. ki ie bil kaznovan na več mesecev ieče. ker ie dal prepleskati zid svoie hiše. na katero so bili nekateri zlikovci narisali Mussolinijevo giavo. Nič. mani' značilen ie sledeči slučaj iz Vogci-skega pri Gorici. Dva miličnika sta iz neznanega vzroka ustrelila v vrat nekega domačina, ki se ima zahvaliti le golemu slučaiu. da ie odnesel življenje, dasi mu ie krogla prodrla goltanec, človek bo pričakoval. da bodo miličaria. ki sta po nepotrebnem rabila orožje, zanrta in kaznovana, toda v Italiii ie stvar drugačna. Miličnika sta se samo prijavila nri orožnikih, ki Da So iU po zaslišaniu kar sami izpustili, tako da ie sploh odpadlo vsako nadaljnje izstopanje proti njima. Ogorčenje proti takemu početiu ie med prebivalstvom seveda veliko. KARO-Čevlji prtanano najboljši! MARIBOR, Koroška cesta 19. OR.IUNAŠI!! Skrbite za naš tisk. Razširjajte »Oriuno«. Naj le n« bo nacionalistične hiše. v katero ne bi orihaiala »Oriuna«. glasnica čistega in brezkompromisnega iugoslovenskegj. nacionalizma. Naš! sovražniki imaio milijonske fond* in bogato se obre-stuHoče tiskarne, ki iim omogočalo izdaianie njihovih dnevnih in tedenskih listov. »Oriuna« nima o v avstrijskem zaledju in kupčevala, kakor na tisoče drugih katere ie doletela svoboda risto nepričakovano in brez sleherne žrtve /anio. Oblastem, ki se za^mainj^a ta slučai cn oriee na razpolago! PoplavHencem v vednost! V blaženi SMS imamo od leta 1919. Generalno direkciio voda. ki ie do-slci potrošila za plače in komisije 500 mMionov dmaršev. dočim ie izdala za noolavlience in nanravc proti noolavam 160 milijonov dinarjev. Cisto razumljivo ic potem, da leži ta čas 50.000 oralov naiVodoviteišc vojvodinske zcmlie pod vodo in da je v Sloveniji malo dolin kjer niso neremdirane reke porušile breeov. cesta in zasule. oo'ia in travnike na debelo z gramozom. JustcsJovenski konzulat v Trstu ie menda izmed vseh naših konzularnih zastopstev naiboli nesrečen. Ni še do dobro pozabljen sramotni pobeg defravdanta Stefanoviča, že je zopet obogatel /a novo izkušnjo, s katero ea ie oblagodaril eden us'užbencev konzulata — Slovenec Mrlič — Primorec tx> rodu. ki so ca črnosrajčniki kupili za nar tisoč. lir. da ie sedai vstopil v novo ust-^-ov-lieno taino fašistovsko policijo. Kako vplivaio tako žalostna deistva n? naše nesrečne primorske brate, si ni baš težko misliti. Koroški nemčurii so silno ogorčeni. če jim citiramo niihovo postopanje z našiimi brati onkraj Kara- vank ter odgovarjalo na vse naše ugotovitve z večnim izgovorom na Jugoslavijo, kjer so baje Nemci brezpravni. Spričo trdih glav koroških nemčnrskiih iokelnov ie sko-ro zaman sleherni naš še tako do-kumentarično podprt odgovor. Radi informacije konstatiramn le. da ni v celi Jugoslaviji naletela poznana de’ legaciia nemških parlamentarcev na en sam pritožbe vreden slučai in da so baš nasprotno merodajni krogi že ponovno potrdili, da ie stanic nemških narodnih manišin v Jugoslaviji povsem zadovoljivo. Koroški nemčurii naj raie noiasnijo. da li ni resnica, da nfl v celi Koroški ene same slovenske šole s slovenskim učiteljskim zborom, dočim ie samo v liublianski oblasti 24 nemških osnovnih šol z 27 učitelji nemške. narodnosti! Savez tnuzičara ie imel 14. in 15. t. m. v Zagrebu svoi izredni kongres, katerega so se udeležili delegati iz celo države. Poleg važnih zaključkov, ki bodo imeli odločujoč