Narodno gospodarstvo.| h vinski izvoz. ! Y«1ika ovira za izvoz naših vin jei vfeoka prevoznina na naših železni-j eaiu ;Uvedba minirnalnih tarilov ua /&i teznici in parobrodih bi zelo pospeši-; Ja prodajo uaših vin v iuoaemstvo, | ker bi blago prišlo oeneje v roke od- | jecaalca. Tudi tisto dolgovezno in mudno postopauje s prazno vinsko poso-, do4 ki pride rz inozemstva, da se tu- ; ka| napolni in zopet izvozi, bi moralo prenehati. V drugi uapreditih. vinorod nili državah se taka posoda ne zacarini, niti se obremeni s kavcijo. iTam se prazna posoda na obmejni postaji žigosa iji z žigom zaznainovana posoda gr<e zopet neovirano nazaj 6r«z mejo. Ceravno bi znižani železniški tarili in prosta nianipulacija s posodo koristilft tudi trgovcem, bi trilo vendar dobro, ako bi se podjetnrm vinskim trgovoem še dala neka posebna nagra. da od države za izvoz vin v inozemitvo, kakor je to uekoč storiia Avstrija pri izvozu sla4korja, Nikdar ne smemo pozabiti, da ima Jugoslavija v riotoiii letih nad dva inilijona hl vina za ia\roz in da bo davfina mo6 našib. yinogradnikov občutno padla za drža*Oj kakor hitro se pridelano vino ne bi ve6 dalo razpečati po primerui ce- JH. Zato je naž odboruik Kmetij&ko družbe g. Rob. Košar stavil pri zad«Ji seji glavuega odbora sledeči spre^ jeti predlog: ,,:Knietijska družba za Slovenijo BkleiiB naprositi vlado, da najdalj« <io prihodnje trgatve dovoli: 1, Žnižanje železniških tarifov za prevoznino vina v Jugoslaviji« 2. Prosti uvoz in izvoz vinske poaod,e, ki pride iz inozemstva v Jugoslavijo v svrho polnjenja. 3* Prvemu vinskemu tfgovcu, ki izkaže, da je v letu 1922 izvozil 10 tisoC hl vina v inozem&tvo se naj relon^ iira primeren del izplačane prevozjni- *e" Vinski promeft iu vinogradništvo v Jugoslaviji je naslov dlank.il, ki je izšel v dunajskem iistu .,Neue \Voin-Zeitung" št. 30 in v katerem se jugoslovanski dopisnik A, P. prav energifino in hvalevredno zaTzema za izvoz naših vin v Nemško !Avstrijo, kamor je šla do leta 1919 veiina iega blaga. ,,Kam pa naj izvažasao?" vpraša člankar, "ali morda v fAvstralijo?", ko stojimo pred polomom našega vinograJdništva, ako imamo samo dve dobri vinski letini, Po ugotovitvi dejstva, da je vlada » svojo visoko izvozno carino 1. 1919 unifiila naš vinski izvoz v Avstrijo, ler povzrofiila vinogradnikom ve6 sto miiijonov škode, preide omenjeni dopisaik na vzroke yisokih cen naših \iiij ki tede v previsoki prevoznini ua žcleznicah, v izredno visokih oenah vseh potrebgCin za gorice .(žveplo, galioo, stroji itd.), za hrano in obleko delavcev, v visokili davkih, ki^ne pridejo v prid ^-inogradnikom, ampak so se porabili za nakup turških glasov itd, Visokih vinskih oen »iso krivi — posestnikt, ainpak. slabe razniere. Konečno vzklikne: ,,Ker j« posamezuik brez mo6i, bi bila dolžnost \iuarskih orgaiiiza^ij države, da odstrani v»e nedostatke, kajti zadniL.eas je, da se odvrae polom od jugoslovanskega vinograduištva, V teku zadnjih dveh iii pol let se ie izgubilo na stotine railijonov, iiarodnega premoženja. Vendar še ni prepozno, ako bi hoteli odločujoči faktorji rcšili v zadnji uri ogroženo vinogradiiištvo Jugoslavije. Ako pa ne 6utijo v sebi te moči, naj lakoj nai#edijo prostor — boljšim giavam. iTudi na polju naSega vinogradništva se; jasni! S takim delovaniem kakor doserlaj, m pridemo naprej. g RaZvt)] grozdja. Dne 1. avgusta i. 1. še je ugotovilo, da ima en grozu male graSevine naPortalis 1902 v Ma- iiboru 111 jagod in da tehta 44 gra - mov. Ena jagoda tehta povpreCno 0.3; gramov. Jagode vsebujejo 3.27 utežniL odstotkov svobodnih kislin, izrafiunje nih kot vinska kisliua. V. 100 cc soka >e 4.29 gramov svobodniti kislin izra- čuujenih kot vinska kislana. Zavod bo dne 1. in 15. septembra zopet preis - jcal grozdje te Irte in bo o scst'ivi po- rofial v časopisu, da si bodo interesen ii pravoCasno lahko predoCili, v ka- kem stanju se nahaja sečfaj zorenjena .