Izhaja vsako sredo. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9*—, inozemstvo Din 64'— LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo irt upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Teleion interurban 113 Cena inseratom: cela stran Din 2000-—, pol stra-ni Din 1000'-, četrt strani Din 300'-, •/» strani Din 250-> «/„str.Din 125-. Mali oglasi vsaka beseda Din 1*20. Pomen in obseg sporazuma med papežem in Italijo. Poravnava in pogodba med Apostol-1 Zanimanje, ki ga široka javnost po-sko stolico in italijansko državo je sveča rešitvi rimskega vprašanja, se vzbudila veliko zanimanje po vsem | ne omejuje na samo dejstvo izvršene svetu. Da se vesoljni katolicizem zanima za to, kakšen je položaj vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, ali in v kakšni meri mu je tamkaj, kjer je središče katoliške cerkve, zasigu-ran obstoj, svoboda in neodvisnost v vladanju vesoljne cerkve: to je naravno in poVse razumljivo. Zanimanje nekatoliškega in celo tudi nekrščan-skega sveta za rešitev rimskega vprašanja pa izvira iz tega, ker je katoliška cerkev največja in najvišja duhovna sila na svetu, od koje sprejema vse človeštvo brez raz like vere, plemena in narodnosti ve like duhovne dobrote. Ob 7. letnici kronanja papeža Pija XI. v cerkvi sv Petra v Rimu. poravnave med rimskim pepežem in italijansko državo, marveč tudi prodira v podrobnosti te poravnave. Po čas- nikih se razmotriva vprašanje: Kdo je več dal ali dobil, papež ali Italija? Pri vsakem sporazumu in vsaki pogodbi vsaka od obeh strani nekaj da in nekaj dobi. Tako je tudi pri tej poravnavi in pogobi: dal je papež in pridobil, dala je Italija ter dobila. Na tehtnico pa se take stvari, ki so verskega in duhovno-kul-turnega značaja, ne dajo položiti in pretehtati. Glavno je, da ste obe strani« papež in Italija, zadovoljni. Pridobitve katoliške cerkve je treba tem višje ceniti, ker se je s sporazumom z italijansko državo rešilo rimsko vprašanje = vprašanje svobode in neodvisnosti rimskega papeža, in ker se je ob enem s konkordatom uredilo razmerje katoliške cerkve do italijanske države. Cerkvena država. V predzadnji številki »Slov. Gospodarja« smo prinesli kratek oris cerkvene države in njene zgodovine. Poudarili smo tudi velik pomen te države za rimskega papeža, da more svobodno in neodvisno od vsake državne vlasti vladati vesoljno katoliško cerkev. V tem oziru papeštvo tekom 1300 let svojega mišljenja nikdar ni spremenilo. Ko je početkom 19. stoletja cesar Napoleon napravil konec cerkveni državi ter jo pridružil svojemu velikemu cesarstvu, je dunajski mirovni kongres leta 1815 cerkveno državo zopet vpostavil. Ko je vlada zedinjene Italije leta 1870 odvzela papežu cerkveno državo, so vsi pa- peži od Pija IX. do Pija XI. proti temu protestirali. Dokler je v Italiji vladal liberalizem (svobodomiselstvo), ki je napravil ozko zvezo s protiverskim in proticerkve-nim framasonstvom (prostozidarst-vom), je bila vsaka poravnava z rimskim papežem nemogoča. Italijansko svobodomiselstvo in prostozidarstvo je politično živelo od spora med Vatikanom in Italijo; Italijanski ministri in župani mesta Rima so bili organizirani prostozidarji. Venomer so proglašali geslo: »Roma intagibile (nedotakljivi Rim).