vpliv na našo glasbeno kulturo. se ie sklenilo odločno protestirati proti temu. da se v času. ko italijanske oblasti izvajalo naihuiši teror nad našim življem v zasedenem ozemlin. pri nas orotežiraio italiianski godbeniki, ki se v zadnjem času en trros importirajo v naše kraie. posebno v Zagreb- da odiedaio kruh domačim močem. Stališče saveza muzičara ic povsem pravilno tako iz nacionalnega kot iz sociahiega stališča. Dolžnost naših oblasti na fe da konča že enkrat to nemoteno priseljevanje strokovno nestro barvane svoiati med katero se sikrivaio v ve'rkem številu člani Mussoljnlicvc bratovščine. Istotako nai noskrhe lastniki hetelov in restavracij. d.j noženeio to druhal če? orae. ono o dobav-iianin orožja Oriuni s strani v’adc. Uboga Italija, ki v svoii silni impe-ratorski veličini išče strahov tam. kier iih ni in ki po razpustu Oriune bega čred njenimi sencami porojenimi v bolnem možmi njenih modrih žurnnlistov «n diplomatov. 300.000 Srnaovcev ie baje še v naši 7emlii no ra^otovilu «r. Pnnto-viča na gomili pokojnega Nikole Pašiča. katerega so Srnaovci ob-mainili. da ie sorcid častno predsedstvo te pisane družbe. <3/ nasi lavnosti ie laganie na debe'0 nrišlo že zelo v navado, vendar tako go-rostasne laži še nismo čuli. kakor io ic izrekel g. Pantovič v imenu svoiih 300.000 moloicev. katerih je z Rusi gotovo ISO milijonov, čudna ic ta srnaovska vojska stotiso-čev kii ni mogla spraviti na svoj veHki kongres v Beogradu niti tristo oapenheimovcev in lčoje edina dela so menda gomile razbojniško ubitih Orjunašev v Novem Sadu. Vlačuge ie najela fašištovska tajna noliciia v Trstu, da zasleduieio tulCe in domačine ter razkrivajo namene in cilie niibovega donotova-n»a v Trst. Izgleda. da bo v tej Črni inkvizitorski banditski čeki zbran kmalu cvet izmečkov polentariie in slovenskih izdajalcev, s katerimi si bo lahko okrasil, dičrna m innaška orsa silni nekronani krali Italiie — S. E. Mussolini. Narodna odbrana ie sklicala za nedeljo, dne 12. decembra protestni shod nred Kneževin spomenikom radi invazije Italijanov na Balkanu. Vlada ie ta zbor na interven- cijo zunanjega ministra prepovedala. nakar se ie sestal odbor Narodne odbrane in sklenil sledečo resolucijo. ki ie izzvala v vseh beograjskih krogih vse odobravanje: 1. Narodna odbrana ie hotela manifestirati notranjo konsolidacijo in opozoriti na nevarnost, ki preti Balkanu in vsei Evropi z rušenjem principa »Balkan balkanskim narodom«. in nroti temu protestirati. 2. Čeprav le kraljevska vlada v ostavki in čeprav ie zunanio poetiko dovedla v težavno stanje, je vendar to zborovanje prei>ovedala, kar ic prvi slučaj v zgodovini našega naroda v zadniih petdesetih letih. 3. Kralicva vlada je zapretila, da bo z oboroženo siilo prepovedala in razgnala zborovanie v zaprtih. prostorih. To ie Narodno odbrano razburilo in proti temu odločno protestna in naglasa, dn ie to sramota za civilizirani svet. 4. Namesto, da bi vlada resno zdravila rane. ki iih ie zadala našemu narodnemu življu, se ie ojunačila in prepovedala protest proti ogroževaniu nniru v času. ko fašisti rušiio naše 'konzulate in prosvetne ustanove. Ta prepoved ie naletela na snlošno obsodbo ori vseh narodnih elementih, ki iih še. ni pokvarilo strankarstvo, ampak so še vedno verni državnim ciliem. »Jutfoslovenski nokret« se na-zivlie list. ki io pričel ored kratkim izhaiati v Beogradu. Izdaja ga ^iugoslovenska akademska oinladi-ua in ga našim čitateliem toplo priporočamo. ker ie to sedai v Beogradu poleg Pribičevičeve »Reči« in »Politike« naiborbeueiši jugoslo-venski list. Žrtve ruskem naroda v svetovni voini so znašale od napovedi voine oa do 1. septembra 1. 