http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1038
TOREK, 23.JANUAR 2014 / ŠTEVILKA 1038, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743
Salon za nego telesa VEN
Smrekarjeva 12 05/ 64166 65
TrgEtbina Kristana 2
Brezplačni telefon 08018 33 sifra@siol.net
karti«aj

!' ': 1
' . ' i i.
Koliko pa država dolguje nam?
Če bi Slovenija svoj javni dolg prenesla na svoje državljane bi ji vsak od nas trenutno dolgoval nekaj več kot 13 tisoč Eurov. Včasih se zdi, da je država celo prepričana, da je to res naš dolg.
PRIJATELJA
Da sva prijatelja dobra a tudi rivala, se ve, ker na igrišču peščenem, brez boja ne gre.
Za žogico vsako se leti, čeprav koleno boli in komolec že škripa kot izrabljena kripa.
Že leta po igrišču podiva se, kdo pa je boljši se še danes ne ve! Celo to je neznanka, kdo od naju ima lepši stas. jasno je le to, kdo je starejši in kdo ima manj sivih las.
(Mef) Glede na to, kako se loteva popravljanja svojega finančnega stanja sem vedno bolj prepričan, da država, ki jo predstavlja vlada z vsemi svojimi organi in inštitucijami, svoj dolg razume kot našega.
O dolgu, ki so ga ustvarile vse vlade od Peterletove naprej, govorijo zgolj v množini in ni ga bilo predsednika vlade, ki bi priznal, da je, skupaj s svojimi ministri, naredil karkoli narobe. Ne spomnim se niti enega tovrstnega priznanja ali kesanja, vedno so bili krivi drugi, največkrat opozicija, sindikati, mladi, upokojenci, javni delavci, celo novinarji. In tako je krivda za nastali dolg države končala na plečih državljanov.
Država si takšno sprevračanje dejstev lahko privošči, ker je pač država in, če je treba sprejme takšne zakone, ki nas nenadoma spremenijo v dolžnike. In potem seveda od nas terja plačilo dolga, ki ga nikoli nismo ustvarili.
Naprimer pri nepremičninah. Ne spomnim se, da bi država kdaj komu plačala zato, da je postala lastnica kmetijskih zemljišč, ki jih zdaj veselo prodaja za svoj račun, morja, ki ga daje v koncesijo, rek v katerih si je prisvojila še ribe, cest, ki jih je gradil Mussolini, vodovodov, ki so jih gradili brigadirji in zadružnih domov, ki so jih ljudje gradili s svojimi rokami in samoprispevki.
Na koncu pa se je pokazala kot slab gospodar in zdaj skuša na vse načine od ljudi pobrati vse, kar se pobrati da. Zato si zdaj, ko voda teče v grlo, izmišlja takšne davke na nepremičnine, kjer obdavči celo ustavno pravico do prvega stanovanja, izmišlja si energetske kartice, na ceste pošilja policijske patrulje in darsovce, v trgovine in lokale carinike, da o raznih inšpektorjih ne govorimo.
Mi pa smo tiho in še vprašamo se ne: kaj pa če v resnici država dolguje nam. Pa nam zanesljivo dolguje marsikaj. Če nič drugega socialno in siceršnjo človeško varnost, vero v prihodnost in ljubezen do domovine, pa še kaj bi se našlo.
Knjige za naročnike
V	sodelovanju z založbo Meander smo za vse, ki ste obnovili naročnino za prvo polletje 2014 pripravili knjižno darilo, ki ga lahko dvignete v našem uredništvu.
Za takšen način obdarovanja smo se odločili zato, ker nekaterim ni do branja proze pa tudi zato, da spoznamo naše zveste naročnike.
V	uredništvu nas boste našli vsak
delovni dan od 10.00 do 17.00 ure, če nas ni pa nas kar pokličite na 040 211 434.	Uredništvo
Izjava tega tedna
Slovenci mamo državo z motnjami v razvoju in politike s posebnimi potrebami.
neznan avtor
WWW.NAKUPI.NET
0 BANKA KOPER
Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211 434
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
DOBRI LJUDJE MED NAMI, BANKIRJI NAD NAMI
DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank) je, v javnosti in med nami, bolj znana kot slaba banka. Njena naloga je, da ene banke uniči, druge dokapitalizira, da država ne ostane bez nosilcev finančnega sistema. Dokapitalizacija se edino lahko naredi z denarjem. Denarja nimajo banke, denarja nima slaba banka, denar je naš.
Da bi, kar se da bolje in hitreje porabili naš denar, si sedem zaposlenih v slabi banki brez denarja, dovoli izplačati vsak mesec 92.600 evrov, dva izvršna direktorja pa si vzameta vsak po 21.500 evrov. Mesečno. Vsak od teh devetih ljudi ima večjo plačo od predsednika republike, ki je (podatek je za mesec november), dobil 5.105 evra, predsednice vlade, ki je prejela 5.462 Evr, sodnik Ustavnega sodišča s 5.568 ali poslanec Državnega zbora, ki v povprečju prejmejo 5.564 evra. Izvršni direktor slabe banke (sta dva) velja skoraj toliko kot štirje predsedniki države, ali kot štirje najvišji predstavniki države Slovenije skupaj. En bankir slabe banke je vreden toliko kot štirje najvišji predstavniki države - pravosodne, izvšne ali zakonodajne oblasti, plus predsednik republike. Kot 50 upokojencev. On sam si vzame 50 pokojnin. Mesečno. Pedeset mesecev je več skoraj 5 let. V enem mesecu porabi malo manj kot 5 let življenja človeka s 400 evri pokojnine.
To je verjetno zato, ker živimo po tržnih zakonitostih in v pravljici o svobodnem tržišču na katerem zmagujejo najbolj sposobni, najbolj inventivni, najbolj pametni. Pozabite. Oni jemljejo kolikor lahko, ne zato, ker so taki, ampak zato, ker so najbolj brezobzirni, najbolj pohlepni in najbolj neusmiljeni do drugih. Ne zato ker so izkušeni igralci na borzah, ampak - ali niso borze legalni institucionalizirani kriminal? Tam ne zmagujejo najboljši. V tej igri zmagujejo najslabši, najbolj brezobzirni. Ta družba je polna takih ljudi, pripravljenih, da hodijo po drugih, ne zanima jih usoda tisočih, pravzaprav 132 tisoč tistih brez službe, skoraj pol milijona upo-kojencv, otrok v vrtcih, uničenih tovarn in skrahiranih podjetij. In vsi to mirno gledajo. Med njimi izbirajo ljudi leta. Ne tega leta. Njih so izbirali preden je Frančišek postal papež in Snowden žvižgač.
Za razliko od njih bo človek leta postal nekdo, ki po ničemer ni podoben prej omenjenim »rešiteljem« slovenske države in družbe. Ime mu je Jorge Mujiča, živi, skupaj z soprogo na njenem vaškem posestvu, predsedniško palaačo, v kateri bi moral stanovati, je dal brezdomcem, dve tretjini svoje plače daje za šolanje revnih otrok, drugače pa je predsednik države Urugvaj. Je lastnik Volkswagna »hrošča« letnik 1987, traktorja in zaplate zemlje, na kateri, skupaj s soprogo,vzgaja krizanteme. Urugvaj je država v kateri je 6 odstotna brezposlenost, šolanje je brezplačno, vsak otrok, ko začne hoditi v šolo dobi računalnik, cene hrane so kontrolirane in lačnih ni. Tudi gay poroke so nekaj normalnega. Sam je, kot revolucionar, bil zaprt štirinajst let v vojaškem zaporu. Zavzema se za obnovljive vire energije in recikliranje. Prepričan je, da globalni kapital omejuje in onemogoča razvoj svobodne družbe. »Slabo mi je zaradi vsega, kar se dogaja. Tržišče dominira in diktira naša življenja. Današnja politika je navaden kratkoročni pragmatizem. Pozabili smo filozofijo in etiko. Razvoj ne sme biti na račun človekove sreče. Nasprotno, razvoj mora promovirati ljubezen in humane medčloveške odnose. Življenje je največje bogatstvo, ki ga imamo in ko se bojujemo - se bojujemo za srečo vsakega človeka. »
Z revolucijo?
»Revolucija je svetovna potreba. Le da to ne pomeni ubijanje in nasilje. Revolucija je kadar vi spremenite vaš način razmišljanja.«
Kaj mislite?
Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža svoja stališča, mnenja in poglede na svet, ki so lahko tudi enaki stališčem uredništva.
V	KIŠD po nasvet, kako v osebni stečaj
Pravni center za varstvo človekovih pravic je v Kopru in v Piranu, od aprila 2013 do danes obiskalo 407 oseb s težavami iz družinskega, delovnega, izvršilnega prava in prava socialne varnosti. V zadnjih treh mesecih se je obisk na pravnem centru povečal za trideset odstotkov, in sicer jih je obiskalo največ oseb s težavami pri neplačevanju preživnin s strani bivšega partnerja, s težavami zaradi neizplačil plač in prispevkov s strani delodajalca ter zaradi začetka postopka osebnega stečaja. »Izkazalo se je, da aktivno sodelovanje z obalnimi centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, ostalimi institucijami in nevladnimi organizacijami zahteva obravnavo strank neposredno na območju vseh treh občin«, je povedala vodja pravnega svetovanja zavoda Martina Boben.
Od ustanovitve v aprilu 2013 do danes je s pomočjo piranske in koprske občine zavod vzpostavil že dve pisarni, potreba uporabnikov iz ranljivih skupin pa se je pokazala tudi s strani prebivalcev Izole. »Posameznikom, ki si pravne pomoči ne morejo privoščiti, smo v januarju pričeli pravno svetovati tudi neposredno na območju Občine Izola, saj smo v preteklem letu zaznali veliko potrebo po pravnih nasvetih tudi s strani Izolanov,« je povedala direktorica zavoda Margerita Jurkovič. »Pravno svetovanje v Izoli poteka vsako sredo med 8. in 16. uro v prostorih Kluba izolskih študentov, in sicer so do prvega pravnega nasveta po Zakonu o brezplačni pravni pomoči upravičeni posamezniki, ki z ustreznimi dokazili izkazujejo socialno ogroženost.«
V	Izoli, natančneje v Koprski ulici, sicer že deluje še ena pisarna bre-
zplačne pravne pomoči, uradno se ji reče Primorski pravni center, tako da so občani Izole, ki imajo kakšne pravne in socialne probleme, vsaj formalno, dobro zaščiteni. Koliko praktične pomoči so deležni pa vedo povedati uporabniki sami. Bojimo se le, da so socialno zaščiteni predvsem tisti, ki te projekte izvajajo, številni uporabniki pa še vedno ne vedo kako naj si pomagajo iz svojih težav.	ur
Dve pojasnili
Tonček Juriševič, častni občan občine Izola in nagrajenec ob 60 letnici krvodajalstva nas je prosil, da popravimo njegovo izjavo v zvezi z odnosom občinske oblasti med in po njegovi hudi bolezni. Ne drži namreč, da ga je župan ignoriral ob srečanju v mestu, ampak sta se pozdravila in tudi izmenjala par besed.
