Tretja obletnica množičnih smrtnih obsodb koroških Slovencev V sledečem priobčujemo članek o trpljenju koroških Slovencev v času nacističnega terorja v Avstriji. S tem hočemo dokazati, da so vendarle ljudje, ki so si svesti žrtev, katere so prinesli koroški Slovenci. Odkrito obžalujemo, da moramo odtisniti ta članek iz inozemskega časopisja. Vendar pa nimamo druge izbire, kajti članek nam ni bil neposredno predložen, čeprav je bil najbr-že napiskn od koroškega Slovenca, — temveč je zašel v uredništvo organa Komunistične Partije Slovenije. Da-li je neznani pisec članka mnenja, da so boj in žrtve koroških Slovencev dokaz za to, da želijo priključitev k Jugoslaviji, nam ni znano. Dejstvo je, da članek doseže vrhunec v trditvi, da so si koroški Slovenci pravico do tega priborili. Tu pa se moramo ločiti od naših ljubljanskih tovarišev, v kolikor tudi skupno z njimi cenimo boj in žrtve teh avstrijskih državljanov. Njim je najvažnejše, da dokažejo potrebo po priključitvi enega dela Koroške k Jugoslaviji. Nam pa gre edino za to, da se zgodovinskih dejstev, kakor n. pr. preganjanje koroških Slovencev, ne zamolči, temveč, da se jih vpiše v zgodovino, kamor spadajo. Naši ljubljanski tovariši vedo prav tako dobro kakor mi, da preganjanje koroških Slovencev za časa „tretjega rajha" samo po sebi še ne upravičuje priključitve dela Koroške k Jugoslaviji, temveč, da bodo o tem vprašanju odločale velesile o priliki mirovne konference. V smislu naših izvajanj smo torej izpustili stavek imenovanega članka, ki po našem pojmovanju logjke predstavlja „non se-quitur". Našim čitalcem pa lahko zatrjujemo, da je imenovani stavek edini, ki smo ga izpustili in da prinašamo ostali članek v isti obliki, kakor je bil objavljen na Z strani »Ljudske pravce” v Ljubljani, dne 10. aprila 194Ä. Preostane nam samo še želja, da v bodočnosti glede dejanj koroških Slovencev nismo odvisni le od inozemskega tiska. Temu pa lahko odpomorejo naši bralci. Kdor bi torej Imel namen, da pošlje poslanico kakemu tujemu državniku, se tem potem naproša, da nam prihrani trud .prelistati strani inozemskega časopisa s tem, da nam pošlje prepis Svojega dopisa. Z našega, danes morda nenavadnega stališča, se nam namreč zdi potrebno, da se take reči dogajajo javno. Saj j® takorekoč naša dolžnost napram čitalcem, da jim poft>čamo o dogodkih, ki se njih tičejo. Ce gre torej iz kakega koroškega kreja Poslanica preko koroške meje, mislimo, da s« to tiče vseh koroških Slovencev, poseöno Pa onih, ki so v kraju doma ,kjer je bila ta Poslanica baje napisana. Mi se namreč dr-znemo dvomiti, da vsi koroški Slovenci s takšnim načinom političnega udejstvovanja Popolnoma soglašajol * Zasledovanje in pobijanje koroških Slo-y*ncev se je tekom zadnjih sedem let po-*luževalo raznih metod in od časa do časa *topnjevalo do brezmejne brutalnosti. Zapori, izggni z domače grude in konfi-ttaoije, posebno v času od leta 1938. do aPrila 1941., so tvorili prvo fazo. Z napadom Pa Jugoslavijo so zaprli na Koroškem vse vtdnejše Slovence. Leto nato je bilo na stotine in stotine slovenskih družin pregnanih 8 svojih dom^v in izseljenih. Koroški Slo-vanei so se dvignili in organizirali narodno Osvobodilno gibanje. Iz represalij, ki jih je Sastapo izvajal nad prebivalstvom sloven- ske Koroške, se lahko sklepa, kako enotno in sklenjeno je slovensko ljudstvo sledilo klicu svobode. Dne 11. novembra 1942 je gestapo tekom dne aretiral 57 oseb, bivajočih na ozemlju občin Železne Kaple, Bele, Obirskega, Sel, Zitare vasi, Borovelj ter Celovca. Za lebruar 1943 so nemški krvniki imeli pripravljeno novo presenečenje — drugo izseljevanje, ki bi prekoračilo vse slutnje in bi gotovo zadelo tudi tiste Slovence, ki so pred letom dni še mislili, da jim bo prizaneseno. Zavedni in nezavedni Slovenci bi morali po teh načrtih v Ukrajino, ako ne bi Rusi v tistem času prodrli fronte pri Harkovu Med Harkovom in Rostovom so imeli koroški nacifašisti začrtano „Novo Koroško", kamor so hoteli preseliti vse koroške Slovence. Kogar ti fašistični krvniki niso odpeljali v tujino na prisilno delo in v zapor, ta doma pred njimi ni bil varen. Ker februarskega izseljevanja leta 1943. niso mogli več izvesti, so inscenirali v Celovcu velik proces. „Ljudsko sodišče" pod predsedstvom državnega tajnika krvnika dr. Freislerja je zasedalo 7., 8. in 9. aprila 1943. v Celovcu in sodilo 337 Slovencem iz zgoraj omenjenih krajev. Obtožnica višjega državnega-tožilca je te Slovence imenovala zločince, teroriste ;n komuniste, ne da bi bilo sodišče v stanju te trditve tudi dokazati. Obtožnica je navajala, da so krogi iz slovenskega ozemlja Koroške, sestavljeni iz dezerterjev, komunistov in zločincev, tvorili tolpe, da so terorizirali ljudstvo .morili nemške in rajhu zveste može in izpodkopavali mir in red ,ter da so se s tem izdajalsko uprli novemu Hitlerjevemu redu Evrope in postali pomagači plutokratov Rocsevelta in Churchilla. Ti Slovenci so ogrožali nadvse mogočni „rajh”. Nemški koroški krvniki so obsodili na smrt 12 Slovencev in Slovenk: - „Rusija se trenutno nahaja v zelo kritičnem položaju, kar se njenih notranjih zadev tiče.” O tem piše posebni dopisnik „Timesa" sledeče: Slika se je spremenila „Četudi