1917. triasom statistike dr. Caikovca 9,611.866 padlih voinikov in oficinev. katerih prelite reke krvi so bil* zbog seda- li h'v» nesrečnega boMševiškega režima skoro zaman. Ruski narod jc daroval za obrambo civilizacije in kulture 9,000.000 mož in bil ori mirovnih oojgaianiih popolnoma prezrt. Italijani na pri izmibi pol milijona mrtvih neprestano kriče, da niih nasilne pridobitve ne odgovar-iaio številu padlih žrtev med katere ie moči v težke des-ettisoče ori-ši^vati one. ki so padli no katastrofalnem begu od Kobarida k Pi-iavi kier so iih s stroinicami zastavite na pomoč došle francoske in angleške divizije. Skavti »Med onimi, ki nas naziva io pacifiste, so večinoma samo taki. ki niso šf> nikdar čuli pokania granat... Kar oa se tiče. naših bratov na Primorskem iih ne bomo osvobodili s silo. temveč edinole mirnim notom...« Približno tako se ie nedavno izrazil neki dobro poznani gosood. Dobro vemo. da te besede merilo edino na nas. Gospodu so naibrže popolnoma neznana imena bratov voivnd Pe-čanca. Trifunoviča-Birčanina, Jcv-dieviča. Miloš Radoiloviča. Tomana in mnogo tisooev onih ostalih, ki »niso š<» nikdar čuti pokania eranat.r Kar se tiče reševanja neodrešenih mirnim notom oa ima dotični gosood dovoli prilike preštudirati žalostno zgodovino slovenskih akcii na Koroškem- ko ie. tudi ostal proti borbenim naturam, dober in miroljuben mož ter deial: »Niti kaoliice krvi!« Posledice te. miroljubnosti in zanašanja na srečni izid no nekem deus ex machina ie. da preživljamo že šesto leto od dne. ko ie nokrila tuga zibelko slovenstva. 1 mi liubimo nUif in pero boli od meča in puške, ali zaenkrat velia v zgodovini osvoboievania narodov še vedno tisočkrat notrieno načelo: »da vstaja «;v0j>0ds» ns«rrdnv Samo co krvavih odkupnih Srtvah!« Mrk in nemil ie ta nauk. Računati pa mora neizbežni 7. niim sleherni, ki mu ni osvoboienie zatiranih in za-sužnienih bratov le, zgolj prazna fraza Fiir 42 Mann eder fiir 6 Pferde. Ta napis se še danes r>o devetem letu osvoboienia. naide na marsikaterem -železniškem vozu. ki nosi sicer lastninski znak SHS. Kolikor smo poučeni, bi morali biti v teku devetih let vsi vn^.ovi že trikrat prepleskani. Gorenja ugotovitev na dokazuje, da veliko vozov še po enkrat ni bilo prepleskanih. Ne glede na to. da se ves grod, lesovi'* in železic voza vs'ed vremenskega voliva po nepotrebnem kvari, če ni <; primernim pleskanjem nroti istemu zaštiten. ie nre-cei žalostno za naše prilike, če se tako enostavne stvari kot nanisi. ki so v zvezi s nleskaniem, še vedno pisani v tuiem jeziku. Je pač tako. če se drži na me-rodainih mestih iz partijskih razlogov tuierodce. ki sl mislijo: »Nur durcfahalten. es kommen ia \vieder bessere Zeiten: bis dahin solen aber die Schriften dokumentieren. daB wjr einmal stark waren. was wir heffentlich hierzul^nden wie-der erreichen werden. Mit oassiver Resjsten/. halten wir die Eutwicke-lun^sscliichte d er .Tucoslaven zu-riick.« Nai že napravijo merodajni fak-torii ori železnici enkrat konec pasivni resistenci tuierodccv. Partijsko zadržavanje tujeredcev na vo'ivnih mestih gospodarskih ustanov ima zle ekonomične posledice in kakor gorai.