270
NOVICE
—  Nesreča vsled električnega toka. Električni tok je ubil Ivana Danzerja, montrja pri mejnarodni električni družbi na Dunaji, ker pri delu ni rabil gumastih rokovic.
—   V kotel pal. V milarni Kielhauserjevi v Gradci je neki delavec po neprevidnosti pal v kotel vročega luga in se jako nevarno opekel.
—   Razpok na ladiji. Na nemški vojni ladiji „Kur-fiirst Fridrich Vilhem" se je pri vajah v Friedriechsortu pripetil razpok. Sedem pomorščakov je ubilo, več pa težko poškodovalo.
—   Pretep pri procesiji. V San Mattheu na Laškem je te dni imela biti neka procesija. Udeležniki so se sprli zaradi tega, kdo naj bode nosil podobo krajnega priprošnjika. Pretepali so se s palicami, klali z noži, streljali z revolverji. 40 oseb, mej njimi dva duhovnika,   je nevarno   poškodovanih.
271
—   Samomor iz strahu pred blaznostjo. Na Du-naji je SOletna žena načelnega zdravnika v hernalskem zavodu častniških hčera zastrupi'a sebe in svojo hčerko s cijankalijem. V nekem pismu, ki ga je pustila, pravi, da je to storila, ker se je bala, da zblazni. Po pogrebu se je tuli vsled velike žalosti sam soprog zastrupil in so ga mrtvega v sobi našli.
—   Strela. Dne 28. m m je v Eingrabenu na Gorenjem Štajarskem 251etni posestniški sin Karol Haring kosil seno. Ne da bi bilo poprej kaj grmelo ali dež šel, je iz majhnega -oblaka treščilo vanj in ga ubilo. Koso, ki jo je imel v rokah je prelomilo na dva kosca
—   Iz ječe ubežal in zblaznel. Petindvajsetletni mesar Josip Steirer je ušel na Duuaju iz kaznilnice, kjer bi bil imel biti zaprt osemnajst mesecev. Zaradi tega pa je bil tako vesel, 4ia je zblaznel. Vsled čudnega obnašanja ga je prijela dunajska policija in ga izročila v bolnico, da ga opazujejo.
—   V blaznosti. V Beleznu na Ogerskem je zblaznela žena tamošnjega kmeta Ivana Doleczkega in vrgla dva svoja otroka v vodnjak in še sama skočila vanj. Kmet je prišel domu in zaslišal stokanje v vodnjaku. Izvlekel je še :živo ženo in šestmesečno deklico iz vodnjaka Šestletni deček je že bil mrtev. Ko so jo vprašali, zakaj je to storila, je odgovorila, da je Bog tako hotel. Oddali so jo v bolnico za blazne.
—   Pretepi med italijanskimi in francoskimi delavci bili so zopet v Aiguis-Mortesu. Prebivalstvo je silno razburjeno na Italijane Najbrž ne bode prej miru, da se odpravijo vsi italijanski delavci.
—   Mož s tremi ženami. Preiskovalno sodišče v Ogerski Sobotici išče 261etnega moža Dijoniza Kopo, ki si pridevlje razna imena Sumljiv je ponarejanja listin in več druzih sleparij. Pod imenom Vaclav Sebastin se je dne 21. novembra 1893 oženil kot protestantski učitelj s hčerjo nekega protestantskega dekana Drugo leto je že zapustil svojo ženo. -Oženil se je bil 1890. leta v Nagy-Koros kot diurnist Tedaj je bil poročen po katoliškem obredu Odkar je ostavil drugo ženo, se je oženil že tretj č Zadnje leto se klati po deželi in se ustavlja zlasti v farovžih, samostanih in pri učiteljih in seveda vsacega kaj opehari.