Ne opletajte z mojim imenom
V	zvezi s člankom o kadrovanju v Domu upokojencev Izola pa nas je prva izbrana pa neimenovana kandidatka za direktorico doma obvestila, da ne želi, da kdorkoli govori v njenem imenu in da se distancira od izjav drugih oseb v zvezi s kadrovanjem v domu upokojencev Izola. Njeno željo bomo, seveda, upoštevali tudi v uredništvu.
Podietie'
DO&MA&POMOČ d.o.o.
nudi pomoč starejšim na domu in varstvo otrok, prevoze in spremstvo pri vsakodnevnih opravkih (zdravnik,pošta,trgovina,banka itd.), pomoč pri gospodinjskih opravilih ter sprehode in pogovore.
Kontakt: Dorjana Galič, Humarjeva S, 6310 Izola mail: dorjanagalic@gmail.com tel. št.: 030-939-472
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.raandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinarije

Stari topoli so bili menda nevarni
Izolanom, vsaj večini, vendarle ni vseeno in ko so v torek zjutraj padli prvi topoli v parku pri nekdanji Opremi se je vest o tem razširila po Izoli, v uredništvo pa so že prispele prve fotografije podrtih dreves, Prizor res ni lep in obljube, da bodo tam zrasla nova drevesa so bile doslej skoraj redno pozabljene.
Dejstvo je, da na omenjenem območju ne moremo več govoriti o parku ampak zgolj še o zelenici, saj bodo odstranili kar šest starih in velikih dreves.
Ob tem seveda najprej pomislimo na dosedanje posege, ki so drevesa zgolj odnašali, vrnili pa so jih le za vzorec. Tako se je zgodilo z drevesi na svetilniku, ki so padla zaradi vetrne nevihte pa tudi zaradi posega ljudi. Danes jih tam ni več, simbolično posajene smreke so se posušile, par dreves pa je res zraslo na novo, vendar še zdaleč ne toliko, kolikor jih je padlo. Tudi odstranjena drevesa v parku pri Velikem trgu so dobila bolj šibke nadomestke tako da ima prej videz pohabljenca kot pravega parka. O podrtih in pozabljenih pinijah na Prešernovi cesti smo govorih že velikokrat, spomnimo lahko še na podrte topole v bližini parkirišča pri Sonji pa na drevesi v dvorišču stare italijanske šole in še bi se kaj našlo. O pomenu dreves je govoril tudi župan Igor Kolenc, ki je prav v zvezi z zelenim območjem tega dela mesta dejal, da je “eno drevo več vredno kot sto parkirnih mest.” Zato nas je zanimalo, kako da so se prav zdaj lotih tega velikega posega v izolsko zeleno območje in zato smo izolski Komunah, ki izvaja ta dela, naslovih naslednje vprašanje:
- Zanima nas, kdo je tista strokovno usposobljena oseba, ki v občini Izola kompetentno odloča, katero drevo je treba posekati, katero bi lahko zdravih in katero lahko ostane. V bližini tega malega parka je namreč Drevored 1. maja, kije eden redkih pomnikov prisotnosti Napoleonove vojske v našem mestu in zato se gaje treba lotevati s posebno pazljivostjo.
Drevesa so bila nevarna
Odgovor smo prejeli danes in se glasi tako-le:
Komunala Izola je skupaj z Občino Izola spremljala stanje topolov na koncu Drevoreda 1. maja v Izoli. Na podlagi ugotovitev je bila, z namenom zagotoviti varnost udeležencev v prometu, sprejeta odločitev, da se odstrani šest dreves (pet topolov in brest).
Dve drevesi sta bili tako močno poškodovani, da sta jima debli dobesedno razpadali, kar je predstavljalo potencialno nevarnost za sprehajalce.
Na deblu enega od dreves je rasla goba, kar pomeni, daje bilo drevo okuženo in je počasi odmiralo.
Eno drevo je raslo neposredno ob cestišču in zakrivalo preglednost ceste voznikom in pešcem.
Bolno ali zdravo drevo?
' ‘:£r
<<
Dve drevesi sta imeli na meji med koreninami in deblom večjo luknjo, ki je segala globoko v notranjost debla. Pri odstranitvi enega od teh dreves se je izkazalo, da je bilo deblo drevesa dejansko votlo in da je bila odstranitev torej upravičena. Drugo drevo z enako poškodbo pa bo odstranjeno v naslednjih dneh.
Odločitev je kolektivna
Zaradi zgoraj navedenih razlogov in podane ugotovitve oziroma predloga pristojnega za hortikulturno področje na Komunah Izola d.o.o. ter soglasja Občine Izola, je bila torej sprejeta odločitev za odstranitev teh dreves, hkrati pa, da se odstranjeni topoli nadomestijo s platanami (Platanus sp.), kakršne že rastejo v neposredni bližini.
Zavod ni bil vključen
Glede na to, da je odgovornost postala kolektivna in ostaja skrivnost, kdo je zares odločil o odstranitvi dreves, nas je zanimalo, ah je bil v to odločanje vključen tudi Zavod za varstvo narave, ki ima sedež na Kristanovem trgu v Izoli. Toda, tam so nam le povedali, da v odločanje niso bili vključeni in nam ne morejo postreči s podrobnejšimi informaciji. Strinjajo pa se, da so stari topoli lahko nevarni za ljudi, ko jim začnejo odpadati stare veje, vendar o zdravju teh dreves nimajo podatkov. Še najbolj pa moti dejstvo, da o posegu niso obvestili Izolanov, saj bi bile reakcije zagotovo strpnejše. Še enkrat se je pokazalo, da vest na spletni strani Občine Izola pač ne doseže ljudi.	(ur)
Prometnice
Sončno in Veliki trg prepustimo pešcem
Dela na Sončnem nabrežju so se pričela, nekateri gostinci so se odpravili na dopust, drugi so začeli z rednimi obnovitvenimi deli, vsi pa se zavedajo, da bo treba preživeti do Velike noči, ko naj bi bila glavna zemeljska dela končana. Zastoji zaenkrat niso preveč kritični.
Kot so nas obvestili iz občinskih pisarn sta v ponedeljek začeli veljati delna in popolna zapora na Sončnem nabrežju zaradi rekonstrukcije nabrežja s pripadajočo komunalno infrastrukturo. Popolna zapora bo veljala na delu Sončnega nabrežja pred občinsko stavbo in sosednjimi stavbami, kjer bo po novem uvedena peš cona. Na vozišču Sončnega nabrežja pa bo veljala delna zapora, ki bo omogočala izmenični enosmerni promet ves čas gradbenih del.
Več zelenja in tlakovanje
V sklopu rekonstrukcije Sončnega nabrežja bo na razpisu izbrani izvajalec del Grafist, s pogodbenima partnerjema Adriaing in CPK, uredil meteorno in fekalno kanalizacijo, vodovodno omrežje in javno razsvetljavo. Vozišče in pločnik bosta na novo preplaščena, urejeno bo tudi odvodnjavanje padavinske vode.
Ob rekonstrukciji nabrežja bodo tudi nekoliko povečane zelene površine in urejena bo peš cona pred stavbami na Sončnem nabrežju. Vrednost rekonstrukcije, ki mora biti po pogodbi zaključena do konca marca, znaša 946 tisoč evrov z DDV.
Prometni režim
Izvajalci, ki so se trenutno lotili del pred slaščičarno in gostilno Sidro so problem enosmernega prometa rešili s semaforjem, ki je trenutno učinkovit, čeprav prihaja do občasnih težav, ker je hitrost vožnje po Sončnem nabrežju omejena in avtomobilist, ki vozi 10 km/h težko pripelje z enega konca zapore do drugega še preden se na nasprotni strani prižge zelena luč.
Kaj bo z lokalno samoupravo
Iz sindikata državnih organov Republike Slovenije smo prejeli dopis ministru Gregorju Virantu v zvezi z načrtovanjem strategije lokalne samouprave. V njem so zapisali:
Iz sredstev javnega obveščanja smo informirani, da v ministrstvu pripravljate osnutek strategije razvoja lokalne samouprave, ki ga boste posredovali v sprejetje vladi do aprila. Strategija bo vsebovala predloge vrste ukrepov, ki bodo področje lokalne in regionalne samouprave v državi obravnavali celovito.
V ta namen predlagamo, da nas seznanite z delovno skupino, osnutkom strategije razvoja lokalne samouprave, dinamiko aktivnosti ter omogočite, da se sindikat, ki je organiziran v večini uprav občin enakovredno vključi v proces nadaljnjih aktivnosti s svojimi ugotovitvami, pobudami in predlogi.
Drago Ščernjavič, sekretar ROS
Vendar pa je res, da so vozniki strpni tudi v jutranjih urah, ko odhajajo na delo in do večjih težav še ni prišlo. Če se zgodijo pa jih vozniki rešujejo tako kot na fotografiji zgoraj.
Brez parkirišča na Velikem trgu
Sedanja dela na Sončnem nabrežju so odlična priložnost za odločitev o zaprtju Velikega trga za mirujoči promet, s čimer bi naredili prvi korak k popolnemu zaprtju tega območja za promet. Trije meseci so dovolj za iskanje optimalnih rešitev, postopnost pa bi bila še kako sprejemljiva. Gostinci in trgovci so temu vse bolj naklonjeni in škoda bi bilo zavreči takšno priložnost. Izpad prihodka iz parkirnin bi bil minimalen, morda kakšnih 30.000 Eur, kar je gotovo znesek, ki ni vreden degradacije osrednjega turističnega dela starega mesta.
Za začetek bi bilo dovolj ukiniti parkirišče na osrednjem delu Velikega trga in dovoliti dostavo ter vožnjo tistim, ki imajo tam garaže in parkirne prostore.	ur
Ekonomija ni ekologija

P
N?
piše: Franc Krajnc
Kako so se Butalci uprli birokraciji
Da ima birokracija samoohraniteljsko moč so vedeli že v deželi butalski in ni ga bilo junaka, ki bi ji bil kos. Pa so rekli: “Uradnikov je odločno preveč. Gremo v akcijo za zmanjšanje njihovega števila!”
Prvi med vodilnimi v deželi butalski je obljubil zmanjšanje za 8 tisoč. Drugi poglavar ni hotel zaostajati. Tudi on je obljubil, da bo zmanjšal to nebodigatreba število za 8 tisoč.Rečeno, storjeno. A Butale ne bi bile to kar so, če se ne bi število birokratov namesto zmanjšalo, povečalo! Ne. Tako ne bo šlo, so rekli in iskali nove izvirne zamisli. Ustanovili so Urad za bolj prijazno birokracijo - in zaposlili nove sodelavce. Zaposleni na uradu so kaj hitro ugotovili, da imajo preveč dela, da vsega ne zmorejo, pa tudi prostor, v katerega so se vselili ni ugleden. Kaj šele, da bi bil primeren za razvijanje visokih zamisli kako se rešiti nadležne birokracije. Rečeno, storjeno. Dobili so nove večje prostore, lahko pa so zaposlili dodatne sile, kajti boj z birokracijo ni preprosta stvar. Tudi na tajnico za serviranje kave niso pozabili.