šnii podatki nričaio. trpi avtoriteta in ugled naše narodne države: kaiti lahko si vsak sam misli, kai govore v drugih državah o nas. če vidi io na naših železniških vagonih napise v nesluž-benem jeziku. Civis romauus sum! ie naslov daljšemu članku dr. E. Stefanoviča v »Narodnem dnevniku«, v katerem se med vrsticami ori analiziranju poimova,nia nacionalizma dotika i nas. češ. »da ir> naše čustveno nazi-ranje kratkovidno in nezdravo, da nima pozitivnega cilia in da ie v interesu našega današnjega gosoodu-ioče^o ooložaia v lastni svobodni državi, da se temeljito revidira in usmeri v rpalneišo in Času in kra;u odgovarjajočo Pozitivno nacionalno politiko.« Sleherni, ki ima dar pogleda v bodočnost mora priznati, da ie pot. ki io mi ubiramo v pogledu nacionalnega čustvovania zelo na široko in globoko umerjena ter da ni v mej nikake kratkovidnosti. lucosloven-stvo ?o geslo in garanciia bodočnosti! To je moral priznati i Liuba Jovanovič in ce!o v nekoliki meri sam Nikcla Pašič! V logičnem in matematično jasnem Jugoslovenstvu. ki danes predstavlja za se. no svojih nosilcih že zaključeni program, ie zaoooadeno vse ono. k;ir smatra sicer g. dr. E. Stefanovič za koristni in potrebni drugi način nacionalizma. ki ie zavest ponosa in ljubezni in .volje dvigniti zemlio ter narod do najvišje mogoče popolnosti. Čc-tnu teoretizirati in ustvariati nove kalupe, ko ie že tu zgrajena dogma iasna in razumliiva vsakemu normalnemu človeku? Jugoslovcnska ideja ie tu. treba .ie samo pristopiti k njenemu izvrševanju, oa bo lahko kmalu spoznati, da ip v niei zano-paden nainopolneiši način orerodit-ve mišlienia in delovania našega rodu. Hitbmajer. znani vnditeli bosanskih vstašev. sodrug Petra Mrko-niiča in še živečega Aleksandra Tomana, ie bil g]asom zadnie^a članka Rašc Miloševiča o življenju in delovanju pokoineea sedega premiera Nikole Pašiča »neki Italijan«, Z ozirom na toliko informiranost Beograda o delovanju in nehanju slovenskih pomočnikov Petra Mr-koniiča ni baš potem čudno, da umira naool gladu niof>ov noslednii preživeli slovenski soborec Aleksander Toman in da ie gomilo nekega Italijana Hubmaicrla na debelo pre^astla zelena trava katero ie skušala vsaj deloma opleti poštena In hvaležna roka fugosilovenskega nacionalista Ndkoč .ie. zaoisal ranj-ki Ivan Cankar težke besede: »O domovina, ti si. kakor v!ačuga« in_ žel zato mnogo graje. Boen ooto-ženo na so danes boli primerne, kakor še kdai dnslei. Nacionalistii Kupujte pri trgovcih, ki inserirajo v „Orjuni“/ O nemško-]taH1anskem sodelovanju vedo zadnje čase mnogo povedati laške novine. Osobito oa še odkar ie bil sklenien med Nemčiio in Italijo arbitražni pakt Mi .Italijanom rade volie dopuščamo, da se vesele, na račun tega fiktivnega pri-bližania Nemcev k zatiralki iužnoti-rolskih Nemcev. Prepričani na smo trdno, da bodo Nemci no grenkih izkušnjah. katere imaio s »kacelma-cherii« dobro premisli'i prei ko se daio speliati znova na led v dobro Angliie in Italiie. ki jima '.e nem-ško-francosko izmlrjenie vse orejj nego liuba zadeva. 