upoštevamo, da si je Rusija zavestna namena, da s tem vzpodbudi prebivalstvo k skupnemu naporu — vendar je treba priznati, da se je spremenila slika Sovjetske zveze, kot se nam je pokazala med vojno. Sovjetska zveza koncentrira vso svojo silo na notranje naloge, da spet spravi v red državo, ki jo je vojna opustošila; obenem pa se trudi, da preskrbi svojemu glasu v zunanjih zadevah isto spoštovanje, kakor-šno ji je bilo izkazano ,ko so še grmeli topovi. Kako bo Rusija najbolje služila svojim nacionalnim interesom, to je treba prepustiti državi sami. Za vse druge države pa je le vprašanje, ali so zgolj nesporazumi to, kar jih loči od Rusije, ali pa res ne morejo spraviti v sklad svojih namer in ciljev s cilji Sovjetske zveze. Kajti ovire, ki so v napotje splošnemu sporazumevanju, so resnično znatne. Tu premalo razumevanja — tam premalo informirani Vsaka država stremi za tem, da se ravna po‘ teoriji premoči svojega političnega sistema, ki se v vsaki državi imenuje demokracija. 1. Dovjaka Janeza, roj. 17. VIL 1905, puškarja iz Borovelj: 2. Gregoriča Franca, roj. 4. X. 1901, posestnika v Selah 43; 3. Keliha Florjana, roj. 30. IV. 1908, pos. na Šajdi 10, lesnega delavca, očeta štirih otrok; 4. Keliha Urha, roj. 22. VI. 1912, kmeta; 5. Olipa Tomaža, roj. 17. XII. 1913, lesnega delavca iz Sel; 6. Oražeta Jakoba, roj. 17. VIL 1902, lesnega delavca iz Sel; 7. Oražeta Jerneja, roj. 12 VIII. 1902, tesarja in posestnika v Selah 20; 8. Oražeta Janeza, roj. 12. V. 1925, poštnega praktikanta; 9. Olip Marijo, roj. 1913, delavko iz Železne Kaple; 10. Pristovnika Franca, roj. 30. VIL 1910, tesarja iz Sel; 11. Pasterka Jurija ,roj. 1903, kmeta iz Lobnika; njegov brat je padel kot partizanski borec v borbi proti 13.-SS policijskemu polku v Mežiški dolini. Brata Pasterk sta bila med najvidnejšimi in najmarljivejšimi prosvetnimi delavci; 12. Veinzerla Franca, roj. 1912, posestnika iz Bele. Vse na smrt obsojene so nacifašisti odvedli na Dunaj in jih 29 maja 1943 obglavili. Ostale Slovence pa so obsodili na dosmrtno ječo ali pa na zapor od 2 do 20 let, in sicer: Božiča Bartolomeja, kmeta iz Sel, na 12 let ječe; Olipa Josipa, gozdnega delavca iz Sel, na 10 let ječe; Ogris Sabino, hišno pomočnico iz Sel, na 8 let ječe; Kelih Olgo, delavko iz Sel, na 5 let ječe, Pristovnik Katarino, šolsko šlužiteljico iz Sel, na 5 let ječe; Linasi Marijo, gospodinjo iz Sel, na 4 leta ječe; Jug Justino iz Sel na 5 let ječe; Oraže Anico, gospodinjo Iz Sel, na 5 let ječe; Veinzerl Uršulo, preužitkarico iz Suhe, na 3 leta ječe; (Nadaljevanje na 2 strani) Na eni strani pa je premalo razumevanja za to, kar je v sovjetskem sistemu popolnoma jasno,- na drugi strani pa premalo vedo o parlamentarističnem ustroju v drugih državah. Ta je vander tako različen od kratkega in brezuspešnega ruskega parlamentarizma, kakor je različna ruska komunistična stranka od komunističnih strank drugih držav. Ce bi ves problem bil a tem že povedan, potem bi lahko prepustili času in izkušnji, da izpolnita to praznino. So pa še druge ovire, ki jih ni mogoče tako enostavno odpravitil Izkoriščanje naravnih bogastev Rusije se nahaja še vedno v kritičnem stadiju :če ne bodo izpeljali do konca naloženega dela, potem je vse izgubljeno. Stalin je prebivalstvu razložil važnost te naloge in tudi povedal, da se narod ne more počutiti varnega, dokler to delo ne bo dokončano. Ni bilo potrebno posebno poudariti velike žrtve, ki jih zahteva obsežna industrializacija države. Občutek naporov in ranljivost bo zapustil Sovjetsko zvezo šele takrat, ko ji bo uspelo zvišati življenski standard. Ta občutek se lahko poloti prebivalcev brezmejno velike države, ki deloma komaj kaže znake obljudenosti. Značilne so besede nekega mladega ruskega vojaka, ki se je vrnil iz Češke domov.v Kijev: „Kako bogata je naša država!" Čete osmih različnih držav so gospodarile v njegovi vasi, kamor se je vrnil — iz Osrednje Evrope, ki ima točno omejena polja in utesnjene reke. To je nekaj razlogov, katerih posledica je, da Rusi cesto podcenjujejo svoje sile, da se s pretiranim sumom ozirajo na države onstran meja in da se bojijo —da uporabimo izrek enega največjih ruskih pisateljev —. „da ne bodo pogani z vseh strani planili na rusko državo, če njen narod ne bo edin in čuječ...* Značaj je ostal nespremenjen Kdor je poznal Rusijo dolgo pred komunistično revolucijo, bi se na prvi pogled manj začudil, — če bi jo danes spet obiskal — kakor pa je pričakoval. Ljudje, ki bi jih srečal, bi bili podobni onim, ki jih je prej poznal: ljudje, preprosti in močni, globoko in pristno resni, ki so odkritosrčno ponosni. Dalje bi videl, da so Rusi še vedno obdržali svojo značilnost — misel: boriti se brezobzirno do zadnjih posledic —, da še vedno ljubijo razgibano in pustolovsko življenje, da so ohranili intelektualno simoniklost in občudovanje za širno naravo. Tak obiskovalec bi odkril tudi številne stare navade; in to bi mu pomagalo, da bi lažje razumel marsikateri-ukrep in me-todo, ki jih uporablja vlada, da zatira lenobo in brezbrižnost. Prišel bi tudi do sk’e-pa, da je ruski značaj manj zgubil, kakor pa pridobil. Če se pa pobliže seznani z ruskim človekom. bi marsikaj novega odkril. Ugotovil