Dolgo se ni zgodilo nič, butalska dežela pa je medtem tonila vse niže. Treba je ukrepati, so sklenili v butalskem uradu. Po dolgem razmišljanju so prišli do nove izvirne ideje. Urad že imamo in zdaj je čas za pripravo učinkovitega protibirokratskega programa. Pa se oglasi butalski prvi minister. “Veste, za udejanjanje tako pomembnega in izvirnega predloga je treba pridobiti več strokovnih sodelavcev. Zagotavljam vam, da pri tem ne bo težav. Veste, v naši deželi butalski imamo veliko strokovnjakov, ki bi radi delali na našem uradu.” O idealni zamisli so nato dolgo, ure in dneve, razpravljali vsi poglavitni organi presvetle dežele butalske. Ugotovitev je bila enotna; birokracijo je treba zmanjšati, poenostaviti, racionalizirati. Biti mora tudi bolj prijazna, ljudska. Rečeno storjeno. Uradu za bolj prijazno birokracijo so naročili naj njihovi uradniku razmislijo o predlogu.Visoki urad je objavil javni natečaj za izdelavo projekta z izvirnim naslovom Bolj prijazna birokracija. Predlagatelji so bili nadvse veseli. Visoki honorarni administrator je poklical prvega butalskega ministra in mu sporočil, da je ideja briljantna ter da bodo naročeno delo z veseljem opravili, za to pa potrebujejo samo še malo denarja. Butalski prvi finančnik se odpravi na dolgo pot v širni svet in tam poišče sveži denar. “Odlično, gospod minister, ampak pozabili smo vam povedati, da za tak projekt potrebujemo nekaj novih sodelavcev.” Rečeno, odobreno.
Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoje osebne ocene in stališča, ki so lahko podobna ali enaka stališčem uredništva.

Rekreacijski park dobi podobo
Dela na projektu Rekreacijski park Livade, ki jih izvaja podjetje Grafist d.o.o. se pospešeno nadaljujejo, investotor in izvajalec verjameta, da bodo večino del dokončali do konca februarja.
Rekreacijski park Livade že kaže svojo podobo in čeprav se zdi kot nekakšen Minimundus bo gotovo privlačen za rekreativce in mlade. Imel bo 400 metrov dolgo tekaško stezo, športna orodja, igralo za otroke in novo rokometno igrišče. Znotraj parka bo poskrbljeno za posedanje, kar bodo omogočale klopi s pergolami. Zaradi varnosti bo celoten rekreacijski park osvetljen tudi v večernih urah s svetili, ki bodo osvetlila tekaško progo in igrišča.
Znotraj parka bo različne športne programe povezovala krožna 2 m široka tekaška steza dolžine
Izolski balinarji so dobili streho nad glavo
Balinarke Balinarskega društva Jadran Izola so v letu 2013 osvojile 1. mesto v Obalni balinarski ligi in trening prvič opravile na, še nedokončno pokritem, balinarskem igrišču v parku Arrigoni.
Tako je zdaj konec pogledovanja v nebo ali bodo lahko izpeljali trening, tekmo ali celo turnir.
Iz njihovih vrst je prišla zahvala vsem ki so pripomogli, da so po balinarke po 30-letni tekmovalni dobi in fantje, po več kot 50-letni tekmovalni dobi, dočakali pokrito balinišče.	Nadja
400 m. Na koncu in začetku 60 m dolge sprint proge, ki je del tekaške steze, pa bodo nameščeni elementi za razgibavanje.
Novejše košarkarsko igrišče bo ohranjeno v celoti. Pred kratkim obnovljeno staro košarkarsko igrišče ob telovadnici osnovne šole, pa bo namenjeno tudi nogometu, odbojki in badmintonu. Tik ob parku bo na predlog Osnovne šole Livade zgrajeno še novo rokometno igrišče. Pogodbena vrednost del, ki se zdaj približujejo opremljanju in finalizaciji, je 419 tisoč evrov.
Geodetsko podjetje Koper Studio geodetico Cepodistria
Bošamarin 72, Koper Umer Bojan s.p.
NEPREMIČNINSKI DAVEK !
Jr 041 703036
UREDIMO VPIS OBJEKTOV V GEODETSKE EVIDENCE
Tudi v IZOLI, Cankarjev drevored 2 (ob avtobusni postoji, nasproti Pošte)
Zato je Osebnost Primorske
“Kako malo je treba, le nekaj spoštovanja, da naša različnost postane zelo bogata,” je v Portoroškem Avditoriju dejal pater Bogdan Knavs, ko so mu podelili naziv Osebnost Primorske 2013. Častni naziv si je prislužil skupaj s predsednikom območnega združenja za vrednote NOB Nova Gorica, s katerim sta lani, na Sveti.Gori, pripravila mašo za vse žrtve vojn, talce, internirance in partizane. Pozvala sta
ljudi naj si sežejo v roke in naj bodo.preprosto ljudje,
četudi razlilčnih prepričanj. Naziv sta si prislužila.ker nista iskala moči in zlata, temveč mir in ljubezen. Knavs je tako v enem večeru postal Primorec,a ni le on pustil sledi na Primorskem, tudi Primorska ga je na njem.
Svoje veselje pa je Knavs zaključil v Izoli, ker ga tudi sem vodijo prijateljske vezi. Z zvoki kitare je to čast delil tudi z nami in pred odhodom v Ljubljano, obiskal našega izolskega rokometnega trenerja Braneta, ki je ravno ta dan praznoval svoj rojstni dan. Čestitke obema.	k.f.
Zadolževanje
Koliko davka boste plačali?
Z novim letom je začel veljati Davek na nepremičnine. Lastniki stanovanj bomo sredi februarja prejeli informativni izračun davka, davčna uprava pa bo na podlagi podatkov geodetske uprave na 1. april odločbe izdala do konca maja. V naslednjih letih bo davek odmerjen glede na podatke v registru na dan 1. januar.
Da bi se bolje pripravili na izračun in plačilo davka nekaj uporabnih informacij, ki smo jih zbrali iz gradiv Davčne in geodetske uprave ter nekaterih agencij, ki že delajo na tem področju.
Davčna osnova
Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti. Nepremičnine vredne več kot 500.000 evrov, bodo dodatno obdavčene.
Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem, bo 0,15 odstotka, za ne-rezidenčne pa 0,50 odstotka. Prazna stanovanja bodo obdavčena z 0,5 odstotno davčno stopnjo.
Nekaj izjem
Prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka bodo plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine, invalidi na invalidskih vozičkih pa 30 odstotkov nižji davek. Zavezancu, ki ne bi mogel plačati davka, zakon omogoča, da poda predlog za zavarovanje obveznosti iz naslova davka z vknjižbo zastavne pravice ter prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine.
Davek lahko zračunajte sami
Na strani Geodetske uprave RS preverimo, na koliko so ocenili vrednost naše nepremičnine. Če je ta recimo 120.000 evrov, si davek izračunamo takole:
Davek bomo naslednje leto plačali le od 80 odstotkov vrednosti nepremičnine, zato najprej izračunamo novo osnovo:
80 odstotkov od 120.000 evrov = 96.000 evrov
Od tega bodo vsi tisti, ki v svoji nepremičnini živijo plačali 0,15 odstotni davek Torej 96.000 delimo s 100 in pomnožimo z 0,15. Dobljeni znesek je je 144 evrov.
Enak davek boste plačali, če dajete nepremičnino v najem. Če pa je vaše stanovanje ali hiša prazna, boste plačali 0,5 odstotni davek, kar pomeni da 96.000 delite s 100 in pomnožite z 0.5, kar v tem primeru pomeni, da boste plačali 480 evrov davščin.
Za poslovne in industrijske stavbe in zemljišča bo stopnja 0,75 odstotka. Zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča bodo obdavčena z 0,50 odstotka. Kmetijski objekti bodo obdavčeni z 0,30 odstotka, stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo - pa z 0,50 odstotka.
Kmetijska zemljišča bodo obdavčena z 0,15 odstotka, gozdna zemljišča z 0,07 odstotka. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa pet evrov na hektar.
Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.
Davka se ne bo plačevalo za kulturne spomenike, sakralne objekte ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate.
Vrednost nepremičnine: 133.170.00 eur
Davek za rezidenčna stanovanja:
Davek v letu 2014 ise.so eur Davek v letu 2015 179,78 eur Davek v letu 2016 199,76 eur
Davek za nerezidenčna stanovanja:
Davek v letu 2014
532.68 EUR
Davek v letu 2015 599,27 eur Davek v letu 2016 665.85 eur
Tako bomo plačevali pri nas doma v naslednjih treh letih
Bogato življenje preprostega človeka
Koprska založba Libris vabi na predstavitev avtobiografskega dela enega najpomembnejših mož povojne glasbene pedagogike na obali, profesorja Mirana Hasla, z naslovom Moje zgodbe - bil sem vse razen dimnikarja.
Knjigo bodo predstavili v sredo, 22. januarja 2014, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Koper (Gallusova 1). Program bodo oblikovali: Iztok Babnik, ravnatelj Glasbene šole Koper, Albert Primožič in Ignac Breitenberger, nekdanja učiteljiščnika, Borut Logar in Bojan Glavina, Haslova glasbena sopotnika, Godalni kvartet Glasbene šole Koper, Klavirski duo Tiara Stergulc & Tea Kolenc in bralka Irena Urbič.
Miran Hasl (1924 - 2013) je pomembno zaznamoval glasbeno in kulturno podobo Slovenske Istre. Več kot 20 let je bil ravnatelj Glasbene šole Koper, prenašal svoje glasbeno znanje na mlajše rodove, pomagal ustanavljati različna glasbena združenja in pevske zbore. Angažiral se je tudi v družbenopolitičnem življenju, saj je bil poslanec in celo akter odmevne akcije 25. poslancev. Bil je prejemnik pomembnih nacionalnih priznanj - leta 1978 Žagarjeve nagrade za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja in leta 2004 Gerbičeve nagrade za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva, ki jo podeljuje Zveza slovenskih glasbenih šol. V avtobiografskem delu Moje zgodbe opisuje svojo bogato življenjsko pot, ki gaje med vojno popeljala v izgnanstvo v Srbijo, po vojni in končanem šolanju pa v Slovensko Istro, najprej na učiteljišče, nato pa na poučevanje na Glasbeno šolo v Koper, kjer bi ravnatelj več kot 20 let.
V knjigi so tudi številne fotografije in druga dokumentarna gradiva s katerimi lahko še bolj spoznamo njegovo življenje pa tudi njegovo osebnost.
Seveda je profesor Hasl pomemben tudi za ustanovitev in delovanje izolskega oddelka Glasbene šole, zato se bodo predstavitve knjige zanesljio udeležili tudi številni njegovi učenci, sodobniki in tisti, ki so znali ceniti in spoštovati njegovo delo.
Namesto stanovanj “fontana grande”
Bistvo četrtkove tiskovne konference izolskega župana smo objavili že v prejšnjem Mandraču, tokrat dodajamo le nekaj podatkov, ki jih takrat še nismo poznali.
m
O vsebini četrtkove tiskovne konference, ki jo je izolski župan Igor Kolenc namenil potencialnim investitorjem na izolskem območju, ki jih je opozoril, da je treba narediti konec nepremišljenim gradnjam v naši občini, smo v Mandraču že poročali.