9z sameva zim , ne moreta kuhati kam Dober in krepak okus dobite sele.ako upofrebite Pijača s Pravim Frančkom Vas zamore sralno za dovoljevan )S Zfioati kavi na vsak način spada Pravi Franck. Angliji sodrue Krasin je ostavil irlasom oporoke imovino 3 lnili.io-nov funtov šterlineov. kar znaša 825 miliionov dinariev. Vse te silne, novce ie imel naložene v londonskih bankah, ker iih oči-vidno ni zaunal boliševišiki Rusiji in ker je pričakoval, da bo moral v n ie i noravnati svoie račune: ki da-tiraio še i/. onih časov, ko ie bil navaden zastopnik neke nemške električne firme. Junaško dobo slovenskega naroda 'p našel list slovenoborcev. in sicer v času. ko ie /marala v deželnem zboru volia slovenskega I ljudstva. Priznamo plodovito delo deželnega zbora, v katerem na so delali za narod možie drugega kova. kakor so današnie luči stra^V'' slovenskega liudstva. vendar smatramo smešenjem taisteea liudstva. če se to čisto nalanačko borbo med nekaj starimi liberalci in malo širše mislečimi nazivlie z iunaško dobo slovenskega liudstva. ki tega smešenja nač ni zaslužilo. Ob oriliki revizH<» hla^aln železniških oostai v Srbiii so revizorii na večih Dostaiah našli namesto denarja oriznanice radikalnih noslan-cev. ki so uporabili ta denar za mi- I nu'e občinske volitve. Naša državna statistik« ie na , nodlaei orellstovania in študirania I noznanih letnih statističnih izdani I nemškega državnega statističnega urada med vsemi državami sveta naimizerneiša. Daleko nas nrekaša-io v tem noHedu vse sosednp zemlje celo Afganistan se more oohva-liti. da nas ie nrekosil. Izeleda, da ie edina statistika, ki ie nri nas sistematično vodena ona generalne Direfkciie carin o izvozu in uvozu. V Beogradu imajo nač denar za I vse. samo za kai nuinn ootrebneea na ne! ! Mussolini ie dooisniku argentin- ] skeea lista »Prensa« deial med I ostalim: to. da koraka italijanski narod z brzino 100 km na uro in da bo niepova ddovna mrzlica dosegla tudi 41°. Mi !k tei izjavi pripominjamo, da od 41° do 42° ni velike razlike. Po 42° pa je smrt in te-I pa se mora duce zavedati danes, ko tira termometer italijanske delavne mrzlice v vrtoglave višine. Naš narodni preizkušeni nreeovor I nravi: »Kdor visoko leta nizko nade!« Ir oredsrovora do Trubarju iz- I detetvovfltiem nrerodu «v. nisma v glagolici: »jesmo s tim našim tuma-j čenem svim s'ovenskoga ezika liu-! dem služiti hoteli, naiprvo vam Hr- I vatom i Dalmatinom, notim taikaiše I Bugarom.« Tako ie naš Trubar v 16. stoletju gledal in delal za ves naš rod od Karniie Da do Varne, ko je kot prvi slovenski nisec zastavil svoip plodovito pero. Danes na v 20. stoletju slovenski slovenoborski deklaraši slkrivam nlodove dela slovenskega genija pod figabirtove polovniake in za ozidie unionskih zakaienih in zamejenih kleti. In kot v zasmeh izrabliajo v opravičilo temu bednemu nočetin še taistega Primoža Trubarja, katerega »heretična dela so na poseben ukaz papežev Gregorja XIII. in Urbana VIII. predhodniki in duševnonazorni ideologi današmih slovenoborcev tako odu-ševljeno sežigali. Kaj le bilo orvo spoznanje mrtvega Pašiča? Da ie v Jugoslaviji toliko licemerstva, da je bil Bizanc v dobi Justiniiana v Drimeri z nio. zem!ij» naiodkriteiših mož in da ni za Jugoslovene lažiega opravila, kakor potočiti par krokodilovih solza. Stieoan Radič se ie mudil dve uri pri generalu Peri Zivkoviču, komandantu kraljeve garde in poznani vplivni osebnosti na dvoru Pripominjamo k temu prijateljskemu sestanku, da ie pred meseci čutaroizpilec pošteno zdelal v enem svoiih eovorov imenovaneea ee-nerala. Radič ured 16 leti. V hrvatskem saboru fe deial leta 1910 med drugim mirotvorec tudi sledeče: »Ni se ml potreba plašiti z* Hrvatsko, dokler fe tu Svet. Pribičevič. Do-čim so trlle Franki prodali Hrvatsko so se našli zooet triie bratfe Pribičevič!, ki so bili orloravlleni položiti glave 7t\ Hrvatsko.