« Niti košček zemlje ne sme pod papeževo oblast kot samostojna cerkvena država! Kako globoko je to načelo prodrlo v mišljenje posameznih strank in struj v Italiji, je dokaz sam fašizem. Še 20. oktobra 1927 je fašistovsko uradno glasilo- izjavilo, da Italija ne more odstopiti nobenega, še tako majhnega koščeka svojega ozemlja za vpostavitev od papeža zahtevane cerkvene države. Bile so potrebne dolgotrajne razprave in borbe v samem fašizmu, predno se je fašizem pod vodstvom širokopotez-nega svojega voditelja mogel osvoboditi teh predsodkov, ki so kot politična dedščina italijanskega liberalizma obvladovali politično javnost v Italiji. Velika pridobitev, ki jo je papež dosegel s cerkveno državo, ni v obsegu te države. Cerkvena država, ki se bo ime- novala Citta del Vaticano (Vatikansko mesto), bo po svojem obsegu samo državica. Dolga in široka bo kakšnih 5 km. K njej bodo spadala razna vatikanska poslopja z vrtovi, zemljišči, nekatere zgradbe in veličastna cerkev sv. Petra, največja cerkev na svetu. Tudi prelepi trg sv. Petra bo pod oblastjo cerkvene države, ostal bo pa pristopen prebivalstvu ter bo na nJem skrbela za red italijanska policija. V cerkveni dr-šavi bo italijanska država napravila telegrafske, telefonske in sploh vse potrebne prometne zveze ter poseben kolodvor. Pretekli teden je prišel italijanski minister za Javna dela Giurati v vatikanske vrtove, da si ogleda prostor, kjer se bo gradila papeška železniška postaja. Bil je prvi slučaj od leta 1870, da, j« član italijanske vlade stopil na vatikanska tla. V tej državi, majhni sicer po obsegu, bo papež svoboden, od vsake druge države neodvisen, torej suveren vladar. V tem je velik pomen te državice za svobodo in neodvisnost papeža kot poglavarja ceLe katoliške cerkve. So Be druge nepremičnine, ki so vsled pogodbe z Italijo postale zopet lastnina Apostolske stolice. So sicer izven ozemlja cerkvene države, pa bodo uživale u-godnosti eksteritorialitete (izvzete bodo is državno-ozemeljskega območja) ter bodo proste davka. Takšne nepremičnine so: cerkev in palača na Late-ranu ln Svete stopnjice, cerkev S Maria Maggiore (Marije Večje ali Marije Snežne), cerkev sv. Pavla — rimskim romarjem so te veličastne cerkve dobro znane — grad Gandolfo v Albanskih gorah itd. So še druge nepremičnine, ki uživajo samo davčno prostost, kakor je Gregoriansko vseučilišče, papeški biblični zavod, razne palače, samostani, aemenifiča in cerkve. Konkordai z Italijo. Konkordat je pogodba med papežem in vrhovno oblastjo kakšne države o razmerah katoliške cerkve v dotični dr-5avi. S tako pogodbo se določi položaj terkve v celoti ali pa samo v nekaterih podrobnih vprašanjih. Takšna pogodba dobi značaj cerkvenega in državnega zakona. Konkordat med papežem in Italijo vsebuje med drugim določbe o vatikanskem državljanstvu, o nedotakljivosti osebe papeža (žaljenje papeža in atentati nanj se tako kaznujejo, kakor sločinl proti kralju), o prehodu iz cerkvene države na italijansko državno o-semlje. Važne so zlasti določbe o verskem pouku, ki določajo, da je samo od Ikofa poslani duhovnik edini upravičeni veroučitelj v ljudskih In srednjih šolah, ki doslej verskega pouka sploh ni- so imele. Velike važnosti so naslednje določbe, ki se tičejo tudi usode narodnih manjšin v Italiji, torej tudi naših