Seveda je takšna informacija povzročila določeno zaskrbljenost pri tistih lastnikih izolskih zemljišč, ki čakajo na možnost investiranja v turistične, poslovne ali stanovanjske objekte. Parkov gotovo ne bi gradil nihče, razen občine. Seveda pa je za kaj takega treba imeti denar, ki ga zdaj ni ravno za odmetavanje.
Bivša Oprema in Riba
Glede na špekulacije in pogoste pritiske zasebnega kapitala se je Občina Izola odločila aktivno pristopiti k iskanju kakovostnih rešitev za območje IPA 3 med Dantejevo ulico, morjem in gostinsko šolo ter območje vzhodnega izolskega akvatorija. Na novinarski konferenci sta župan Občine Izola Igor Kolenc in vodja občinskega urada za urejanje prostora Vesna Vičič predstavila aktivnosti Občine Izola v zvezi s pripravo prostorskih rešitev za ti dve območji. Občina Izola je že pričela pripravljati nov prostorski akt za celostno ureditev območja poimenovanega »območje IPA3«. V tem delu mesta želi občina obstoječe parkovne površine razširiti in potegniti vse do obmorske promenade, ki povezuje marino s starim mestnim jedrom. Cilj je, da se odpre urbani prostor do morja in vzpostavi široka ozelenjena promenada-park, bogata
s sredozemskim rastjem tipičnim za naše območje, s parkovnimi potmi, ki bodo povezale sedanji park od bivšega zdravstvenega doma vse do morja.
Ob tem sta v predlog projekta umeščeni še dve zgodovinski posebnosti tega območja, in sicer ponovna vzpostavitev in rekonstrukcija bivšega vodnjaka, kjer so v prejšnjih stoletjih izolske perice prale perilo z uporabo izolskega vodnega vira Ricorvo ter ob morju rekonstrukcija škvera, ki bi postal tehnični muzej na odprtem, bogat z zgodovinskimi eksponati izolske ribiške tradicije. Prav tako je to priložnost za ureditev objektov ob Dantejevi ulici in novo urbano ureditev ob pomožni cesti, ki pelje v marino.
Kdo lobira za gradnjo?
Kot je poudaril župan Kolenc, so pritiski zasebnega kapitala in nekaterih gradbenih lobijev zelo veliki.
»Obstajajo ideje in načrti, da bi se celotno obravnavano območje pozidalo z novimi bloki in stanovanji za trg,« je na špekulante opozoril župan Kolenc, prepričan »da imamo takih in drugačnih stanovanj v Izoli že dovolj in v tem trenutku še preveč, zato novih gradbenih podvigov za pozidavo tega dela našega mesta ne potrebujemo«.
Priobalni pas je za vse
Na novinarski konferenci je župan nadalje poudaril še to, da bo Občina Izola pri vseh prostorskih načrtih območij ob morju upoštevala 25-metrski obalni pas, ki naj bo namenjen odprti javni rabi.
Ta pas bo v vseh strateških in izvedbenih prostorskih aktih opredeljen kot javna raba s prostim dostopom za vsakogar, programsko pa bo namenjen sprehajalcem, kolesarjem, plažnim dejavnostim, rekrea-cijsko-športnim aktivnostim in podobnim prostočasnim dejavnostim.
Občina Izola pričakuje od vseh akterjev na teh območjih, predvsem pa od bank upnic in stečajnih upraviteljev, skrbno in transparentno obveščanje morebitnih kupcev-investitorjev tudi s podatkom, da omenjeni priobalni pas ne spada v bodoče pozidljive površine.
Trikotnik gre na dražbo
Še bolj kot območje IPA 3 in 25 metrski priobalni pas, pa nevarnost pozidave preti na Trtikot-nia za hotelom Delfin. Kot je znano je zemljišče v lasti propadlega gradbinca Konstruktorja in v naslednjih nekaj mesecih bodo zemljišča šla na dražbo. Po veljavni prostorski ureditvi pa je gradnja na tem območju dovoljena.
Da do tega ne bi prišlo bi morali na Občini sprejeti odlok o začasnih ukrepih, a, kot je bilo slišati, se za to župan Igor Kolenc še ni odločil.
Glede na mnenje župana s četrtkove tiskovne konference, da ima Izola že dovolj gradenj, bi bilo vendarle pričakovati, da se bodo odločili za omejitev masovne gradnje tudi na tem območju, ki je iz turističnega vidika zelo zanimivo.
Sicer pa je slabih 26.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče trenutno obremenjeno z dvema hipotekama v vrednosti 9,7 milijona evorv, kolikor je zemljišče tudi ocenjeno, čeprav ga je Konstruktor kupil za le sedem, še pred nekaj leti pa ga je vrednotil na 13 milijonov evrov.
Kolenc se še ni odločil
Kot so zapisali v Pirmorskih novicah, župan Kolenc se še ni odločil, da bi predlagal sprejetja začasnega odloka zato, ker bi se še prej rad seznanil o različnimi možnostih. “Izvedeti želimo, kakšni bodo njihovi nadaljnji koraki in morda poteze morebitnih kupcev. Morda ima kdo kakšno dobro zamisel. Če bi na trikotniku nameraval razvijati zdravstveni turizem, ki bi bil primeren za Izolo in bi občanom prinesel nova delovna mesta, bi to takoj podprli”, je Kolenc še povedal za Primorske novice.
Glede na to, da lanska dražba ni bila uspešna, gospodarstvo pa si v zadnjem letu vendarle ni opomoglo, bi lahko pričakovali, da tudi tokrat ne bo drugače, čeprav stečajni upravitelj Konstruktorja pravi, da je interesentov kar nekaj.
Javnost nad projektom Konstruktorja, hotelom z 250 ležišči, sicer ni bila najbolj navdušena, vseeno pa bo zanimivo videti, kako se bo občinska uprava odločila za to območje. Zelenice in kultura ali vrhunski zdraviliški turizem?
ur, SZJ
ur
BdmKBiJ
V prijateljski rokometni tekmi se je domača ekipa Istrabenz plinov pomerila s prvoligašem iz sosednje Hrvaške RK Buzet. Gostje so si po izenačeni in borbeni igri v prvem polčasu in nadaljevanju pred zadnjimi desetimi minutami igre priigrali nekaj golov prednosti, katere do konca tekme niso več izpustili. RDIistrabenz plini Izola - RK Buzet 21 - 25 (12 - 12)
Strelci pri domačinih: Jurič 2, Božič 2, Vukovič 1, Brečko 3, Markovič 2, Vidali 2, Smolnik 6 in Konečnik 3 gole medtem, ko je bil najučinkovitejši pri gostujoči ekipi Marin Buneta s sedmimi zadetki.
Temperatura v Kraški raste
Naši rokometaši se že tretji teden pospešeno pripravljajo na nadaljevanje prvenstva, ki se bo z 19. krogom začelo 1. februarja. V njem se bodo Izolani na gostovanju pomerili s Celjem PL, zatem pa jih na Prešernov dan čaka domače srečanje z ekipo Trimo Trebnje.
Sicer pa prvoligaška ekipa zaradi poškodb še ni v kompletni zasedbi. Medtem, ko je Čoso bolj ali manj nared, pa tega ne moremo zapisati za Redžiča in Vidica, tako da Borut Hren nanju še ne more povsem računati. Sicer pa se utegne zgoditi, da se bo na seznamu igralcev pojavilo še kakšno novo ime, vendar ni ta čas o tem še nič dorečenega. Udeležba na treningih je dobra in aktivnosti potekajo po načrtih.
Fantje so odigrali tudi nekaj prijateljskih srečanj in tako po novoletnem premoru znova okusili ritem tekme in rivalstva. Pred njimi je še zadnji prost vikend, potem pa nadaljujejo prvenstveni ples. Redni del prvenstva bodo zaključili 22. februarja, prvi krog končnice pa se bo začel 15. marca.
Rtom
Futsal reprezentanca v Izoli
Slovenska futsal reprezentanca se te dni pripravlja v Izoli. Selektor Andrej Dobovičnik je 15 povabljenih igralcev zbral v športni dvorani v Izoli, kjer so se v nedeljo pomerili na pripravljalni tekmi s Hrvaško, a je bila tekma zaprta za javnost. Malonogometna reprezentanca bo v dvorani v Kraški ulici vadila do četrtka, v tem času pa bo prebivala v Portorožu. To so zadnje priprave pred odhodom (25. januarja) na evropsko prvenstvo v Antvverpen, ki bo potekalo od 28. januarja do 8. februarja.
Nanj bo potovalo 14 igralcev. Danes bodo treningi v izolski dvorani potekali od 10. do 11.30 in od 18.30 do 20. ure. Od Primorcev so na pripravah Benjamin Melink (Adriatica, Italija), Dejan Bizjak (Touolon, Francija), Igor Bratič (Oplast Kobarid), Kristjan Čujec (New Team, Italija), Tilen Štendler (Puntar) in Gaj Rosič (Acade-mica, Portugalska). D ES
@EB®0m
Odbojkarice znova na parket
Po premoru v prejšnjem krogu bodo v soboto naše odbojkarice znova oblekle dres in se podale v boj za nove točke. Njihov nasprotnik je predzadnja ekipa Vital 1 iz Ljubljane, s katerim bodo ob 18.00 začele tekmo v Livadah. Vrstni red na lestvici po zadnjem krogu ni spremenjen: vodi Galeb grup Robotina (26 točk), sledita pa Partizan Škofja Loka (22) in Santana Logatec (18).
Matija Novel prvi, Lea Paulin druga
V nedeljo je v Puconcih potekal 2. odprti turnir RS za mlajše kadete in kadetinje. Naši mladi tekmovalci in tekmovalke so turnir v glavnem zelo dobro odigrali. Najboljše se je odrezal Matija Novel, ki je tokrat prepričljivo premagal vseh sedem nasprotnikov in povsem zasluženo osvojil prvo mesto kot drugi nosilec turnirja. Pričakovanja je kot druga nosilka turnirja povsem opravičila Lea Paulin. Klonila je šele v finalu kjer je 1:3 zgubila proti reprezentančni soigralki Katarini Stražar iz Mengeša.
Kim Fink je za uvrstitev med štiri nekoliko prelahko zgubila 0:3 proti igralki Ljubljanskega Kajuha Lari Opeki. Na glavni turnir se je uvrstila še Manca Paljk in sicer med šestnajst najboljših. V predtekmovalni skupini je ugodno presenetila ko je gladko 3:0 premagala tudi tretjo nosilko turnirju domačinko Našo Vogrinčič. V osmini finala glavnega turnirja pa je izgubila s 1:3 proti Ani Kovačec tudi iz Puconcev.
Tina in Veronika četrti
Tina Mrak in Veronika Macarol končujeta Severnoameriško | odprto državno prvenstvo za 470 s na četrtem mestu. Po vodstvu po prvem dnevu in tretjem mestu po drugem dnevu sta bili včeraj žal nekoliko prehitri na črno zastavo, zadnja dva plova pa končali na 6. oziroma 8. mestu.