« Danes oa ie no Radičevem miš-lieniu taisti Pribičevič najhuiši sovražnik Hrvatske. rodne institucije, ki ie iztrgala na tisoče slovenske dece \i kremoliev »Lege nazionale« in »Siidinarke«. Poleg koledarske vsebine ie ni7 nekrologov tihim narodnim delavcem, ki so leta in leta marliivn vinar k vinariu zlairali in soasovali našo deco na način, ki .ie zadivil i tuice! Naiboliši izmed vseh objavljenih prispevkov oa ie brezdvomno oni poznanega manjšinskega delavca dr. Leona Brunčka z naslovom: »Problem obmeinera naroda«, na katerega se še povrnemo 7 daljšim Člankom, koieea konec: »In zato obstoji bistvo našega problema kot obmemega naroda v tem. da smo ali vsai postanemo Jugosloveni. V to pomozi Bog!« označuje, da ie C. M. D. na pravi poti in da ve. kie je edini spas Slovencev to in onstran državnih meia. Koledar stane broširan 15 Din iti ga naitooleie priporočamo. A. V. Nov« razelednlce ie nns!ikal neumorni slikar Življenja našega ljudstva priljubljeni Maksim Gaspari. Kahnakčalanska proslava ie doživela že pravcati historiiat. Sprva le bilo določeno da se bo vršila dne 12. septembra. Radi nenadnih ovir so io prestavili na 10. oktober, ki oa tudi ni držal nakar ie bil izbran 7. november za dan proslave. Sedai na Drihaiaio iz vrst onih. ki iim ie postalo oreklicevanie danili iziav že profesiia sporočila da e Kaimakčalanska proslava odložena na drugo leto. ker ie leto« že irehladno da bi mop'! s cilindri in fraki prisostvovati tei oroslavi oni. ki presede polovico svnleea živlie-nia v barih in zabavallščih. Padli kairnakčalanski borci katerih kosti leže nOd milim nebom, Da imajo že it?1' dovoli družbe s Dlaninskimi orli ki brskaio do niili. »Vardar« cigareta stane erar no lastnem nriznanin monooola 5 para. Prodaia na iih do 50 para komad in olačuie nameščence in delavce v tobačnih tovarnah slabše, ne^o iih nlačuiein šibka privatna J nodietia. Potem oa se obrača orole- I tariat na državo s prošnjami, nai ra j zaščiti s socialnimi uredbami ored izkoriščanjem kaoitala. Mržnio oroti Slovencem zbuiaio neprestano med brati Hrvati neki gotovi kroed. ki v svoiem separatistično orientiranem Časopisju licemersko zavijajo oči in očitaio da I mečeio Slovenci polena na Dot Hrovatom. Oporekati tei budalosti ne mislimo. Beležimo kot kronisti samo tatarsko vest poznanega »Čui-mo!«. ki ie videl »na dučansklh Vratih nek ep* slovenskega era*zlar-1a naois: »Nem« nič za Hrvate!« Ta vest s primernim poukom o nekorektnosti Slovencev ki izvešaio ob priliki planinskih kongresov no-leg hrvatskih tudi »srbske« zastave, priča dovoli o bratskem soora-zumaškem nazivaniu te gospode- ki bi rada Srbe čisto zataiila. Slovence oa degradirala med Planinske Hrvate ki iim ie edini snas v prazni in toooelavi radičevščini. Uradniške razlike kaniio v kratkem času pričeti izplačevati v področju naše finančne delegacije. Po naših informacijah na bodo sprejemali te razlike samo poročeni državni uradniki dočim za samce še ni kreditov za izplačilo razlik. Priznamo da potrebuieio poročeni državni uradniki boli