bi, da je izginila močna zadržanost; da so odprte velike možnosti, da se porodi novo občutje zaupanja :bodočnost je naša. Ugotoviti se da tudi odločnost, ki je prej ni bilo v ruskem značaju in predvsem... Globok odpor proti militarizmu V političnem ozračju ne najdete starih napetosti. Strankarske razlike so izginile in nacionalna strast za razpravljanje se izraža izključno pri debatah o zunanjih zadevah. Rusi še vedno vztrajajo pri tem, da morajo najprej poznati temelje politike, preden jo odobrijo; da se morajo najprej prepričati, če je res močnejša kakor druga politična mnenja. Danes, ko Rusija nepreklicno prehaja od socializma h komunizmu, komunistična stranka že iz razlogov samoopravičevanja opozarja na vsako težavo, ki vlada v državi, kjer je drugačen sistem. Treba je torej imeti pred očmi notranji položaj Rusije, kadar ho-čemo dobiti pojasnilo k nekoliko preduver-jenem prikazovanju dogodkov, kakor Jih moskovski tisk rad slika v pripravljalni kampanji za prihodnjo petletko. Najbolj bi morda presenetilo opazovalca, kako komunistična stranka vedno znova prilagodi svoje metode mnenju in potrebi na* roda. To in odpoved cilju komunistične internacionale st« brez dvoma glavni razliki med partijo predrevolucijske dobe in današnjo partijo. Takratna komunistična partija je bila podtalna organizacija; imela je z inozemskimi prijatelji često ožje stike kakor pa z oddaljenimi pokrajinami lastne države. Današnja organizacija, ki naglaša, da predstavlja vso Sovjetsko zvezo, šteje šest milijonov aktivnih članov — vsak 15. odrasli j« torej aktiven član — in je sestavljena in vseh slojev prebivalstva. Ker partija stalno opazuje, kako narotl občuti in razumsko reagira, more vedno ugotoviti .katere politične ukrepe masa sprejme in katere kritizira. To kontroliranje javnega mnenja v Sovjetski zvezi je zatd odločilen činitelj v vladni politiki. (Iz „Weltpresse” od 9. IV. 1946.) Maj hoče (Rusija ? Zanimivosti preteklega tedna VELIKA BRITANIJA + Diplomatski dopisnik BBC poroča, da britanski uradni krogi z obžalovanjem opazujejo stalno protibritansko propagando Jugoslavije. Jasno je, da sta jugoslovanski tisk in radio odločena britanske sile v Julijski Krajini in Avstriji spraviti na čim slabši glas. Redek je dan, da ne kritizirajo britanskih vojaških predstavnikov. V Londonu želijo, da bi beograjska vlada prispevala svoj delež k trdnosti Evrope na ta način, da bi o vseh svojih morebitnih pritožbah razpravljala po diplomatski poti, ne pa da poizkuža ustvarjati nerazpoloženje in trenja s propagando. Pri odgovoru na vprašanje o zunanji politiki Mongolije, je tajnik za zunanje zadeve McMeil izjavil, da pričakuje o tem kitajske uradne izjave. V London bo prišel avstralski ministrski predsednik Chiflley, kjer se bo udeležil imperijalne konference ,na kateri bodo obravnavali med drugim tudi vprašanje Pacifika. Britanski poslanik v Parizu Duff Cooper je izročil francoskemu zunanjem ministru Bidaultu odgovor britanske vlade na zadnjo francosko noto o Španiji. Vodja tiskovnega urada zunanjega ministrstva v Parizu je objavil, da je tudi ameriška vlada predložila odgovor na francosko noto. V nedeljo je izjavil nek govornik britanskega zunanjega ministrstva časnikarjem, da se Velika Britanija zoperstavilja vsakemu poizkusu poedine zavezniške države, v slučaju neuspeha pariške mirovne konference, skleniti sama zase mirovno pogodbo z neko bivšo silo osi. GRČIJA Dokončno uradno poročilo o grških volilnih rezultatih, ki so jih objavili, kaže, da je volilo od dveh milijonov 211,791, v volilnih listah zabeleženih, en milijon 177.379. Populisti so dobili 609.654 glasov, narodna politična unija 213.399 glasov, liberalci 159.750 glasov in narodna stranka 65.484 glasov. Ostali glasovi odpadejo na manjše skupine in neodvisne kandidate. Komisija predstavnikov Velike Britanije, Združenih držav in Francije, ki je_kot opazovalec prisostvovala grškim volitvam, je grški vladi predložila svoje poročilo. Prepisi so bili poslani tudi britanski, ameriški in francoski vladi. Po večkratnih razgovorih z raznimi političnimi osebnostmi, se je regent Damaski-nos odločil ,da še nadalje opravlja regent-ske posle. Osredniji odbor organizacije ,,EAM' je zahteval, naj poverijo regentstvo posebnemu svetu, ki bi bil sestavljen iz zastopnikov levice, sredine in desnice. „EAM" je izjavil, da bi gledal na odpravo regentstva kot na „revolucionarno dejanje”. , Grški kralj je po dolgem času zopet dal izjavo o položaju v Grčiji, v kateri je rekel med drugim: „Zelo sem zadovoljen z urejenim načinom poteka volitev, s katerimi se |e Grčija ponovno vbnila v redno in svobodno politično življenje. Prispevek velesil, .katerih predstavniki so nadzorovali volilni potek, je neprecenljiv. Vendar ta prispevek ne bi zadostoval za dosego srečnega izida in mirne vrnitve v parlamentarno življenje, če grški narod ne bi s svojim vedenjem sam pokazal, da ve, kako je treba uporabiti politično svobodo in da se bile vse govorice o neredih in terorizmu, ki so krožile pred volitvami, pretirane. Treba bo pa še mnogo naporov, predno bodo dokončno rešena vsa vprašanja, ki so zdaj še odložena in preden bo položaj dokončno urejen." Grška vlada je prejela