Med desetimi ženskimi posadkami sta bili na koncu najboljši Francozinji Camille Leco-intre in Helene Defrance, drugi sta domačinki Anne Haeger in Briana Provancha, na tretje pa sta se uvrstili Britanki Sophie VVeguelin in Eilidh Mclntyre. Jadranje v konkurenci nekaterih najboljših svetovnih 470 jadralk je bilo za naši dekleti dober trening pred prvo letošnjo regato ISAF World Cupa, ki bo na istem prizororišču od 25. januarja do 1. februarja. Tini in Veroniki čestitamo za dobro uvrstitev in jima želimo uspešen trening in od sobote dalje spet čimveč dobrih nastopov!
Začetek gradnje Doma vodnih športov v Piranu
S postavitvijo montažnega objekta za spravilo jadrnic in z odstranitvijo odsluženega hangarja se je uradno pričela investicija v bodoči Dom vodnih športov občine Piran. Z aneksom k 90-letni zakupni pogodbi med Občino Piran in JK Pirat, ki sta ga pred dobrim mesecem podpisala župan občine Piran Peter Bossman in predstavnik JK Pirat Tomaž Čopi, se je občina Piran zavezala, da bo na svoje stroške postavila 250 kvadratnih metrov velik montažni objekt za spravitev in popravila jadrnic ter odstranila obstoječi leseni hangar. Začetek del si je včeraj v družbi direktorja ŠIMC Piran Matjaža Ukmarja ogledal tudi župan občine Piran Peter Bossman.

Ocenjena vrednost postavitve montažnega objekta in rušitve starega hangarja je okoli 40 tisoč evrov brez DDV. Začetno investicijo, ki bo v celoti zaključena do sredine februarja 2014, vodi Športni in mladinski center Piran. Gre za nujno investicijo, saj je obstoječi leseni hangar za spravitev in popravila jadrnic močno načet in celo nevaren. Spomnimo, da je junija lani občina Piran v sodelovanju z Mladinskim in športnim centrom Piran (ŠIMC) pridobila gradbeno dovoljenje za Dom vodnih športov, za katerega je Olimpijski komite Slovenije podelil licenco za regijski panožni center jadranja.
Za bodoči dom vodnih športov si od začetka mandata prizadeva tudi župan Peter Bossman: »Nam je v interesu, da razvijemo športno infrastrukturo na področju jadranja, saj je športni turizem nedvomno zelo velik potencial v naši občini. Poleg razvoja športnega turizma pa je bodoči dom vodnih športov pomemben predvsem zaradi izobraževanja mladih jadralcev«. Občina Piran namerava investicijo izpeljati s pomočjo zasebnega partnerja (razpis bo v tem letu), morebitnimi nepovratnimi sredstvi javnih razpisov ter sredstvi iz proračuna Občine Piran.
C&iMMDB
Državno prvenstvo se nadaljuje
Pričel se je drugi del v ligaškem državnem prvenstvu. Izolska dekle so najprej gostile goriške igralke in jim z obrestmi vrnila za poraz iz prvega dela. Zaigrale so odlično, se približale celo ekipnemu rekordu kegljišča, ki ga držijo Celjanke. Prepričljivo so zmagale z 8:0 in razliko 172 kegljev. Končni rezultat je bi 3377 : 3205.
Najboljši pri domačinkah sta bili Romana Adam s 601 in Tina Ugrin s 591 p. keglji.
Pri gostjah je bila blizu točke le Anja Miškovič s 575 vendar je igrala proti Ugrinovi, ki je bila boljša za šestnajst kegljev.
Vil. krogu so Izolanke gostovale v Mariboru pri prvouvrščeni ekipi Miklavža, kjer s pokazano igro niso imele nikakršne možnosti. Izgubile so 7:1 oziroma 3148 : 3069.
Pri domačinkah je bila najboljša Tatjana Varazon s 561 p.k., pri bledih izolankah pa Černelič-Mlačeva s 528 p. keglji.
Lestvica LB lige članice po 12. krogu:
1. Miklavž 18, 2. Celje II 14, 3. Radenska 13, 4. Impol 13, 5. Mas Tech 12, 6. IZOLA 11, 7. Gorica 10, 8. Trebnje 8, 9. Drava 6, 10. Šoštanj 5 točk;
Prva moška ekipa je gostila ekipo Rudarja iz Trbovelj in na koncu prepričljivo zmagala 7:1 oziroma 3485 : 3379.
Odlično sta zaigrala Ivan Mars s 628 in Borut Širca s 642 p. keglji, kar je najboljši rezultat na izolskem kegljišču v letošnjem prvenstvu.
Pri gosteh pa je mladi reprezentant Denis Narat porušil največ in sicer 621 keglja.
V 12. krogu pa so Izolani nesrečno izgubili v Medvodah proti ekipi Hidra z rezultatom 3382 : 3381 oziroma 6:2.
Le dva keglja sta bila potrebna za neodločen rezultat oziroma pet za zmago, ki bi pomenila veliko v boju za obstanek v ligi še zlasti, ker je tudi ekipa Hidra blizu začelja. Pri domačinih je bil najbolj razpoložen Jerše s 608 p. keglji, pri Izola-nih pa Pavlovič s 587, kateremu sta pomagala še Širca s 577 in Košpenda s 570 p. keglji.
Lestvica LB lige člani po IZ.krogu:
L Siliko 18, 2. Pivka 17, 3. Konjice 15, 4. Radenska 14, 5. Rudar 12, 6. Škofja Loka 12, 7. Hidro 9, 8. Kočevje 7, 9. IZOLA 6, 10. Impol brez točk;
Bolje kot prvi izolski moški ekipi pa gre drugi v 3. ligi. Po zmagi na domačem kegljišču proti ekipi Simon Jenko iz Podreče z 3397 : 3313 oziroma 7:1, so tokrat čeprav oslabljeni zmagali tudi v Kopru proti Ekipi Adrie iz Ankarana s 3186 : 3012 oziroma 6,5 : 1,5.
Na prvi tekmi sta boljša od ostalih bila Etbin Pahor s 598 in Gorazd Gorjup s 590 p. keglji. Pri gosteh iz Podreče pa je bil najboljši Brane Jurkovič s 626 p. keglji.
V	Kopru sta boljša od ostalih bila Marinac s 562 in Pahor s 556, pri domačinih pa Miklič s 559 p. keglji.
Lestvica 3. lige zahod člani po 12 krogih:
L Železniki 18, 2. Iskra 15, 3. Škofja Loka II 13, 4. Adria 12, 5. Ljubelj II 12, 6. IZOLA 11, 7. Triglav III 10, 8. Simon Jenko 8, 9. SLA-VIJA Štojs 7, 10. Adergas 4 točkami.
V	soboto se najprej ob 13.00 dekleta in nato ob 17.00 še fantje srečajo z ekipo Radenske iz Radencev. Druga ekipa pa v nedeljo ob 10.00 gosti ekipo Ljubelja II iz Tržiča.
g.g.
Baseball (in softball) v Izoli
Res, da je Izola znana predvsem kot mesto jadralcev, veslačev, pa rokometašev, nogometašev, tudi pingpongašev in nenazadnje ribičev, ampak šport se pri teh panogah seveda ne konča. Pozabiti ne smemo na odbojkarice, na košarkaše, na balinarje, na kegljače, na strece in še na masrikoga, ki s trudom in pridnostjo polni strani Kapučino Športa. In morda bomo lahko kaj kmalu govorili tudi o baseballu.
Za naše kraje je baseball še vedno eksotičen šport, čeprav se je v povojnem času na veliko igral v sosednjem Trstu, še vedno pa sta aktivni igrišči na Opčinah in v Proseku, kjer trenira veliko mladih. Kljub temu pa je skupina otrok pod kriljem Društva prijateljev mladine in pod vodstvom ameriško-izolskega pisatelja ter velikega poznavalca baseball Ricka Harscha začela s treningi na igrišču nekdanje osnovne šole Dante Alighieri. Pa naj bo Izola odslej tudi mesto “bejzbolašev”.
Gremo v kino in še kam
24.1.	petek
19.00	Mestna knjižnica IZOLA
Egipt
potopisno predstavitev bo predstavil Khaled Eissa.
25.1.	sobota
10.00	Mestna knjižnica IZOLA
Ustvarjamo iz gline
-	ustvarjalna delavnica za odrasle. Delavnico bo vodil Vasja Nanut izDruštva likovnih pedagogov Primorja.
19.00	Kulturni dom Izola
Chi e di scena
Gledališka skupina Teatra incontro bo predstavila komedijo o gledališki skupini, ki pripravlja komedijo.Zgodbaizangleškekomedije Noises off, avtorja Michaela Frayn. Režija: Maurizio Solde.
28.1.	torek
17.00	Mestna knjižnica IZOLA
Torkova pravljična ura
-za vse otroke od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke.
19.00	Mestna knjižnica IZOLA
Nivea Mislei Bakrene reliefne slike
-	pogovor z zamejsko ustvarjalko Niveo Mislei, ki v januarju v knjižnici razstavlja svoje bakrene reliefne slike. Z gospo Niveo Miseli se bo pogovarjala Spela Pahor. Zglasbo bodo večer popestrili učenci glasbene šole Izola.
30.1.	četrtek
19.00 Manziolijeva palača IZOLA
Pod zvezdami Annapurne
-	potopisno predavanje o Nepalu z Vilette Čibej in Primožem Šutakom.
19.00 Mestna knjižnica IZOLA
Dom notranje izpolnitve
Srečanje z Andrejo Hočevar.
31.1.	petek
19.00 Kulturni dom Izola
Piaf, Edith Piaf
Režija: Tijana Zinajič, igra in poje: Vesna Pernarčič Žunič, pianist: Jože Šalej.
Nihče je ni mogel spregledati. Nihče je ni mogel posnemati. Nihče je ne more pozabiti. Ime ji je bilo Edith Piaf. Nežno, krhko dekletce z odličnim posluhom in popolnim glasom, ki jo je ulica oblikovala v presunljivo umetnico, spoznajte v uspešnici, nagrajeni z Borštnikovo nagrado igralki in pevki Vesni Pernarčič Žunič.
Gremo... v Kino Odeon
V znamenju ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala LIFFe
Ije do niza nepričakovanih razkritij, ki Ahmada proti njegovi volji znova povlečejo v ženino življenje.
Film z oskarjem nagrajenega Asg-harja Farhadija (Ločitev) je še ena intenzivna družinska drama, v kateri ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. Režiser v slogu napete detektivke raziskuje zapletene medčloveške odnose in razkriva relativnost resnice. Film je Berenice Bejo (Umetnik) prinesel nagrado za najboljšo igralko v Cannesu.
Galerija Insula
otvoritev razstave
GREGOR PRATNEKER "PODOBE"
v četrtek, 23. januarja 2014 ob 18. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Zeleno kolo
Režija: Haifaa Al-Mansour od 22.01. do 28.01 Desetletna Vadžda živi v Savdski Arabiji. Rada posluša ljubezenske pesmi, nosi allstarke, si lakira nohte na nogah, želi se voziti s kolesom in ne mara nositi tančice. Na žalost pa je večino naštetega v muslimanski družbi za deklice prepovedanega. Vadžda je uporniška in trmasta. Vsekakor želi premagati prijatelja Abdulaha v tekmi s kolesom - in zato seveda potrebuje kolo! Ko mama zavrne njeno prošnjo, se zbiranja denarja loti sama. Za novo zeleno kolo je pripravljena storiti vse - tudi sodelovati na nagradnem tekmovanju v znanju in recitiranju Korana, čeprav sta ji šola in učenje sicer zadnja skrb.