slovenskih bratov, in ki se glasijo: Duhovščina v Italiji, ki v duhovnih in verskih zadevah ne podleži državnim, ampak le cerkvenim postavam, mora biti dobrega italijanskega državljanskega duha ter se mora ogibati vsakega po-kreta proti Italiji in proti njenemu režimu. Novoimenovani škofje morajo i-meti placet (pristanek) vlade. Kar se tiče duhovnikov, sporoči škof ime dotič-nega, ki ga hoče imenovati na župnijo ali za kako drugo cerkveno službo, na- ••dajnl papež Pij XI. kot mlad duhovnik. kar vlada sporoči v zaupni obliki razloge, ki jih ima proti imenovanju. Če se cerkvena in državna oblast ne moreta sporazumeti, se stvar izroči v razsojo sv. Stolici. Ako bi se tudi ta ne mogla sporazumeti z vlado, se imenuje razsodišče iz dveh pooblaščencev Vatikana in dveh pooblaščencev italijanske vlade. Ta določila veljajo tudi, če se pojavijo od strani vlade pomisleki politi« nega značaja proti duhovni osebi tudi po njenem imenovanju. Tako ostane v vsakem oziru varovana kontrola in možnost obrambe od strani italijanske države proti onim duhovnim osebam, ki Li se pregrešile v narodnem in državnem oziru, na drugi strani pa ima cerkev, odnosno sv. Stolica vso možnost, škofa in duhovnika do zadnjega braniti, ako bi razlogi vlade ne bili zadostno utemeljeni. Upanje narodnih manjšin. Od teh določb pričakujejo za sebe dobrih nasledkov narodne manjšine v Ita-UJi> Temu pričakovanju je dal izraz tržaški škof dr. Alojzij Fogar, velik prijatelj in zaščitnik Slovencev. Napram dopisniku lista »Giornale dTtalia«, ki je službeni list italijanskega zunanjega ministrstva, je dr. Fogar poudaril svoje trdno prepričanje, da bo rimski dogovoi imel ugoden vpliv na obmejne pokrajine. Posebno se bodo čutile moralične^ politične in verske koristi te sprave za škofljane v pokrajinah s tujim Jezikom« Nato je škof Fogar naglašal težavni položaj v slovanskih pokrajinah, kjer ja moral duhovni pastir trpeti radi tega, ker je moral biti na eni strani državljan države, ki, četudi ni bila cerkvi sovražna, se pa vendar še ni z njo spravila, na drugi strani pa je moral^ vršiti svoje dolžnosti kot duhovnik. Škof je nadaljeval: Mussolini je pred nedolgim časom izjavil predsedniku katoliške akcije msgr. Orlandiju, »da bi vse njegove odredbe, ki se tičejo prebivalstva, imele malo uspeha, če bi italijanski narod ne čutil strahu božjega.« V nekem pastirskem listu«, je rekel msgr. dr. Fogar, »ki sem ga naslovil vernikom moje škofije v italijanskem, slovenskem in hrvatskem jeziku, sem poudarjal te Mussoli« nijeve besede, kar je mnogo doprineslo k temu, da je slovanska duhovščina vest o spravi s tem večjim veseljem sprejela. V oddaljenih gorskih vaseh so spravo med cerkvijo in državo sprejeli z zvonjenjem vseh zvonov.« Potem je škof nadaljeval: »Konkordat zagotavlja škofu volitev svojih župnikov. Posebno v obmejnih provincah bo mogel škof, vpoštevajoč kočljive krajevne razmere, izvršiti to izvolitev tako v verskem kakor v državnem interesu. Svoboda duhovnikov v obmejnih pokrajinah bo še ojačila njihov državni čut, ki ne bo nič trpel, če bodo pridigovali v slovanskem jeziku, če njihovi župljani ne razumejo italijan skega jezika. Jezikovna svoboda v cerkvi tujejezičnega ozemlja bo učinkovito orožje za dviganje morale in omike. Tu-jejezični duhovnik bo lahko v svojem materinem jeziku odkritosrčno pridigo-val ljubezen do države, in o tej odkritosrčnosti ne sme dvomiti nihče.