zbirno poročilo zavezniške komisije o volitvah v Grčiji, a en prepis je dobil sovjetski poslanik v Atenah. Izmed ostalega se v njem ugotavlja, da je bilo 71% imen, katera so laklju-čno pregledali v volilnih spiskih, veljavnih. Samo 13% imen je bilo neveljavnih, a okoli 1672 je bilo dvomljivih. Od vseh volilnih upravičencev jih je volilo 60%, Čeprav je navedba imen mrtvih ali oseb, ki iz drugih razlogov niso imele volilne pravice, v neupravičenih volilnih spiskih, nudila priliko za varljive mahinacije, niso našli nobenega dokaza za takšno prevaro niti z ozirom na potvorbe volilnih listin, niti z ozirom na dovoljno oddajo glasov. Od 40%, ki niso volili, se 9,3% po dokazih ni udeležilo volitev iz vzroka strankarske povezanosti, drugi iz drugih razlogov, ki niso v zvezi z volilno strategijo. Volilno tehnični strokovnjaki imenujejo najvišje možno število neudeležitve glasov iz strankarskih razlogov 10%—20% ter najvišje približno število 1572. Od vseh oddanih glasov niso oddali več kakor 2% nezakonitih glasov na imena mrtvih ali takih oseb, ki jih ni možno ugotoviti. S tem, pravi poročilo, niso goljufije tega značaja mogle vplivati na celotni izid volitev. V volilnih listah zaznamovanih volilcev, ki niso volili, je možno da jih samo 11.000 ni volilo, ker so jim po nezakonitih načinih preprečili uporabo volilne pravice. Komisija ugotavlja, da je nesodelovanje pri volitvah pod sedanjim grškim volilnim zakonom protizakonito. Uporaba tega za namene volilne strategije pa je preveč vkoreninjena, da bi bilo možno z zakonitimi »redstvi dovoliti kontrolo. Komisija ni mnenja, da je neudeležitev strank pri volitvah tokrat spremenila volilne izide ali pa da predstavljajo nov, vznemirjevalen element v grški politiki. Čeprav neglasovanje nasprotuje grškim volilnim zakonom, je dalo. drugače mislečim možnost, da izrazijo svoje mnenje. Komisija je prepričana, da je njena navzočnost v Grčiji imela pomirjevalen unčinek in doprinesla k rednemu poteku volitev, *. JAPONSKA Na Japonskem so bile 10. aprila splošne volitve, ki jih je ministrski predsednik označil kot „začetni nastop demokracije v deželi”. General MacArthur je o novem parlamentu izjavil: „Novi parlament bo verjetno organ, ki bo odgovarjal volji ljudstva bolj kot kateri koli dosedanji japonski parlament.” Pri teh volitvah, ki so bile prve po letu 1942, so prvič volile tudi žene. Udeležba je bila zelo velika. Volišča so nadzorovale zavezniške čete, da ni prišlo do strahovanj. Novo skupščino je izbralo približno 36 miljonov volilcev. V Tokiju predvidevajo, da bodo dobile največ mest stranke zmernega programa kot liberalci in progresisti. Obe stranki podpirata cesarja. Po izjavah visokih predstavnikov Za- Trel.a oliielniCA množiniih smrlnili ošssodb koroških Slovencev (Nadaljevanje s 1 strani) Pasterk Katarino, kmetico iz Lobnika, na 3 leta ječa; Rozmana Ivana, Čevljarskega pomočnika iz Celovca, na 2 leti ječe; Lušina Alojzija, rudarja iz Železnega, na 7 let ječe; Goloba Antona, drvarskega delavca iz Bele, na 6 let ječe, Smolnika Janeza iz- Žitare vasi na 4 leta ječe; Tonica Mihaela, tovarniškega delavca iz Reberce, na 3 leta ječe; Olipa Tomaža, posestnika iz ofcirskega, na 8 let ječe,-Olip Uršulo, kmetico iz Obirskega, na 2 leti ječe; Eržena Jerneja iz Železne Kaple na 3 leta ječe; Jug Zoro, knjigovodkinjo iz Borovelj, Ogris Marijo, hišno pomočnico Iz Sel, tn Pristovnik Marijo, hčerko posestnika iz Sel, vsako na 2 leti zapora; Jug Vido iz Sel na 9 mesecev zapora. V razlogih je Volksgerichtshof navajal, da so bili obtoženci kurirji in obveščevalci partizanskih odredov ter da so bili v stalni zvezi s funkcionarji uporniške organizacije, sodelovali pri zbiranju prostovoljcev, da so poslušali tujezemske radijske oddaje, se udeleževali sestankov, dajali prenočišča koroškim borcem, jim dajali hrano ter da niso storili po zakonu obstoječe dolžnosti, da ovadilo „bandite, dezerterje in druge zločince". Krvnik Freister je v svoji utemeljitvi sodbe še izjavil: „Zaščita države pred spletkami tolp sovražnikove države, ki hočejo v vojni slabiti našo bojno moč in tako pomagati sovražniku v vojni, mora biti na vsak način zagotovljena. Vsak ki se je kaznivo pregrešil proti velikonemškemu rajhu, mora zato trpeti, da se njegovo vedenje, ko je ugotovljeno dejanje in krivda, ocenjuje po nevarnosti njegovega početja proti narodu in državi. To je nemško pravosodje dolžno vsakemu dostojnemu rojaku, narodu in rajhu vobče in to predvsem bojujočemu se nemškemu vojaku " Nadalje je dr. Frelsler utemeljeval razsodbo z varnostnimi potrebami rajha, češ da so bila dejanja obsojenih naperjena proti tretjemu rajhu in da so pomagala zaveznikom. Olajševalnih okolnosti ni priznalo, ker je bila varnost rajha ogrožena. „Potrebno je, da se zajamči nedotakljivost rajha. Tudi ne drži, da so obsojenci ravnali pod pritiskom, ker so bili obvezani, da se proti partizanom borijo z isto vnemo, kot se bori vsak nemški vojak.” Za tem procesom so koroški nacifašisti inscenirali še številne podobne procese in izrekli na desetine in desetine smrtnih obsodb in na stotine in stotine obsodb na dosmrtno ali dolgoletno ječo proti koroškim Slovencem. S svojo borbo so obenem podprli