denar, kakor samci, vendar mislimo, da smelo i tl pričakovati Izplačila 9vo*1h pošteno zasfuženih razlik, na katere )e «knrn sleherni Izmed nllh napravil že v naprei dote orl krolaču ali čevliariu. Slike so vzete iz našega narodnega življenja ter predstavljajo Slovenko. Lepo Vdo, Mlado Bredo, pomlad. kmetsko svatbo in Slovenca. Naiboh posrečena je skoro gotovo ona. ki predstavlja v vsei košatosti slovcnskeea fanta z naeelinom in škornii na kveder. Tiskovno so razglednice dobro izdelane. Morda so le. barve za en ton premehke. — Razglednice toplo priporočamo. Stane cela sfiriia le 6 Din in daleko nadkriljujeJd oni balkanski šund s katerim zalaea Dunai naš razeted-niški trg. S kuoovaniem domačih razglednic podpremo naše domače umetnike, domače tiskarne in našo plačilno bilanco, v kateri znašaio lene stotisoče tudi številke obsegajoče. imoort razglednic. J. T. Glasnik saveza trezvene mia. dežl prinaša v novemberski številki zelo zanimivo vsebino iz treznost-neea ookreta. katerega mora iz srca pozdraviti vsak pravi prijatelj našega liudstva. koietra prenevaren sovražnik te baš alkohol. MARIBORČANI! PRAKTIČNA BOŽIČNA DARILA KUPITE V MANUFAKTURNI TRGOVINI FRANJO MAJER MARIBOR NA GLAVNEM TRGU 9. ZLATOROG KniBievnost Katera gospodinja ne pozna v modro-rumene škatlje paketiranega Zlatorog terpentinovega mita, katero je vsled čudovitega uspeha pri pranju in velike izdatnosti sploSno priljubljeno! Zlatorog terpentinovo miio se izde-luje iz najboljših surovin z dodat-kom terpentina, je torej tudi za naj-finejše perilo popolnoma neškodlji- m vo! Zlatorog - terpentinovo milo je m najboljše, najdragocenejše, zlata ■ vredno! H Da to simboliziramo in vzbudimo tudi v najširših krogih zanimanje za to neprekosljivo milo, se vpreša od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad 10 - frank - zlatnik, kateri se pojavi pri vporabi mila. Dosedai se je našlo ie mnogo »latnlkov! Koledar šolska družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1927. ie pred kratkim izšel in prinaša prav zanimiva poročila o delovanju te. orekoristne naše na- Pri poroča se za nakup boiitnih daril HODNA TRGOVINA ZRNA BolISevl^kl milijarder. Diplomatski predstavnik sovjetske Rusiie v Grand Magazin Conffection Poskusite tudi Vi srečo in kupite komad ZLATOROG terpentino.ega mila, perite z njim in pre pričajte se o njegovi izvanredni kakovosti. Morda boste tudi Vi našli zlatnik! LJUBLJANA, Gosposvetska c. 2. ^ - NaJbolJII Hvalni ^OL I" platllnl stroji. iiborai kntiigkdji ii ili|iilm ' PH izvršiti v Ii litini i URCII. bJm Ustanovljeno I. 1807. Vezenje poučuje bretpUino. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. IS LITNA GARANCIJA. Pisalni stroji „ADLER“. Kolesa iz prvih tovarn „D0nrkopp“, „8tyrla*, „Waffeirrad“, „Kayser“ Najlepša konfekcijska dvorana v Sloveniji in najveeja modna manufakturna tvrdka MANUFAKTURNA VELETRGOVINA NA DROBNO NA VELIKO Šolski zvezki za osnovne in srednje Sole mtm. mm »mm — i ju. im—»"— . , . -—AfnoMi Risanke, dnevniki in beležnice. Olmsiii opna Hiii. latalim. mlin ii leklan. M. Lattia Umka leiskih »akn. LJUBLJANA Bohoričeva ullsa it. 24 GRADBENO PODJETJE ING. DUK1Č IN DRUG Odgovorni urednik: Jože Soan Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odsrovarja France štrukelj. Za konzorcii lista »Oriuna« odgovarja Dreiče Verbič. Stran 4. »O R J U N A« Stev. 54.