« Visoki dostojanstvenik je končal: »Kakor znano, je sv. Stolica naložila vsem tujejezičnim duhovnikom dolžnost, vzgajati državljane k dolžni zvestobi in pokorščini, po načelih cerkvene morale pa Jim je prepuščeno, pridigo-vati v njihovem materinem jeziku. Zato smo po sklenitvi sprave jaz in moji duhovniki prepričani, da se bo za obmejne škofije sedaj začela nova doba.« Končno je še vredno zabeležiti besede, ki jih je po poročilih časnikov papež Pij XI. te dni izrazil o slovenskih duhovnikih v Italiji. Rekel je: »Jaz dajem prednost slovenskemu duhovniku, ki vzgaja svoje župljane k ljubezni do domovine ln kralja v njihovem materinem jeziku, pred slabim italijanskim duhovikom, ki dela italijansko politiko.« Din vredne nagrade razdelimo za Veliko-noč agitatorjem in naročnikom »Slov. Gospodarja«. Nagrade obsegajo sledeča darila: Kmetijski stroji in potrebščine: kompletni železni plug, vreden 10.000 Din (tvrdka: Ivan Hayny, Maribor, Aleksandrova cesta 41); 2 brani in 10 nožev (vinjekov), vredno 800 Din (tvrdka: Koražija Ivan, Maribor, Aleksandrova cesta 42); kletarske potrebščine (tvrdka: Miovič Peter, Maribor, Kopitarjeva ulica); konjska vprega (tvrdka: Kravos Ivan, Maribor, Aleksandrova cesta, Slomškov trg 6). Poljedelske potrebščine: 1 vreča travnega semena (M. Berdajs, trgovec, Maribor); 1 vreča deteljnega semena (J. Weiss, trgovec, Maribor); 1 vreča galice (Posch Ivan, trgovec v Mariboru, Koroška cesta); 1 vreča žvepla (Gusel Leopold, trgovec, Maribor, Koroška cesta). Obleka in obuvalo: 1 par čevljev (po številki) in 4 pare pod platov (Karo, Maribor, Koroška c.); 1 dežni plašč (po velikosti) (Ornik L., Maribor, Koroška cesta); blago za dve ženski obleki (Poš Anton, Maribor, Aleksandrova cesta 27); 1 dežnik in 1 par čevljev (Lah Jakob, Maribor, Glavni trg 2); blago za 1 moško obleko (Majer Franjo, Mai'ibor, Glavni trg); blago za 1 moško obleko (Preac Jakob, Maribor, Gosposka 8); izdelana moška obleka (Macun Anton, Maribor, Gosposka 10); 10 volnenih ogrinjal (Ivan Trpin, Maribor, Glavni trg 12); 6 moških srajc (Pregrad, Trg. dom v Mariboru, Aleksandrova cesta 25); 2 odeji (koča) (Gajšek Martin, Maribor, Glavni trg 14); B moške klobuke (Auer Anton, Maribor, Vetrinjska ulica); ' 1 blago za obleko (Jančič Kari v Mariboru) ; 1 otroška obleka s čevlji (Turad, Maribor, Aleksandrova cesta). Gospodinjske potrebščine. i kmetska lončena peč (s svetniki) v vrednosti 1200 Din (Heričko Pavel v Mariboru); 1 karton sladkorja -Miloš Oset, Maribor, Glavni trg); 8 kuhinjske posode (Vicel F., Maribor, Glavni trg); kuhinjske posode (Andraschitz, Maribor, Koroška cesta); Bobne svetilke (Kovačič Ivan, Maribor, Koroška cesta); E lepa stola (Zelenka, Maribor, Ulica 10. oktobra); E kg fine kave (Jaš in Lesjak, Maribor, Ulica 10. oktobra); i štok sladkorja (Klanjšek in Penid v Mariboru, Vetrinjska ulica). Razno. 