»Zelo sem ponosna, da sem ustvarila prvi celovečerec, kdaj koli v celoti posnet v Kraljestvu. Prihajam iz majhnega kraja v Sav-
dski Arabiji, kjer je veliko deklet, kot je Vadžda, z velikimi sanjami, močno osebnostjo in ogromno zmogljivostjo. Ta dekleta lahko preoblikujejo in spremenijo našo državo in bodo to tudi storila.« Haifaa Al Mansour, režiserka in scenaristka
Preteklost
Režija: Asghar Farhadi od 23.01. do 29.01 Ahmad se na prošnjo žene Marie iz Teherana vrne v Pariz, kjer naj bi uredila ločitvene dokumente. A tisto, kar naj bi bila zgolj formalnost ob zaključku štiriletnega ločitvenega postopka, kmalu pripe-
Razstava bo na ogled do 20. februarja 2014.
Galerija Meduza Koper
Čevljarska 34
KLAUDIJA POROPAT OSEBNA ASISTENCA JE NASA EKSISTENCA
Razstava bo na ogled do 7. marca 2014
Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centra per la cultura, la šport e le manifestazioni Isola
www.cksp-izola.si • www.odeon.si
JrT2 J ■!''!■! !fl	CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA
Mestna knjižnica Izola
• Razstava bakrenih reliefov, delo zamejske Slovenke Nivee Mislei in razstava starih budilk iz zbirke starin zbiratelja Janeza Janežiča.
KD Svilena pot
vabi vse prebivalce Izole k sodelovanju pri projektu z naslovom »Umetniški izraz multikulturnosti v Izoli«. Obiščite nas in dodajte nekaj svojih potez s čopičem na slikarsko platno. Skupaj bomo tako ustvarili sliko, ki bo ponazarjala celotno paleto kultur, ki sobivajo v Izoli.
Vse potrebno za naše skupno ustvarjanje bo na voljo v Galeriji 22 na Ljubljanski 22 vsak petek in soboto zvečer med 19. in 20. uro. Dogodek, ki bo zaznamoval začetek projekta, bo potekal 25 januarja 2014 ob 10.00 do 16.000 v prostorih Galerije 22. Vabljeni!
Ponovno se bližajo šolske počitnice,
in pri DPM Izola smo pripravili naslednje dejavnosti:
1.	Varstvo otrok med 1. in 5. razredom OŠ, ki bo potekalo od 17. do 21.2. med 8. in 15. uro na Gregorčičevi 21. Dneve si bomo popestrili z raznimi delavnicami, sprehodi, pohodi ipd.
2.	Zimovanje na Pohorju med 17. in 20.2., cena zimovanja je 100 EUR, v kar so všteti stroški prevoza in spremljevalcev, spanje ter 4 obroki hrane dnevno. Prostih je še nekaj mest, ker pa je število omejeno, pohitite s prijavami.
Vse informacije in prijave po e-mailu dpm.zvezdice@gmail.com ali na tel. 040 385529, Barbara.
Kulturni dom Izola
sobota, 25.1. ob 19:00: CHI E Dl SCENA, predstava tržaškega gledališča INCONTRO v organizaciji Skupnosti P.B. Degli Ughi Izola.
Vstopnine ni!	______________________________
petek, 31.1. ob 20:00:
PIAF, EDITH PIAF v režiji Tijane Zinajič, igra in poje Vesna Pernarčič Žunič, pianist je Jože Šalej. Vstopnina:
8 eur v predprodaji, 10 eur na dan prireditve.
K

(tudi na twitterju @artodeon)
Januarja v znamenju Liffa po Liffu
• od četrtka, 23. do sobote, 25. in v sredo, 29.1. ob 18:00, od nedelje, 26. do torka, 28.1. ob 20:30: najboljša igralka Cannesa 2013 v mojstrovini Asgharja Farhadija PRETEKLOST;
■ od četrtka, 23. do sobote, 25.1. ob 20:30, od nedelje, 26. do
torka, 28.1. ob 18:30: prvi celovečerni film avtorice iz Savdske Arabije ZELENO KOLO;
sreda, 29.1. ob 20:30: Martin, Leonardo in Katarina v kriminalki
VOLK Z VVALL STREETA.
Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@cksp-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 17.00-19.00, sobota 10.00-12.00; -Ari kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Mistificirana vizija življenja
Izolska galerija Insula nadaljuje z letošnjimi izvrstnimi razstavami, ki so rezultat različnih izmenjav med likovnimi društvi in organizacijami v Sloveniji pa tudi izven meja. Posebej
Samostojna razstava slikarskih del prof. likovne umetnosti, mag. Gregorja Pratnekerja v izolski galeriji Insula sodi v sklop tradicionalnih izmenjalnih razstav med Društvom likovnih umetnikov Insula in Društvom likovnih umetnikov Maribor.
Tako motivsko kot izrazno dokaj raznolik Pratnekerjev več kot desetletni likovni opus, ki ga ustvarja izključno v tehniki olja na platnu, zaznamuje neutrudno umetnikovo raziskovanje komplementarnega součinkovanja kromatič-nih kontrastov v okviru klasične motivike, kot so vedute, krajine in tihožitija, vključno s portreti in samostojnimi ali skupinskimi figuralnimi kompozicijami, ki pa jih v naj novejšem obdobju čedalje pogosteje enakovredno vključuje v krajine ali vedute.
Zmerna oblikovna deformacija in žareč, toplo-hladno moduliran, mestoma povsem domišljijsko navdihnjen kolorit, posredujeta likovni celoti poudarjeno ekspresivno učinkovanje z reminiscencami na fauvistično izročilo, navezujoč sicer na prizore iz stvarnega sveta, ki pa jih umetnik podaja v smislu idealizirane, malodane mistificirane vizije življenja.
Akustična TISA
Kava Bar Tisa v obrtni coni Livade tokrat pripravlja akustični koncert, zato so prireditev poimenovali TISAKUSTIK!
V soboto, 1.2.2014 ob 21.00 bodo tako pripravili akustični koncert skupine TRIOBALA. Mešanico avtorske in popularne rock glasbe bodo preigravali: Jani Matti-ca, Martin Knez in Luka Ivanovič. Vstop je prost.
Kanela bar pred deložacijo
Včeraj se je na sodišču v Kopru končala glavna obravnava v tožbi, s katero piransko Okolje prekinja pogodbo o najemu za znan in popularen rokerski lokal Kanela bar. Gre za eno zadnjih zatočišč pristašev rock in sorodne glasbe, ki je še nudilo priložnost za nastopanje mladim in uveljavljenim primorskim skupinam. Kapital bo, še enkrat več, povozil srce.
Njegovo novejše ustvarjalno obdobje resda zaznamuje pogosta udeležba na likovnih kolonijah, kjer slika krajinske motive en-pla-in-air, torej neposredno v naravi, vendar pa v ateljeju praviloma uporablja lastne fotografske predloge, ki jih snema na svojih pogostih sprehodih v naravi, njegovem poglavitnem izviru inspiracije, tako po umetniški kot po duhovni plati, pri čemer je v njegovih delih čutiti zaskrbljenost zaradi vse hujše ekološke ogroženosti naravnega okolja. Mario Berdič
Nekoč je bil ŠanPijero
Na sedanjem območju Delamarisa je nekoč stala cerkev sv. Petra, ki se je spominjajo tisti z nekaj več križi na hrbtu. Ta fotografija, ki jo je v uredništvo prinesla naša bralka xxx pa je dokaz, da je cerkev še stala takrat, ko je v Izolo priplul ladjedelniški dok, torej v začetku osemdesetih let. Potem so cerkev porušili, župnija pa je zanjo dobila zemljišče bodočega duhovnega središča pri Jagodju. Sicer pa je bilo v Izoli vsaj 26 cerkva. Neobstoječe so: sv. Petra, Frančiška, Marine in Anderja, Jerneja, Antona, Lovrenca, Donata, Foške, Pelagija, Simona, Nikolaja, starega sv. Roka in Elizabete. Danes so v mestu ostale še: sv. Maver, sv. Marija Alietska, sv. Janez, sv. Dominik in sv. Katarina, zunaj mesta pa so še: sv. Rok, Marija Loretska in sv. Jakob.
Film in knjiga o sredozemskem vranjeku
Naše morje je čudovito, saj v njem najdemo mnoge redke vrste, kot sta velika pliskavka (delfin) in sredozemski vranjek (ptica). Na prireditvi »Čudovito morje« Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, koordinatorja projekta SIMARINE-NATURA, smo preko premiere kratkega filma in predstavitve knjige »Vranjek Ari in njegovo prvo potovanje«, spoznali sredozemskega vranjeka, redko, ribojedo morsko ptico, ki v Sloveniji ne gnezdi, pač pa k nam prihaja kot poletni in jesenski gost. Izvedeli smo tudi kaj se dogaja z delfini v slovenskem morju.
Kratek film o sredozemskem vranjeku je visoko kvaliteten 12-minutni izdelek produkcije EKO-FILM.ORG. V prvem delu spoznamo življenjske navade vranjekov in njihove ekološke zahteve, kasneje pa nas zgodba pripelje tudi v Tržaški zaliv - med ribiče, gojitelje školjk, raziskovalce in naravovarstvenike.
Zgodba o vranjeku Ariju in njegovem prvem potovanju, ki jo pripoveduje slikanica, pa se začenja na hrvaških gnezdiščih, kjer na svet prihajajo sredozemski vranjeki, ki jih poleti in jeseni v velikem številu srečujemo tudi v slovenskem morju. Junak slikanice, vranjek Ari, se iz udobnega gnezda prvič v življenju poda na slovensko morje. Avtorici slikanice “Vranjek Ari in njegovo prvo potovanje”, Petra Vrh Vrezec in Kristina Krhin (ilustracije), bralca oziroma poslušalca popeljeta v živi svet Jadranskega morja, ki ga Ari zvedavo spoznava na svoji prvi poti.
Na prireditvi v multimedijskem središču Strunjanskega parka so ob tej prioložnosti predstavili tudi delfine slovenskega morja, ki jih že več kot 10 let preučuje in spremlja društvo Morigenos. Tako so dokumentirali stalno prisotnost populacije velikih pliskavk pri nas. To je edina stalna vrsta kitov in delfinov pri nas, druge vrste pa nas obiščejo redkeje. Delfini slovensko morje uporabljajo za prehranjevanje, igro, počitek, pa tudi za razmnoževanje in vzgojo mladičev.
Vranjek Ari
in njegovo prvo potovanje
Petra Vrh V rez ve IlustnuU Kristina krhin
mamir/m: 12
Spoznali sta se šele po premieri
Obe sta koprski gimnazijki, obe študirata v Ljubljani na umetnostni akademiji, ena je in bo režiserka, druga je in bo operna pevka. Steffyje doma iz Kopra, Vulia pa je Izolanka. Obe merita visoko.