—   Pobegel konzul. Iz Florence pobegnil je tamošnji nemški konzul Eduard Kuflus. Povod begu so neredne premo-Jenske razmere
v
—   Človeške kosti. V nekem vagonu, v kterem so se peljale živalske kosti iz Niša v Srbiji v Avstrijo, našlo se je več človeških kostij Kosti je poslal Aleksander Robiček Ludviku Eisnerju v Švehat
—    Zgodovina nepristnih uhanov. Neka budim-peštanska gospa je bila sama na svoji vili blizu mesta. Nekega dne nakrat pride v njeno sobo nek našemljen mož Ona je iz strahu zbežala v drugo sobo. Tujec je pa porabil to priliko v to, da ji je odnesel uhane, katere ji je nedavno poklonil nje soprog Ko je prišel soprog iz mesta, mu je gospa naznanila, kaj se jej je zgodilo, in zahtevala, da naj stvar ovadi policiji Mož jej je pa odgovoril, da take malenkosti ni vredno nazaanjati. Kmalu se je pa pokazalo, zakaj mož ni maral da bi se stvar preiskovala. DrUi^i dan dobi žena za-bojČek, v katerem so bili ukradeni uhani in pa pismo, v katerem tat piše, da se gospa moti, če misli, da ima prstan žlahtne kamenje. Pristni uhani, katere je njen mož kupil v pričo nje, krase ušesa neke lepe baletne plesalke Njen mož je pozneje uhane zamenjal. Tat je govoril resnico. Mož je vse prizoal. Ona je pretila, da se loči. Naposled sta se vendar pobotala. Soprog je obljubil, da ji bode zvest in kupil druge pristne uhane Izvedelo se je pa, da je tat bil neki sluga, kateri je večkrat nosil soprogu pisma do raznih ljubimk, a ga je bil nedavno odpustil, ker   ni bil zvest
—   Prestop h katoliški veri. K katoliški veri je pre-rStopila baronica Frida Eautzan, sestra Bismarckovega  zeta.
—   Roparjeva smrt. Na Corsici je umrl slavni ropar Bellacoscia. Leta 1848. je bil bežal v gore, ko je ubil nekega notarja, ki mu ni hotel napraviti neke krive listine, in jel je ropati. Pozabil pa ni dekleta Ivane Cerati, katero je prej ljubil. Nekega dne je šel s tremi tovariši v hišo njenega očeta, bogatega posestnika in zahteval, da mu jo dado Ko se je oče branil mu jo dati, so ga zvezali in odpeljali v gore. Tudi vse osebe, ki so prišle očeta rešit, so roparji jih zvezali in pri sebi obdržali Čez nekaj časa je Bellacoscia jih izpustil, a za-pretil, da vsacega ubije, ki bi vzel njegovo bivšo ljubico. Neki Mercantelli jo je res vzel, a ropar ga je ustrelil, ko je kosil na nekem travniku. Več Ijudij je š^^ umoril Leta 1870. se je z več tovariši Gambetti ponudil, da pojde na bojišče. Gam-betta mu je dal spremnico V tem se je pa mir sklenil, in Bellacoscia se je povrnil v goie L. 1890. je po svoji hčeri prosil za pomiloščenje predsednika Carnota, ki je bil prišel na Corsico. Pomiloščen ni bil Dve leti pozneje se je sam oglasil pri oblastvu. Prišel je pred sodišče, ki ga je oprostilo ker so nekatera hudodelstva že zastarela, druga se niso dala dokazati. Naročilo se mu je, da ima bivati v Marsseillu in se nima povrniti na Corsico. On pa tega ni mogel zdržati, povrnil se je zopet v gore svoje domovine   Tu ga je sedaj nišla smrt.
—   Smrt krotilca zverin. V Brussi je v menežariji velik lev raztrgal svojega gospodarja Agopa Bilmundžijana. Pri tem je pa to zanimivo, da sta dva druga leva prihitela iz sosednih kletk gospodarju na pomoč, a nista zmagala velikega leva Boj mej zverinami je bil grozno hud. Mej gledalci je bil nastal velik krik, ker je   pa leve le še bolj razburjalo.
—   Velik požar je bil v južnem delu mesta San Fran-cisco v Ameriki. Več tovarn, hiš in hlevov je zgorelo. Nad 100 rodbin je brez strehe.   Škode je nad 2 milijona dolarjev.
—   Strašna nesreča. V Frohnleitenu je na kolodvoru kondukter Henrik Tonandl se malo nagnil z osebnega vlaka in zadel v svetilnico mimo peljajoČega se tovornega vlaka. Vrglo ga je pod železniška kolesa in strašno razmesarilo. Bil je takoj  mrtev.
—   Nesreča pri bicikliškem tekmovanji. Pri dirki biciklistov v No\aii se je pripetila velika nesreča Corando je zgubil gumasti obroč z bicikla in je vsled tega pal Pet biciklistov, ki so vozili za njim, se je Čez prekucnilo. Vsi so se nevarno poškodovali. Mej občinstvom nastal je velik strah in več žensk je omedlelo