RAZMIŠLJANJE O DRUŽBENI PREHRANI V MOSTAH V smemicah sknpščine mesta Ljubljana, IV. poglavje Agroživilstvo in preskrba prebivalstva — med drugiin piše: »HP KoUnska bo pričela gradJti obrat za pripravijene in polpripravljene obroke hrane za po-trebe družbene prehrane in gospodinjstev... V osnntku družbenega programa občine Ljubljana Moste-Polje pa piše med drugim: »V okviru prednoslnih panog gospodarstva v Ljub-Ijani je predvidena realizacija projekta za gradnjo tovarne za proi-zvodnjo golove in polpripravljene hrane. Nosilec: HP Kolinska.« Ka| pomeni to za našo krajevno skupnost Mosle, oziroma za ožje območje občine Moste-Polje? Republiški svet zveze sindika-tov je lani razpravljal o proble-mih racionalne proizvodnje hrane, preskrbe delavcev in občanov z živili in o družbeni prehrani. Pri tem je izhajal iz pomembnih dokumentov X. kongresa ZKJ in VII. ter VIII. kongresa ZS Slovenije. Ker dajejo navedeni doku-menti pomembno vlogo hrani in prehrani prebivalstva, je razvoj te dejavnosti vključen v razvojni program SR Slovenije kot ena prioritetnih nalog razvoja do leta 1980. V uresničevanje teh ciljev so se že vključile sestavljene orga-nizactje združenega dela HP (hrana in pijača) LJUBLJANA in GHT (gostinstvo, hotelirstvo in turizem) LJUBLJANA. SOZD HP L jubljana je skupno z SOZD GHT Ljubljana izdelal koncept organizacije družbene prehrane z izgradnjo tovarn gotove in polpripravljene hrane v posameznih. negijah ipa, Ojb-,, močju SR Slovenije. V ta kon-cept se kot prvi realizator naloge vključuje delovna organizacija HP Kolinska Ljubl jana z gradn jo tovarne za področje mcsta Ljub-ljana in okolice. Po predvidenem programu naj bi tovarna pričela obratovati v začetku leta 1979. Oskrbovala naj bi razne domove v Ljubljani, gostinske obrate, kuhinje v vrtcih in šolah vseh stopenj, kuhinje za delavce v gospodarstvu in negospodarstvu ter za občane, ki se prehranju-jejo v obratih družbene prehra-ne. Da bi zamisel uspela, bo po-trebno zagotoviti delovnim lju-dem in občanom po eni strani kvalitetno, zdravo, raznovrstno in okusno hrano, po drugi strani pa bo morala biti cena ekonom-sko spTejemljiva, da bodo po-trošniki videli v takem načinu prehrane svoj interes. In kaj smo, oziroma kaj bomo storili na območju krajevne , skjUpnosti, I\lo$tei, pziroma na ¦,, ožjem območju naše občine, kjei nimamo organizirane družbene prehrane, kjer nimamo nobe-nega lokaia, primernega za raz-deljevanje hrane, ki jo bo proi-zvajala tovarna gotove in polpri-pravljene hrane in kjer je 40 % zaposlenih žena? Dejstvo je, da danes v Mostah nimamo ničesar takega — razen bifeja Mercator in gostilne na Zaloški cesti, ki pa taka,kakršna sta, nista sposobna prevzeti organizacijo družbene prehrane. To stanje pa se ne bo spremenilo ludi takrat ne, ko bomo imeli v naši neposredni bližini zgrajeno tovarno, ki bo dnevno priprav-ljala ok. 60.000 obrokov tople hrane, če ne bomo že seda j začeli razmišljati o gradnji obrata za razdeljevanje gotove in polpri-pravljene hrane. Možnosti za tako gradnjo v centru Most so. Tako bi lahko ob razširitvi Mer-catorja razmislili tudi o gradnji restavracije — morda celo v kletnih prostorih predvidenega kulturnega doma ali v prostorih predvidene pokrite tržnice. O tem naj odločijo strokovnjaki. Vsekakor pa Moščani želimo, da bi imeli zagotovljeno družbeno prehrano. Morda bi bilo prav, da bi pri-stojni skupščinski organi skupno z zainteresiranima SOZD — HP združenim podjetjem živilske industrije „ Ljufeljana. if\ , GH? Ljubljana — ter delovno organi-zacijo HP Kolinska in drugimi zainteresiranimi gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi, ki druž-bene prehrane nimajo, razmislili, kako pričeti uresničevati dolgo-letne želje, še bolj pa velike po-trebe družbene prehrane delov-nih ljudi in občanov Most. Proizvodnja hrane, pteskrba z živili in družbena prehrana imajo velik vpliv na osebni in družbeni standard, zdravje ljudi in njihovo delovno ustvarjalnost. Zato ima akcija organiziranja družbene prehrane, tako družbenopoli-tični kot ekonomski, socialni, tehnološki in zdravstveni pomen. In ne nazadnje velja ponovno omeniti dejstvo, da je v Mostah 40 % zaposlenih žena. Glede na tolikšno zaposlenost žena in na njihovo piičakujočo vlogo v delegatskem in družbe-nem delu/bi morali poskrbeti, da bi tudi moščanska zaposlena žena lahko čas, ki ga porabi za nabavo in pripravo hrane, ko-ristneje izrabila. Zagotovitev družbene prehra-ne, kjer bi lahko jedla tri do štiri ali več članska družina s popreč-nimi osebnimi dohodki, bi bila prav gotovo velika pridobitev, hkrati pa razbremenitev zapo-slene žene, dana pa bi ji bila tudi možnost njenega družbenopoli-tičnega delovanja pri reševanju vsakodnevnih problemov. A.B.