V ljubljanskem Cankarjevem domu so 9. januarja premierno uprizorili opero Niccole Pi-ccinnija, La Cecchina oziroma, v prevodu, Nikogaršnja hči, ki je v 18. stoletju veljala za najbolj priljubljeno komično opero v evropskem prostoru. Slovensko praizvedbo so pripravili mladi operni pevci in glasbeniki Akademije za glasbo, ki so s prikazanim ob koncu zasluženo poželi dolge in bučne ovacije. Slovenska praizvedba je nastala pod režisersko taktirko Yulie Roschina in dirigentsko palico Simona Dvoršaka, peli pa so: Dunja Tinauer, Klemen Torkar, Štefica Stipančevič-Steffy, Katja Konvalinka, Eva Černe, Nuška Drašček Rojko, Domen Križaj in Klemen Adamlje.
Med naštetimi sta tudi dve ustvarjalki z našega konca in sicer, režiserka Vulia Roschino in pevka Štefica Stipančevič. Obe sta bili koprski gimnazijki. Vulia, ki je sicer Izolanka, je diplomirala režijo na AGRFT, Štefica pa obiskuje magistrski študij na Akademiji za glasbo.
Izolanka na delu v “tujini"
Vulia Roschina je osnovno šolo obiskovala tudi v Izoli, gimnazijo v Kopru, zdaj pa študira in živi v Ljubljani. V Koprskem gledališču je sicer kot režiserka sodelovala z učenci gledališke šole in z njimi pripravila zaključno predstavo, zdaj pa živi in dela predvsem v Ljubljani.
-To je sicer že moja šesta režija opere, tokratne priprave pa so bile doslej najbolj obsežne in tudi naporne. Vendar pa je bilo vse lažje, ker smo vsi še mladi, željni dokazovanja in ker opero morda drugače razumemo kot nekateri naši starejši kolegi.
Predvsem smo želeli narediti opero gledljivo, zato sem posegla po nekaterih izrazito gledaliških prijemih, ki so jih pevci z veseljem sprejeli in odlično oddelali. Dvakrat razprodana Linhartova dvorana in spontani aplavzi, celo med predstavo, so bili najlepša nagrada za opravljeno delo.
Povedala je še, da si je nekaj dni po njihovi premieri ogledala opero Aida, ki je bila sicer postavljena v čisto drugi rang izvedbe in so jo ocenili kot vrhunec operne ponudbe te sezone, njej pa je bilo tam precej dolgčas.
Pevci so bili izvrstni, koreografija in kostumografija tudi, orkester brezhiben, ampak meni je bilo malo dolgčas. Tam pevci samo pojejo, meni pa je zanimivo, če so hkrati tudi malo igralci, saj je zgodba na ta način prepričljivejša.
Nista se poznali
Zanimivo je, da sta Vulia in Steffy veliko sodelovali v pripravi opere, vendar nista vedeli, da prihajata iz istega konca in da sta skoraj sošolki. Spoznali sta se po pogovoru z avtorjem tega zapisa in morda ju čaka še kakšno skupno delo.
Steffy iz POP-a v opero
- Štefica Stopančevič je Koprčanka, ki se je s petjem začela ukvarjati še kot osnovnošolka, ko je že sodelovala in uspešno nastopila na festivalu Melodij morja in sonca. Kasneje je nastopala tudi na izboru slovenske popevke za Evrovizijo, ko je s pihalno skupino Donald Trumpet presenetila z dokaj nenavadno izvedbo pesmi Marina Legoviča, kasneje pa je sodelovala kot spremljevalna pevka pri mnogih glasbenih projektih.
Opera je ni zanimala
- Ko sem šele stopala na pevsko pot si niti v sanjah nisem predstavljala, da bom nekoč pela v operi. Opera mi je bila dolgočasna, morda tudi zato, ker velikokrat nisem razumela besedila in nisem dojela vsebine.
Glasbo sem študirala več kot 15 let in še vedno sem študentka, zdaj že magistrskega študija solo petja. Ob študiju glasbe sem nekaj časa preživela v vodah pop glasbe, vendar mi je operno petje postajalo vse bližje in zdaj priznam, da mi tudi klasično operno petje daje veliko zadovoljstva. Še posebej, ko sodelujemo ustvarjalci iste generacije, kot je bilo tokrat, ko smo na trenutke delovali kot velik rock band. Potem z zanosom pripoveduje o tem, koliko zanimivega se ji dogaja in koliko dobrih prijateljev je dobila v svetu, ki se ji je zdel nekoč tako tuj. Njena ustvarjalna pot je začrtana, kariera v svetu pop glasbe pa je, verjetno, za vedno potisnjena ob stran. D.M.
Zakaj pa nas nisi dal v časopis, so se jezili nekateri obiskovalci dobrodelnega brodeta na ribiškem pomolu. Da ne bi izpadlo, da v Mandraču delamo razlike med ljudmi, še posebej kar se tiče zunanje lepote, sta tukaj dve fotografiji, ki to negirata.
Evropa podpira medkulturni dialog
Na Ljudski univerzi Koper poteka brezplačna novinarska delavnica v okviru Programa vzpodbujanja medkulturnega dialoga, ki ga sofinancirata Ministrstvo za notranje zadeve in Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, Udeleženci delavnice bodo pripravili Čas(opis) za medkulturni dialog, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva na Obali.
Aprila 2013 je notranje ministrstvo objavilo razpis za programe vzpodbujanja medkulturnega dialoga v petih slovenskih mestih - Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Kopru. Prijavitelji so se lahko odločali za različne prijeme, da bi v svojem okolišu promovirali medkulturni dialog med Slovenci in državljani tretjih držav (vse države, razen države članice EGP, kamor sodijo države članice Evropske unije, Norveška, Islandija in Lihtenštajn).
Na koprski ljudski univerzi so se odločili, da bodo zajeli čim širši krog prebivalcev Obale. Prav zato bodo v sklopu projekta izdali publikacijo, ki so jo poimenovali Čas (opis) za medkulturni dialog. Pisci prispevkov za omenjeni časopis pa ne bodo profesionalni novinarji ali strokovnjaki, ampak skupina obalnih prebivalcev, ki verjame, da je medkulturni dialog pomemben za rast in bogatitev družbe kot celote. Udeleženci, teh je 12, so tako Slovenci kot državljani tretjih držav.
V okviru programa trenutno poteka 20-urna novinarska delavnica, kjer udeleženci spoznavajo različne novinarske žanre in se urijo v pisanju novinarskih prispevkov. Delavnica, ki jo vodita novinarja, bo potekala do konca januarja, časopis pa bo predvidoma izšel v aprilu. Preko Pošte Slovenije bo nato distribuiran v vsa Obalna gospodinjstva.
»Gre za enkratno izdajo, saj so sredstva, ki jih imamo na voljo, omejena. Želimo si, da bi bilo priložnosti za podobne aktivnosti še več,« je povedala vodja projekta Kristina Udovič Kocjančič.
Kot je povedala Sasikala Peru-mal, ki je med 12 sodelujočimi na delavnici, se že pogovarjajo o tem, kakšna bo publikacija, ki jo bodo pripravili.

“Vsekakor bo poudarek na medkulturnem dialogu, vsebine pa se bodo gibale od literarnih, mimo kuharskih in vse do povsem praktičnih. Med nami je naprimer nekaj pesnic, ki bodo skrbele za ta vidik publikacije, ena od udeleženk pa je tudi že pripravila prispevek o tem, kako potekajo postopki za tujce v Sloveniji, tako da sem prepričana, da bo moč najti kar nekaj zanimivih informacij. ”
Tri četrtine sredstev za podobne projekte prihaja iz posebnega evropskega sklada, ki je namenjen izključno vključevanju državljanov tretjih držav v Evropsko unijo. Iz teh sredstev se tako financirajo tudi brezplačni programi učenja slovenščine, ki od leta 2008 potekajo po vsej državi.	pr
Za prebivalce Smrekarjeve ulice bi bilo najbolje, da nehamo plačevati komunalne prispevke in začnemo sami zbirati denar za pretlakovanje ulice. Pravočasno smo opozorili, kaj se v ulici dogaja: z vsemi tovornjaki in komunalnimi vozili, da o osebmih avomobilih niti ne govorimo, je tako prometna, da stari, zgodovinski tlak tega preprosto ni več prenesel in se je zdrobil. Danes je nemogoče situacijo rešiti, saj lahko ostanke kamnitih al samo še pometemo.
Brez barabinskega političnega posega v našo akcijo, bi v kratkem času zbrali sredstva, da bi nam po uradni poti postavili ustrezne prometne znake, ki so nekoč ta prometni kaos omejile na dostavo in ni bilo opaziti osebnih avtomobilov, ki bi jih nekateri očitno radi parkirali kar ob lastni postelji. Da o megatonskem tovornjaku, ki se nekako stlači v ulico za tistih pet kontejnerjev za smeti niti ne govorimo. Ja, pisali smo že, da imajo na Komunah enega manjšega, ki je poleg vsega tudi na bencinski pogon in zato veliko manj onesnažuje. Ampaktudi ti argumenti očitno niso bili dovolj.	mu
Zbor članov 2014
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 08.03.2014, v prostorih Srednje šole Izola (nekdanje Gostinske in turistični šoli). Zbor se bo začel ob 16:00 uri. Pričetek vpisovanja: ponedeljek 13.01.2014
7-Dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da smo v ponedeljek, 13.01.2014 pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v termah zreče. Odhod: 22.03.2014 - Prihod: 29.03.2014
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
V SPOMIN
Dorko Gregorič ■ tiha izolska legenda
Bil je cenjen delavec Mehanotehnike, bil je vrhunski nogometaš, ki je še največ povedal na igrišču, bil je pazljiv sogovornik, ni veliko govoril a ko je povedal je povedal prav. Pospremili smo ga s spoštovanjem in žalostjo.
V torek smo se na izolskem pokopališču poslovili od Dorkota Gregoriča, Izolana, ki je imel to mesto tako rad, da se je odrekel karieri vrhunskega športnika, ker je pač želel živeti v tem mestu. Ni bil edini med izolskimi nogometaši, ki niso vzdržali igranja v večjih klubih, toda zanesljivo je bil najperspektivnejši. Ampak, pojdimo po vrsti. Malokdo je vedel, da mu je ime Teodor. Za vse je bil Dorko, tisti umirjen a hkrati tako dinamičen nogometaš, član ene najboljših izolskih nogometnih generacij, obrambni igralec, ki je bil golge-ter kluba, igralec, ki ni imel kazni niti za prste ene roke, hkrati pa kapetan ekipe, steber slovenskega prvoligaša, igralec, ki so ga vabili v jugoslovanskega prvoligaša Reko in mu obljubljali celo Crveno zvezdo ter napovedovali reprezentančni dres.
Na zadnjo pot so ga pospremili mnogi Izolani in številni njegovi soigralci. Na izolskem pokopališču je bil pravi mali zbor obalnega nogometa izpred trideset in nekaj let, bili so praktično vsi njegovi soigralci, tudi nasprotniki, sodniki in nogometni funkcionarji. Prišli so v znak spoštovanja do tega izvrstnega športnika in dobrega človeka, o katerem so spletali številne zanimive spomine. Pripovedovali so o tem, kako popularen je bil Dorko v Izoli takrat, ko je bil na višku kariere.