-5ili frt. — Drž. kmetijski kemicni za- \od v Mariboru. g Cciui živiiii neprenehoma paiia, v mesnioah pa se cene mesu Se ni.so ! znižale, Kako to ?. !Ali so zopet lcrivi ži- j vinorejoi, da morajo meščani in lab - ; riSki delavoi jesti tako drago meso? i Zdaj se vidi, kdo je kriv:' gospodje, ki vedno kri&ite, da krnet in viničar lako drago (ižijo svojo živino. Kozla za vvtnarja, volka za ovearja, inesarja pa za — ininistra, potem bo že šlo gos • ¦ podarstvo naprej. ; * - g Cene mesu je kornisija za dolo- ' Covanje cen določiia tako-le: volovsko ! I. vrste 18—20 K, drugo goveje meso 14-16 K, teletina 10-12 K 1 kg. Me- ¦ sarji grozijo s Štrajkom. — Na živin. &kem trgu v torek, 9. avgusta v Ma- i riboru so plačevali' krave in telice po 5-7. K žive teže. ' g Sojmsko poročilo. Na mariborski svinjski sejm dne 5, avgusta 1921 se j'e pripeljalo 03 praši&ev in 4 koze. i Cene so bile sledeče: Mladi prašiči rj ¦ flo 8 tednov stari koraad od 350—100 kion, do treli mesoe\r stari komad od ¦ 600—800 kron, do 6 mescev stari, ko- ; mad od 800—1100 kron5 plemenske svi-i | nje 1 kg žive teže 26—28 kron, polpi- j tane za zakol 1 kg žive teže 28—30 K, ! Koze so bile od 180—200 kron kouaad, ¦ Ker je bil na prfcddan dež, je prišlo ; toliko kupoev, da so vse pokupili. | g Seno plačujejo: sladko 450 do do 550 K, kislo 400-500 K 100 kg, sla i clko 150-250 K. i g Ceue za žito. V Somboru ie po- ¦ praševanje j»o ži(u zeio živahno. Fše- i nico ,proda.jajo po 930-040 K metei-ski : &(ot, koruzo po (560—670 K, jeCmen po ; 070—700 K in oves po 560—570 K me- \ terski stot. V Sidu so cene za žito ne- j koliko nižje, kajti pSenico proJtTajaio. pp | 020—930 K za met. stot, koruzo po 620 j —630 K, ječnien p 620-650 in oves po j 550—560 K raeterski stot. Zlasti po ov- j su je popraševanje zelo živahno. ! g Hmelj. Za.tec, dne 4. avgusta j 1921^ Zivahno povpra&evauje, limelj, I leta 1920 &e plafiuj« po 4000-4200 6 K za 50 kg, starejši letniki pa po 1900 do 2000 6. K za 50 kg4 ceue rastočo. (Navedene oene veljajb za žate^ki : umelj). g llmelj. Zatecj dne 5. avi/jsta. (Uraduo porofiilo Saveza hmeljprskih društev.) .Vobffe se lahko refie, da se ie stanje hmeljskiK nasadov pri nas poslabSalo: vsled tcga so cene inko , poskofiile. Cena žatefikeinu hmoliu iz | Jeta 1920 je od 4000 do 4250 5, K za ; 50 kg, za limelj iz proj§njih' lei se pa i plačuje otf 1500 do '2000 č, K za 50 k^. • Sploh pa sedaj nihče ne prodaja, no- j go vsak čaka Se na zyišan]e coo. Akr j v kratkem Casu ne pride do izdalnaga ; tfeža, se b"o cvetje, katero misli proha- , jati v kobule, posužilo in odpa-ilo, in ; potem ni izkljueeno, rla borlo nokatori ; lukajšnji okoligi brez vsakega pridel- |  Ła. Koneflno razpoloženje je mirno, pe zelo fivrslo, cene rastofie, — Zafec, Š. avgusta. Nekateri vefiji hmeljarji s< se vfieraj zmenili, da bodo letos plačevali za obiranje enega škaia hnieljs po 3 K in dajali bodo fudi običainc Krano; brez hrane pa najmanj po-JK od žkafa. Nekateri naSi hmeliarji sc Gudaki — predprodali so iimel3ii po 50— 70 K za 1 kg in letofenji pridelek pa po komaj 100 K;. ves poduk in vso prizadevanje Htneljarkega društva je za manj. Žalibog! g Cene jekla so v Ameriki zopet p.adle za 3—10 dolarjev pri toni (1000 kg). Amerika ne v« kam s svojim preobilim bJagom, pri nas pa ]e zaradi slabe valute vsak uvoz skoraj popol noma nemogoft. g Vredriost denarja^ Ameriški dolar stane 163-164 nagih kron? za 100 avstri'jskih kron je plačati 16% naših kroa, za 100 nemških mark 208-210 in za 100 laSkih lir 722-728 jugoslov, kron.