zaveznike v vojni proti tretjemu rajhu. Koroški nacifašisti so jim pri vsaki priliki očitali, da sodelujejo z zavezniki. Ob tretji obletnici krvavega procesa proti Slovencem v Celovcu je 9 april 1943 opomin na dolžnost vsem koroškim Slovencem. „Ljudska pravica”. vezniške vojaške uprave pri volitvah ni bil potreben nikakšen poseg policije. Kot poročajo, je dosegla volilna udeležba 65%. JUGOSLAVIJA Radio Beograd je 12. t. d. zvečer javil, da je podpredsednik vlade federativne ljudske republike Jugoslavije, Edvard Kardelj, izjavil, da se je jugoslovanska vlada odločila priznati vse pogodbe, katere je bivša jugoslovanska vlada podpisala. Dejal je, da je s tem odstranjena edina zapreka, ki je ovirala popolno priznanje jugoslovanske vlade. Z ozirom ha tržaško vprašanje je podpredsednik izjavil: „Želimo dobre odnose z Italijo, ali ne moremo se odreči naše pravice do Trsta. To vprašanje bosta rešila Svet zunanjih ministrov in mirovna konferenca. Jugoslavija ne bo poizkušala tega vprašanja rešiti sama. Pred dnevi je bilo objavljeno, da je ge- neral Draža Mihajlovič priznal svoje iz« dajalsko delovanje med vojno. Mihajloviča, ki je moral pred vojno so« dišče, ker je bil obtožen izdajstva, so prijeli v gorovju, kjer se je skrival že ves mesec. Živel je že nekaj mesecev brez vsakih zvez v in izven Jugoslavije ter se je nameraval skrivati še dalje,-Glavne obtožbe proti njemu so: izdajalsko sodelovanje z nemškimi in italjanskimi okupatorji,-izdajanje ukazov za usmrtitev borcev maršala Tita v njihovem narodnem boju proti okupatorju; odgovornost za množično pobijanje muslimanov v Bosni. Zopet so odprli splošni telefonski promet med Avstrijo, in Jugoslavijo. Taksa za navaden telefonski pogovor treh minut stana enotno 20.60 šilingov. Za telefonski promet z Jugoslavijo veljajo splošno isti pogoji in odredbe kakor za promet z državami, 3 katerimi je telefonski promet že odprt. Ob obletnici Rooseveltove smrti Pred nedavnim se je ves svet spominjal smrti enega največjih in najodločilnejših mož v pretekli vojni, pokojnega predsednika Združenih držav Franklina Roosevelta. Gotovo je na mestu, da se ga tudi mi spomnimo, saj mu tudi Slovenci marsikaj dolgujejo. Brezpredmetno bi bilo pisati o pokojnem predsedniku dolge razprave, saj ni pri nas človeka, ki ga ne bi poznal. Vsekakor bo najprimernejše, da prinesemo par citatov iz njegovih lastnih izvajanj. „Sovražim vojno* „Videl sem vojno. Videl sem vojno na kopnem in na morju., Videl sem teči kri ranjenih. Videl sem vojake, ki so izkašljali svoj,a s plinom zastrupljena pljuča. Videl sem mrtve, kako so ležali v blatu. Videl sem dvesto omahujočih, izčrpanih mož, ki so prihajali iz prvih strelskih jarkov — preživeli enega polka od tisoč mož, ki je oseminštirideset ur preja šel v borbo. Videl sem otroke, kako so od lakote umrli. Videl sem smrtni boj mater in žena. Sovražim vojno." F. D. Roosevelt, 14. avgusta 1936. * „Še nikoli ni tvegal v svetovni zgodovini diktator skoka preko sulice res svobodnega glasovanja." * „Ena vlada nikoli ne more biti boljša ka« kor pa javno mnenje, na katero se naslanja." * „Poslušnost pri diktaturi lahko dosežemo potom groženj in izsiljevanja, ali pa jo vlada doseže tako, da zataji svojim podanikom resnico. Zvestoba je nekaj ■ popolnoma drugega. Ona izhaja iz duše, ki pozna dejstva, sledi starim idealom in neprisiljeno nudi vladi svojo podporo." floviee n molijo. Ko se vrnejo domov, si privoščijo „že-gna". Vse te navade in šege je naš zavedni slovenski narod v Selah ohranil in jih čuva kot svetinje. Za fante je bil pa včasih veliknočni ponedeljek najveselejši. Vsak fant, ki je imel „dečvo" je dobil od nje na velikonočni ponedeljek zvečer „medveda". To je bil „kraj* čič pogače", cigare, cigarete, zraven pa vezena mošnja za ;tobak, ali pa ovratnica. Pa celo lepo obšit telovnik. Ker pa zdaj ni več pečenk in vina s katerimi bi mogli poplačat „medveda" in tudi dečle nimajo kaj dati, smo pa tako zadovoljni. Seveda nam bo v teh časih tudi skromnejši „medved" prav prisrčno dobrodošel. Želim pa vsem veselo veliko noči Bilčovs Z velikim veseljem smo se pripravljali na nastop naših pevcev v radiu. Po dolgih pripravah se nam je le posrečilo, da smo smeli 7. marca 1946 nastopiti pri slovenski radijski oddaji, Z velikim veseljem in zadoščenjem smo se vračali na tovornem avtomobilu iz Celovca v Bilčovs. Preveč razposajeni sicer nismo bili, ker nas je nekoliko zeblo, a vseeno nismo izgubili dobre volje, dokler nismo prišli v Kotmaro vas. Precej temno je že bilo, ko smo zapeljali skozi vas in izgledalo je, kot da ljudje že večinoma .spe, ali pa se v toplih sobah raz-govarjejo o vsakodnevnih dogodkih. Komaj pa smo pripeljali ^ do gostilne lile, ki stoji nekako sredi vasi, se je vsula na nas toča kamenja. K sreči je bil ayto zaprt tako da ni bil nihče ranjen. Ob tem dogodku bi morda bilo potrebno ugotoviti, da niso to najlepša znamenja medsebojnega spoštovanja med narodoma na Kčroškem. Vsak nadaljni komentar bi bil pa vsekakor odveč. Glinie-Metilijorovnica Lepa Cingelcova dvorana v Glinjah, ki je gotova najlepša od vseh kar jih imajo Slovenci na Koroškem je zopet oživela. Poslopje je bilo last Slovenske posojilnice v Glinjah, in kakor