Kako (ne)varna je pot v šolo
Matjažek in Mo\ca sta oni dan mirno prečkala pre-hod za pešce na Mlklošlčevf cesti in bila z misllmi že v šoli, ko /e izza vogala med Kinoteko in Zdravstvenim domom Center nenadoma prthrumel motorist /n /u tik pred pločnikom zbil po cesti, da /e Mat/ažek obležal ranjen, Mojca pa samo potolčena in na moč prestara-šena. Lahko bl se slabše končalo.
Takih nesreč je na naših ce-3tah vse preveč. Letos, na sre-čo, v naši občini še nismo za-beležili smrti med otroki, lani pa je krvavi cesthi davek za-hteval eno otroško življenje. Zadnje čase, kakor so nam povedali na sekretariatu za notranje zadeve, upada števi-lo nesreč s smrtnim izidom, a kolikor jih je, jih je preveč. Previdnosti je zmeraj pre-malo.
V Sloveniji nam letno vza-me cesta veliko otrok: lani kar 52, letos pa že več kqt dvajset. Največ žrtev je med mladino od štirinajstega do osemnaj-stega leta. Za to so vse bolj kriva čedalje bolj popularna motorna kolesa, ki jih starši radi kupujejo otrokom za rojstni dan, a se ne zavedajo, • da jim včasih s tem kupijo smrt. To zveni kruto, a tako je. Četudi se po šolah trudijo, da bi jim s prometno vzgojo vce-pili čimveč previdnosti, jo mladostna razigranost vse prevečkrat pozabi. Tudi kole-sa so na črnem spisku. Resda smo v Ljubljani zadnje čase uredili nekaj kolesarskih stez, vendar jih v naši občini še ve-dno močno pogrešamo. Prav glavna žila, Titova cesta, je v tem pogledu domala »bosa« in zato še kako nevarna za na-še kolesarje - tako mlade kot starejše.
Ce se s strokovnjaki v pro-metu menite o krivdi za ne-sreče med našimi otroki, so sila previdni pri obsodbah. Zagovarjajo mnenje, da so le-ti bolj poredkoma zares krivi za nesrečo, to pa zato, ker jih zakon o temeljih varnosti pro-meta na cestah posebej varu-je, saj opozarja voznike, naj takoj, ko zagledajo otroke ali invalide na cesti, zmanjšajo hitrost ne glede na to, kaj bo
otrok storil. Otrok namreč drugače razmišlja in tudi dru-gače vidi razmere na cestah kot odrasli. Seveda so vmes tudi taki (zlasti starejši mla-dinci), ki izsiljujejo prednost in se objestno obnašajo, ven-dar so ti v veliki manjšini. Pri iskanju kriveev pa ne smemo pozabiti tudi naših cest s pro-metnimi znaki in vsemi ozna-kami vred, ki so tudi po-manjkljive in nevarne.
Ljubljana, ki bi morala biti .drugim za zgled, ne zasluži pohvale. Prehodi za pešce so često slabo osvetljeni ali sploh niso, kar je zlasti lahko usodno v megli in v deževnih dneh. Razen tega so pri ob-navljanju cešt prevečkrat gle-dali le na denar, premalo pa na prometno varnost. Tako je bilo na primer pri Dolenj-skem mostu. Prehod z Orlove ceste čez Dolenjko je danes prava črna točka, saj vozniki z mostu navzdol tiščijo na plin in so pešci v nenehni nevar-nosti. Pri tem gre za mednaro-dno tranzitno cesto, ki jo pre-vozi nič manj kot 25.000 vozil na dan. To je samo en primer, a še bi lahko naštevali.
V zadnjem času je bilo mno-go storjenega, da bi naši otro-ci prišli varno v šolo in do-mov. Na začetku šolskega leta so miličniki posebej varovali prehode in nadzorovali hi-trost voznikov na cestah blizu šol. Sveti za vzgojo in preven-tivo v cestnem prometu se močno trudijo, ne zaostajajo pa tudi same šole in nekatere krajevne skupnosti s sveti za SLO.
A nesreča nikoli ne počiva. Če pogledamo nekaj statistik iz naše občine, bomo prišli do naslednjih podatkov: v letoš-njih devetih mesecih je bilo v Centru  12 nezgod otrok do
H.leta starosti, v katerih sta bila dva otroka težje, deset pa laže poškodovanih. Od teh so bili' trije sopotniki, se pravi s starši v avtomobilih. Na to so nas na sekretariatu za notra-nje zadeve posebej opozorili, saj je značilno za občino Cen-ter, da mnogi starši vozijo otroke ali v vrtec ali šolo pa tudi po nakupih. Pri tem so vse prevečkrat neprevidni. Dopuščajo celo, da otroci se-dijo na prvih sedežih, kar je izrecno prepovedano. Tako popustljivi so zlasti dedki in babice, češ, otroku je lepše tik ob meni. Edini otrok, ki je le-tos umrl v prometni nesreči v Ljubljani, je bil triletni fan-tek, ki je zadaj stal in se nasla-njal na prostor med obema pr-vima sedežema, da ga je sila ob trčenju vrgla ven in je bil v trenutku mrtev. Če bi otrok sedel, bi ga vrglo ob sedeže, če pa bi bil imel svoj sedež in bi bil tudi privezan, strokov-njaki pravijo, da mu ne bi bilo nič hudega.
Štirje otroci so se ponesre-čili pri igri, kar je tudi zgovo-ren podatek in posebej opo-zarja voznike na previdno vožnjo povsod tam, kjer se otroci igrajo. Otroci vse prera-di skočijo na cesto, saj pri igri pozabijo na vsa pravila, ki so se jih naučili v šoli.
Na koncu še to: v letošnjih devetih mesecih je bilo v Ljubljani kar 53 nesreč manj kot lansko leto (ko jih je bilo 151) in vse kaže, da smo v Ljubljani le postali nekoliko previdnejši in da je tudi skrb za varnost naših otrok večja.
A. A.