ISSU
Ni veliko govoril, pa vendar so vsi radi sedeli v njegovi družbi. Pravili so o tem, kako rad je imel petje in kako je pri Mikcu znal odgnati tiste, ki so bili brez posluha ali preveč pijani in so kvarili petje pravih pevcev, Frankota Kleve, Fabija Lovrečiča, Otavia Brajka in, seveda, Silva Lazarja.
Leon Bučar pa se je spomnil dogodka, ko si je Dorko popravljal zobe in je bil ves škrbast, igralec Mure, ki ga je Dorko pokrival pa ga je nenehno provociral in ga okoli 80-te minute s pripombami tudi zadel v najbolj občutljivo področje.
Omenil je njegove škrbaste zobe in takrat je bilo Dorkudovolj. Zagrabil ga je za vrat in mu zagrozil, da če ne bo takoj nehal “boš v eni sekundi tak kot jaz”. Fant je seveda takoj umolknil, Dorko pa je dobil enega redkih kartonov v karieri.
Sedmi strelec slovenske lige
Dorko se ni hvalil naokrog in tudi po končani karieri ni veliko govoril o svojih športnih uspehih, pa bi lahko.
V sezoni 1976/1977 je bil namreč najboljši strelec slovenske lige, čeprav je bil, “po poklicu” obrambni igralec. Na lestvici strelcev Slovenske nogometne lige od leta 1945 do 1991 pa je Dorko s 87 doseženimi goli na skupno sedmem mestu, mesto pred soigralcem Vinkom Gregoričem, ki je dosegel 85 golov.
Po končani karieri seveda ni zapustil nogometnih igrišč. Bil je eden najbolj zvestih obiskovalcev nogometnih tekem in znal je povedati kakšno kritično besedo na račun igre domačega moštva. Za ekipo veteranov, predvsem zaradi zdravstvenih težav, ni več igral, bil pa je pomemben član ene najboljših obalnih malonogometnih ekip. Njegovi malonogometni prijatelji iz sosednjih občin so se prišli posloviti od svojega soigralca in prijatelja s katerim so preživeli marsikatero nedeljo na igriščih Bonifike.
Dorko je bil tih človek in vendar izvrsten sogovornik, ko je beseda nanesla na nogomet in šport nasploh, na nekdanjo Mehanotehniko, ali karkoli drugega. Bil je človek s katerim je bilo lepo posedeti. ur
Zahvala
V četrtek 16.01.2014 nas je zapustil oče, brat, stric in prijatelj.
Dorko Gregorič
30.11.1950 - 16.01.2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem tistim ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hvala vsem, ki ga boste, tako kot mi, ohranili v trajnem spominu. Žalujoči vsi njegovi.
Izola, januar 2014
Predzadnja
[(ECGflOKmKB
Pil pa vendarle ni
Policisti so ustavili voznika kolesa s pomožnim motorjem, ki ga je vozil 22-letni Izolan. Odrejen in opravljen je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je sicer pokazal 0,00 mg/l, policisti pa so mu zaradi suma vožnje pod vplivom mamil odredili še postopek za prepoznavo simptomov in strokovni pregled v ZD Izola. Po pridobljeni analizi sledi ukrep.
Servirano mu je bilo
Policisti so ustavili voznika osebnega avtomobila, 43-Ietne-ga Koprčana, kateremu so odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je pokazal 0,71 mg/l alkohola. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje. Napisan je bil obdolžilni predlog.
Kaj pa taksi?
Policisti so ustavili voznika osebnega avtomobila, 36-letne-ga Izolana, kateremu so odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je pokazal 0,64 mg/l alkohola. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje. Napisan je bil obdolžilni predlog.
Prav, ampak zakaj čitalec?
Nekdo je vlomil v trafiko in ukradel 20 štek cigaret različnih znamk, 160 evrov gotovine, čitalec za odčitavanje artiklov in 50 vžigalnikov. S tem je oškodoval lastnika trafike za 1200 evrov.
Še en veseljak
Policisti so na magistralni cesti ustavili voznika osebnega avtomobila, 54-letnega Koprčana, kateremu so odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je pokazal 0,78 mg/l alkohola. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje. Napisan je bil obdolžilni predlog.
Iskal je Parencano
Ob 20.36 so policisti dobili sporočilo, da se po izolski obvoznici proti kopru pelje moški s kolesom. Policisti so izsledili 42-let-nega državljana Hrvaške, ki je zašel. Usmerili so ga na pravo pot in mu izrekli opozorilo.
Ukradli so kolo z motorjem
Na PP Izola je Pirančanka popoldan prijavila, da so sinu v Jagodju ukradli kolo s pomožnim motorjem, Piaggio ZIP-25, bele barve, vredno 1300 evrov.
mLB(oxM§[
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127
-	Prodamo pritlično 1,5 sobno stanovanje 41 m2 v večstanovanjski hiši. Dostop primeren za invalidski voziček. Stanovanje ima lasten parkirni prostor, zunanjo shrambo ter dvorišče v souporabi. Možna zamenjava za hišo potrebno obnove. Tel.: 040-865-200
NAJAMEMO
-	Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177
-	Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462
ODDAMO
-	Oddam enosobno stanovanje za daljše ali krajše obdobje v centru Izole. Stanovanje je popolnoma opremljeno, tel 041 792 201
-	Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511
-	V centru Izole oddamo dvosobno opremljeno stanovanje za daljše obdobje. Informacije na tel. 051 202 961.
-	Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280
-	Oddamo enosobno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 05 641 72 24
-	Za daljše obdobje oddam v najem pred kratkim obnovljeno dvosobno stanovanje v starem delu mesta (Koprska ulica). Informacije na 051 331 150.
-	Oddamo dvosobno stanovanje, v izmeri 35 m2, primerno za dve osebi, za daljše obdobje. Stanovanje je na mirni lokaciji v Dobravi. tel 041 845 940
Bziao©
-	Prodan skoraj nov hladilnik s skrinjo znamke Bosh (187 x 60cm). tel 040 880 565
-	Prodam brezhiben TV GORENJE TIP AK 53, 60 cm diagonal, cena: 60 EUR. Info na tel. 040-701285
-	Štedilnik - 3 plinske kuhalne plošče, 1 plošča električna (skoraj nov), zamenjam za dobro ohranjen, samostoječi štedilnik s steklo keramičnimi ploščami (velikost 50cm x 60cm). Tel:030 385-854
-	Kupujem pa manjši traktor po ugodni ceni lahko v okvari in to-mos kopačico 041234570
-	Prodam čoln Istranka, letnik 1985, dolžine 5m, s sledečo opremo: izvenkrmni motor Suzuki, dvotaktni, 15 kM, letnik 2003, pomožni motor Tomos 4kM, letna in zimska tenda, blazine, krmne inox stopnice za v vodo, nosilec pomožnega motorja, obvezna oprema (vrvi, sidro, gabaritne luči). Čoln je registriran do leta 2018. Cena: 2.700 EUR. Kontakt: Miran, gsm 031 606 668
-	Prodam pasaro, letnik 80, dolžina 4,15 m, registrirana do 5.5.15, dobro ohranjena in vzdrževana. Cena 700 eur. Info 041 736 592
-	Prodam nov skuter. - 030 939 472
-	Nujno prodam električni skuter Tomos Elite - 040 632 595
Bbds
-	Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483
-	Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013
-	Za hišna popravila in manjša mizarska dela lahko pokličete na 031 630 716
-	NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894
-	Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634
-	Ponujam zasajevanje, košnjo, obrezovanje, urejanje in vzdrževanje vrtov. Informacije na 041 - 673 - 649 Sašo
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716
Cflaso© kbsScSS
Policisti PP Piran so v sodelovanju z društvom FAROS 9. januarja
2014 organizirali predavanje na temo »vožnja skozi krožna križišča«. Pri izvedbi predavanja je pomagal tudi gospod Rista Šmitran iz avtošole AMD Piran. Predavanja se je udeležilo res veliko občanov, kar 52, največ iz društva Faros.
Na predavanju so poskušali občanom, ki so delali vozniški izpit še preden smo poznali krožna križišča, pojasniti pravila vožnje. Za večjo varnost v cestnem prometu je bila pripravljena kratka predstavitev varne vožnje skozi krožna križišča.
Zadovoljni udeleženci so se naučili veliko novega, hkrati pa tudi osvežili že pridobljeno znanje. Zagotovo bomo na podoben način sodelovali z občani tudi v prihodnje, saj prav takšna osveščanja veliko pripomorejo k večji varnosti v cestnem prometu.
Na uredništvu smo mnenja, da podobna akcija v Izoli ne bi bila napačna ideja, saj so krožišča takorekoč povsem zamenjala klasična semaforizirana križišča.
°v „ cr^ r''i x
g (grill	GRILL j g

..AB^rOD... HVALA YAM„ >A 5T£ Ml DOYOLILLt>A*E FflKfiČIM Z YA5Q HČERJO „ ZWJ 5! TA KAt> Y!t>EL ENEKAETfKD IZKAZNICO...
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Crodegini so fini
V gostilni Bujol so pripravili že drugo tekmovanje za izbor najboljšega crodegina oziroma kožarice, kot jim rečemo po slovensko. Tudi tokrat so se zbrali kar številni mojstri priprave te zanimive mesne specialitete, ki jo imajo gospodinje najraje v kakšni mineštri, pravi sladokusci pa si jo postrežejo kuhano ali na žaru. Seveda so najboljše tiste, ki so najbolj sveže in tokrat je, verjetno prav zaradi tega, zmaga odšla v Koper k Aronu Kovačiču, Nevio Dolenc in Alan Pušpan pa sta mu lahko le zavidala. Za tolažbo je poskrbel Robi Korenika, ki je na tekmovanju dal v pokušino klobase v katerih je mešal domačega in divjega prašiča, ki ga je prav tako redil doma. Po splošni oceni je zmagal.
Vremenu se je res zmešalo. O tem pričata tudi fotografiji Dušana Ambroža in Primoža Misleja. Dušan je na svetilniku fotografiral očeta, ki je sredi januarja odpeljal na kopanje enega od sinov.
In ker se nekaterim zdi, da je že prišla pomlad so na piano udarile tudi ljubezni. Nekatere potiho, druge pa jasno in glasno. Prav po izolsko.
Gremo na Mefa!
V petek, 31. januarja bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, prvič v svoji karieri, na samostojnem koncertu nastopil Mef s skupino Narodnoosvobodilni band. Tako kot v koprskem gledališču se bodo tudi v Ljubljani predstavili glasbeniki, ki so sodelovali v zasedbah Deseti brat in Mef in NOB pa tudi nekateri sodelavci na albumih. Vstopnice za koncert lahko rezervirate na spletni strani Cankarjevega doma www.cd-cc.si ali jih kupite na vseh Petrolovih črpalkah, tudi v Izoli, v društvu Špar-žin pa so organizirali celo avtobusni prevoz v Ljubljano po res ugodni ceni 8 Eur. Karto za avtobus lahko rezervirate v bifeju Sonček (051 349 419 - Elvis) ali pri Rosani Prešeren (041 345 984).
Najboljša leta
Koncert
narodnoosvobodilniben
.www.cd-cc.si
31. januar
č) Cankarjev dom