je požrl nacizem vse kar je Slovenskega, je posege! tudi po tej lastnini. Posojilnice — zadruge so bile razpuščene — likvidirane .posestva pa so prevzele in prodajale tedanje nacistične občine. Toda hvala Bogu, Hitlerjevo drevo ni zraslo do nebes in sčasoma pridejo tudi Slovenske zadruge na Koroškem , do svojih prejšnjih pravic. Imeli smo že par lepo uspelih prireditev I v tej dvorani, a v nedeljo dne 7. aprila so j gostovali tu člani Slovenskega kulturnega društva iz Slov. Plajberka z igro „Begunka"-Dvorana je bila do zadnjega napolnjena, kar je naše goste le še bolj navdušilo, da so * tem večjo vnemo nastopili. Vsa čast vrlim Plajberžanpm ,dobro so rešili svoje vloga-Ce pomislimo v kakih hribovitih krajih da so ti rodoljubi doma, kako daleč da imajo * svojim vajam, tedaj moramo priznati, da jo to vrhunec požrtvovalnost*; narodnega delovanja. Ne samo z igro, ampak tudi z svojim lastnim pevskim zborom so prihiteli k nam ter nastopili z lepo ubranimi glasovi m s tem pokazali, da je slovenska melodija dom* tudi tam v Kutah pod Vrtačo. Pred igro nam je g. dr. Jelen iz Celovca v lepem nagovoru obrazložil namen naših kulturnih organizacij, ter sploh orisal življenje in trpljenje Koroških Slovencev do današnjih dni. Z viharnim odobravanjem je občinstvo potrdilo-da so bili zadovoljni z lepo uspelo priredi-I tvijo vsi, kakor z igro, petjern in govorom Odkod imena koroških rek? V rokah imam tedenski časopis „Carin-thia", ki je izhajal že pred več kot sto leti v Celovcu. V letniku 1831. št. 16 piše ano-nymus S. pod naslovom „Etimologija koroških rek” prav interesantne podatke, ki bodo zanimali tudi ostale čitatelje, zato jih v izvlečku podajam: v V začetku piše dobesedno: „Samo na podlagi slovanskih jezikov se dajo razumeti reke Carinthiae. Nobeno čudo! Ne samo,, da je bila vsa Koroška pred okrog tisoč leti povsem slovenska (windiš), marveč v najstarejših zgodovinskih časih tudi Bavarska in Švabska na desnem bregu Donave in to pod imenom Vindelicia, \*inidae, iici, Vendi (Slovani) na Lehu, še več, celo velik del današnje Švice tja do Vindonissa pri Habsburgu. S tem je bila ne samo Sava, ampak tudi 1. Drava nekoč samo po slovenskih pre» bivalcih pita reka, istotako na Tirolskem, kjer stoji še danes kot priča Vindischma-trai. Tudi na Štajerskem, kjer leže na levem Dravinem bregu Slovenske gorice, desni breg pa je itak naseljem samo po Slovencih. T Drava pomeni deročo reko. Kakor se Bistrice, hitre in jasne potoke ,po bister, hiter, svetel, oster in Krke povsod tam najde, kjer "so naseljeni Slovani, tako tudi reke in potoke, ki se raznolično imenujejo po dreti, kmalu Drava, drugič zopet Drilo, mejna reka med staro Ilirijo in Albanijo, sedaj Drina, katerih je tam več, ena črna .druga bela itd., pozneje zopet Dretula pri Blaški, rezidenci Grško — slovanskega škoia v Karlovcu, nato zopet Dretija ,potok-med Krašnjo in Moravčami. Tako obrazen je slovanski jezik! 2. Krke — po slovanskem svetu jih poznamo tri: v Dalmaciji, na Dolenjskem in Koroškem. Prvi dve sta znani tudi pod imenom Corcoras in Titius. Titius od tok, teči, kakor Tisa V Panoniji, tudi slovenski deželi, od tišje, vsaj takšno jo najde podpisani med Slankamncm in Titlom 1820 leta. Gurk, Krka, pomeni močvirnato staignirano vod od kerk, okrak.-žato Krakow, kraj v močvirju, kakor Krakovo na Poljskem ali ljubljansko predmestje enakega imena. Kerk, latinsko izgovorjeno Curicta ;tako imenujejo Slovani tudi otok Vegla, grško , Elia, dobesedno iz kerk, močvirje, barje, grško elos, helos, elios') bar- ' jast, sorodno iz slovenskega jelje, jil, jilov-ca, glina, na podlagi tega so rabili to besedo tudi Grki ilys. Tudi beseda Grk je spa-kedrana in prestavljena iz Kerk. Lord Gilford in princ de Ligne sta smatrala znanje slovenskih jezikov za neobhodno potrebno pri. osnovnem študiju grščine in latinščine, torej tistega slovanskega jezika, najstarejšega na tem božjem svetu in prvega za razumevanje drugih. 3. Zilja (Gail) — sila, silni tok. 4. G 1 a n — Glina. 5. L a v a n t — prvotno najbrže Lava, iz- Kmet: Kdo je tisti, ki s častjo prihaja semkaj ves v zastavah in banderah? Oblačilo res ima preprosto, palico in svoj klobuk pa v roki, semkaj peljejo pred njim konjiča, zraven pa marogastega bika. A za njim bleščijo se čelade in perjanic šopi plapolajo spremstva, ki v oklepih svojih z meči v zlatu se in srebru blesketaje sem na iskrih konjih jase. Sel: Oča, glej, deželni knez prihaja! Kmet: Knez dežele? Jaz pa knez sem kamna, ki stoji na moji dedni njivi, kruha daje ta vsej naši hiši, kruha, ki ga v svojem znoju služim. Ali oče naše je dežele? In sodnik pravičen? Za blaginjo in svobodo mu podložnih skrb bo? Ali je zaščitnik vere prave,. vdov, sirotam oče? Sel: To postal bo. Kmet: Ali je dovolj močan, kreposten, da ostal bo reven kakor zdaj je, samo da skrbel bo za podložne? In da v svoji skrbi za podložne živel le od konja in od bika, 2a pravico svojih le skrbel bo in ne zase. Sel: Amen! To postal bol liv lave v Dravo, staroslovansko, po na severu obstoječi besedi lava, brv; upamo, da je zadovoljujoča razlaga, da ni treba iskati drugih. 6. Moll, iz mel, istočasno v staroslovenskem in ruskem dialektu, peščina; breg i se mele, breg se izpodjeda. 7. L i e s e r iz lizati, potok Lizar; potok pomeni namreč pri nekaterih Slovanih, n. pr. Hrvatih, večjo vodo kod reka, nasprotno pri drugih zopet male potoke. Tudi otok Rügen v Baltiškem morju, — blatno, blatsko, blaško morje, blatno morje, se ima zahvaliti svojemu sicer nekoliko iz-kaženemu imenu materi vseh jezikov, daleč segajoči Slovenia. Mislim, da ne bo odveč ,ako podam našim čitateljem še izvleček iz št. 11 istega letnika pod naslovom: „Odkod ime Donava", izza najstarejših časov tudi Ister imenovan, kakor tudi polotok Istra ni bil nikdar drugače imenovan. Vse Donavsko porečje je pripadalo nekoč področju Slovanskega jezika. Od Južnega do Severnega morja, katerega je že Plinius imenoval skoro povsem rusko, more morosa (morje mraza). Da so bili Slovani res naseljeni globoko v današnji Nemčiji, nam povedo imena Vindelicia, kjer je takrat stalo mesto Augusta Vindelicorum, današnji Augsburg. Vindelici je prav toliko kod Vinidae Lyci, Vendi, Slovani na Leškem polju. Reka Lech ima svoje ime po Lycus, Luk, kar pomeni hud, radi poplav uničujoča reka, kakor se v stari slovenščini končuje očenaš: Izbavi nas od lukavigal Ta rečni kralj Evrope je imel pri Slovanih kar tri imena: od Inna do Cetius — gore pri Vindoboni, 'Vindovina, zopet po Slovanih osnovano, par eminentiam, reka, zato prebivalci Noriki, od narečje, na reci, reki.. Od Cetius do Taurunum današnjim Beogradom, Dunej in naprej Ister, oboje iz Slovanskega. Don, Dunej, Dunaj, Dunava, Donava, Tanais, Tiniz, Tuinza Doneč, Dunavic vse iz tina, tinje, kar pomeni v stari slovenščini glina, ilovca, zato tudi tunina (riba), ker ljubi ilovico (lat. thynnus limosus). Iz Podonavja, po Donavi, je napravil La-tinec Pannonia, kar se zopet brez poznanja stare slovenščine ne da pojasniti kar tako. Pri Zemunu so rečni otoki vedno pogostejši, zato se je imenovala tam Donava Ister, kar pomeni bogato na otokih, iz severno-slovan-skega ostrov, otok, v novo ukrajinskem jeziku tudi osredek, gomila, v hrvaškem jeziku medjimorje, sredorečje." Nato pojasnuje pisatelj tega nad vse zanimivega članka krajevna imena v Istri in pride do povsem naravnega zaključka da so tam že od nekdaj prebivali Slovani in vsa obmorska mesta zgradili tudi Slovani. Dalje razlaga; „Pola, polja, še danes izgovorjeno kot pule, polje. Rovinj, Arupinum Kmet: Zdaj naj najprej mi dokaže, s kakšno le pravico s kamna me odtod pregnal bo. Knez: Srebrnikov, šestdeset dobiš, obe živali in obleko, moj klobuk in čevlje, hiša, njiva bosta prosti davka. Kmet: Torej dobro, ti odstopam kamen, sodni bo to in tvoj knežji prestol. Bodi ti sodnik nam vsem pravičen, vladaj nam z dobroto in ne s silo! Sel: Knez dežele! Sedi zdaj na prestol, primi meč, zamahni na vse kraje, da pravično sodil boš podložne, ki svoj dom imajo tu okoli, da zaščitnik boš ti vere prave, vdov branilec in sirotam oče, ki jim boš očetovsko pomagal, če prosili bodo te pomoči. Zdaj prlsezi! Knez: Bogu zdaj prisegam, z mečem bom zamahnil proti vzhodu, na zapad, na jug in še na sever, da podložnim dober bom kot oče, veroljoravo ščitil bom do smrti, vdovam in sirotam bom pomagal, njih zaščitnik bom in knez pravičen. Da bom zmogel delati to vedno v to mi Bog pomagaj! Ljudstvo: Amen, oče! iz rupine, rupe, graben, luknja, poglobitev. Ali ni zemlja okoli Rovinja res nagubana? V tem okraju obstaja še danes pristno slovensko ime lono,- pristanišče. Emona, sedaj Cittanuova, hribovita pokrajina, hem, hemic, homic, hom, holm, hol-mik, zato hemovina, v tujih izrekih Hemona, kakor je bila tudi Ljubljana v rimljanskem jeziku čestokrat Aemona ali Emona, včasih tudi Hemona imenovana, saj leži na hribu oziroma med hribi." Na koncu tega prav danes velezanimive-ga razpravljanja piše dosledno: „Ali nima Lord Gilford res prav, če pridi-guje učenjakom, da ne morejo brez znanja slovanskih jezikov razložiti tudi grške in latinske besede? Kakšni veliki zgledi za študij slovanskih jezikov med vsemi olikanimi narodi!" Tako so pisali nemški znanstveniki pred sto leti in danes? Kova ureditev prometa s poštnimi avtomobili Poštna in telegrafska, direkcija za Koroško objavlja: Britanska vojaška vlada je radi velikega števila stoječih potnikov ugovarjala in ukazala, da se sme od 15. aprila dalje zasesti vse poštne avtomobile vsled dosedanje preobremenitve in ogrožanja prometne varnosti samo s tolikim številom potnikov, za kolikor je v notranjosti avtomobila .navedeno sedišč in stojišč. Z ozirom na to novo ureditev, se ne bo moglo osebnega prometa Izvrševati v takem obsegu kakor doslej. Iz tega razloga' prosimo prebivalstvo, ki bi slučajno ne moglo potovati s poštnini! avtobusi, da ne dela prijav in se ne pritožuje, ker je to samo prehoden ukrep, dokler ne bodo popravljeni avtobusi, katere nam je dodelila britanska vojaška vlada. Šmihel pri Pliberku Včasih se nam zdi, da sta se samo zastava in kljukasti križ odstranili v javnem življenju; drugače pa je ostalo vse pri starem. V zadnjem času je še slabše kot pod nacirežimom. Takrat je bilo prepovedano slovensko govoriti. A župan bistriške občine je znal vedno slovensko. Pri zadnjih volitvah pa smo dobili v čisto slovenski govoreči občini, (98% govori slovensko, mogoče 1r/r nemško), župana in podžupana, ki niti besedice ne znata slovensko. Naciji so morali napisati: „KSrnt-ner, sprich deutsch!" Sedaj pa ni treba več teh napisov. Če hoče mali slovenski človek kaj doseči pri občini- mora, če hoče ali noče, lomiti nemščino, kakor pač ve in zna. Ali smo z našim trpljenjem po gozdovih, v KZ in taboriščih po Nemčiji to zaslužili, da niti v svojem materinem jeziku ne smemo in ne moremo več pred svojim županom govoriti? Kdaj, kje in kako se bo dala tako obljubovana pravica manjšini glede jezika? Ce je po celi slovenski Koroški tako, kakor v Šmihelu, potem je to sramota za svobodno Avstrijo. Sicer še župan in podžupan nista potrjena od deželne vlade in britanske vojaške vlade. Trdno upamo, da bosta deželna vlada in britanska vojaška vlada spoznali nenaravne in nesocialne razmere, ki morajo prej ali slej povzoročiti splošno nezadovoljstvo. Ta odbor ni izraz ljudskih želja, ampak posledica občevladajočih nezdravih razmer na Spodnjem Koroškem. Naši otroci se nam res že smilijo. Polovico leta nimajo pouka. Prej jih je nesrečni nacizem tlačil in mučil s svojimi nečloveškimi idejami, sedaj naj bi dobili dobre izobrazbe in namesto tega trpijo duhovno lakoto. Razred, ki nima domačega nemško govorečega otroka, poučuje učiteljica, ki ne zna niti besedice slovensko. Kakor taka učiteljica, nam je še veliko ljubši prejšni nadučitelj g. Loser, ki vsaj dobro slovensko zna in je tudi slovensko učil, pa je, žali Rešitev naloge iz prejšnje lekcije. I. i. Why do you learn English? 2. What does he do with his money? 3. Do you know this town? 4. He does not come to-day. 5. He does not pay. 6. I write my name in my bobk. 7. This book is brown and that book is yellow. 8. He knocks at the oifice door. 9. Which months have thirty days? 10. You have time enough to write the letter again. H. 1. Komu pišete to pismo? 2. Kdo je pisal to pismo? 3. Kaj je stalo v kotu? 4. Ona ni odgovorila na moje vprašanje. S Ali poznate to besedo? 6. Katera je vaša domovi-na? 7. Na levi strani. 8. Nedaleč od tu. 9. Vesel sem, da potujem v vaši družbi. 10. Prišel bom pozneje Adverb — Prislov Pomni: a) Prislov tvorimo, če dodamo pridevniku končnico „-ly", b) Prislovi določajo pobliže vsako drugo besedo, razen samostalnika (pretežno določajo čas in pridevnike pobliže). Nič se ne zeodš („Volkszeitung"). To besedo lahko slišimo pri vseh primernih in neprimernih prilikah, prav por.c-bno pa jo v zadnjem času vedno znova lahko čitamo v časopisju skrajne levice. Centralni organ KPÖ na Dunaju je objavil celo članek, podoben ultimativnemu uvodniku: „Tako ne sme iti dalje. Kaj pa se pravzaprav dogaja, da skrajne levica tako obupano kliče in da je tako nezadovoljna ter da se ji pozna da nima nobenega veselja vsč za javno udejstvovanje? Kdor hoče na to vprašanje odgovoriti, naj si predoči, kako je izgledalo pred enim letom. Na vseh mogočih področjih so bile razvaline, skozi deželo se vleče tok beguncev, pomešan z ostanki razbite vojske. Ni bilo več prometa,- pošte, življenje in obstoj sta izgubila vsako najmanjšo mero varnosti in pogleda v bodočnost. Nikogar ni treba o tem poučiti, da iz takih ruševin ne more preko leta nastati urejeno delujoče gospodarstvo. Kar se je od takrat zgodilo, nas ne zadovoljuje, ker moremo v splošnem biti zadovoljni šele tedaj, ko bomo izvedli obnovo in to bo .trajalo še mnogo let. Za oživitev našega gospodarstva je bila sklenjena' cela vrsta kompsnzacljskih pogodb s sosedi V tem, kar smo storili, tiči neskončno mnogo marljivosti, žilavosti in volje, da polagoma zopet izgradimo novo gospodarstvo iz ruševin. Velik delež teh storitev pa nosijo ravno naši delavci v izredno visoki meri. Naraščajoča propaganda, da „se nič ne zgodi", ni samo napačna, temveč (tudi moti delo, ker ustvarja destruktivno ozračje. Ce danes vemo, da se je po trudapolnih poizkusih posrečilo rešiti prehranjevalno vprašanje vsaj do prihodnje žetve, moramo vendarle vprašati: Ali se tu res ni nič podvze-lo? Ali to ni nič da je bil naš novi Schilling z ukrepi, ki jih hočejo posnemati danes tudi v Nemčiji, rešen inflacije? Kdor tu zmerja, da se ničesar ne zgodi, pokaže poleg tega svojo nehvaležnost napram osvoboditeljem, brez čijih udarniške pomoči ne bi prišli niti tako daleč. To nerganje je slaba pomoč za obnovo, ker na neupravičen način bolj ovira delovne sile, kot jih oprošča. Ce pa izhaja tako nerganje od politične stranke potem mora ravno po svojem tonu in sistematičnem stopnjevanju vzbuditi sum političnega manevra, ki ne more služiti delu za obnovo. Komunistična stranka Avstrije s tem tudi ne bo dosegla več simpatij pji ljudstvu, kakor 2S. novembra. Bog, bil odpuščen. Kako naj se goji med obema narodoma na Koroškem vzajemnost in razumevanje, če predstojniki občin in vzgojitelji mladine niti slovensko ne razumejo? BMrife V/ponedeljek 8. t. m. smo spremili k za-dr'-mu počitku blago Prunčovo mater Katarino Marold. Kako je bila rajna priljubljena in spoštovana, je pokazala množica ljudi, , ki so od blizu in daleč prišli k pogrebu. V slovo so ji tudi pevci zapeli nekaj ža-lostink, častiti g. Kassl pa se je poslovil od nje s poslovilnim govorom. VoffSFČe Zelo radi prebiramo „Koroško kroniko", ker je v njej vedno vs