2 ogledali za kmetske sobe (»Kristal« v Mariboru); »Torpedo«-svetilka za kolo in druge po trebščine (Neger Franc, Maribor, Vetrinjska ulica); ljudske potrebščine, milo, krtače i. t. d. (»Luna«, Maribor, Aleksandrova); ljudske potrebščine (Kormann, Mari bor, Gosposka ulica); 1 budiljka (Bureš Josip, Maribor, Ve trinjska ulica); 1 stenska ura (Jan Ignacij v Mariboru, Grajski trg 4); Ker zbirka še ni zaključena, je verjet no, da se bo še marsikaj dodalo. Kdo bo deležen teh daril? — Oni pre srečni, ki bodo izžrebani dne 24. marca 1929. Kdo pride v poštev pri žrebanju? 1. Agitatorji »Slov. Gospodarja« za vse tekom leta 1928 in 1929 dobljene na ročnike in sicer za vsakega posebej, ki je plačal vsaj polletno naročnino. Njihov imenik in število imamo pripravljeno. 2. Naročniki »Slov. Gospodarja«, ki imajo plačano naročnino naprej vsaj do 1. julija 1929. Oni, katerim naročnina preje poteče, naj jo hitro obnovijo in plačajo vsaj toliko, da bo naročnina znašala do 1. julija t. 1. Tudi novi naročniki, četudi le četrtletni, ki plačajo vsaj 9 Din za II. četrtletje 1929, pridejo v poštev. Nikomur pa se ni treba prijavljati za žrebanje, ker imamo itak seznam sami. Kdaj objavimo imena izžrebanih? — V velikonočni številki, ki bo imela poleg rednih slik še posebno velikonočno prilogo Januša Goleča, bodo objavljena vsa imena izžrebanih. Zato se naj čimpreje vsaka hiša naroči na »Slov. Gospodarja«! Kako naročiš? Na vsaki pošti imajo prazne položnice. Stane 25 par. Napiši jo kakor vsako drugo položnico, dostavi le še čekovno številko »Slovenskega Gospodarja«: 10.603. — Kdor pa tega ne zna, ali mu pošta ne pokaže, naj pošlje naročnino po poštni nakaznici. Najbolje je denar naprej poslati, ker se tedaj začne takoj redno pošiljati »Slovenski Gospodar« in si gotovo takoj v seznamu onih, ki pridejo v poštev pri žrebanju I Da bo vesela Velika noč, naročite »Slovenskega Gospodarja«! ÜHEZL V DRUGIH DRŽAVAH. Papež si je izbral poletno prestolico. Po sklenjeni pogodbi med Vatikanom in Italijo si je izbral papež kot prestolico za poletni čas vilo Gandolfo. Kupili še bodo tudi sosedno vilo Barberi-ni, ki ima obsežen park in je bila svoj-čas last papeža Urbana VIII. Ta posest meri 44 ha več nego cela nova vatikanska država. Trije ministri Udržalove čehoslovaške vlade so odstopili. Ta odstop ne po-menja krize komaj sestavljene vlade, ampak je le osebnega značaja In bodo ti ministri zamenjani z drugimi. — Razmerje med Vatikanom in čehoslo-vaško republiko se vedno zboljšuje. Vlada je darovala 1 milijon čehokron za papežev zavod sv. Janeza Nepomu-ka v Rimu in bo zastopana po posebnih zastopnikih pri slovesni blagoslovitvi zavoda v aprilu. Sploh se vodijo med Vatikanom in čehoslovaško ljudovlado pogajanja radi sklepa posebne pogodbe (konkordata) med obema. — I* Rusije izgnani bivši boljševiški organiza«-tor rdeče armade Trocki je bil prepeljan iz Carigrada v Angoro. Po najnovejših poročilih bo ponudila Trockiju Čehoslovaška pribežališče pod pogojem, da se bo naselil na Češkem kot p»> polnoma mirna zasebna osebnost. O Mehiki se je pisalo zadnje dni zelo veliko o vstaji, ki je izbruhnila proti ae dan j i čisto protikrščanski vladi. So le bila poročila o uspehih ustašev, ki zahtevajo odstranitev sedanjih vladnih mogotcev in prostost za katolike. Naenkrat so pa vesti o ugodnem napredovanju vstaje potihnile in sedaj javljajo, da bo začasni predsednik Portea Gfl vzel upor kot novi povod za kruto pro-ganjanje mehikanskih katoličanov. —> Vlada baje pripravlja razlastitev imetja mehikanskih katoličanov. CENJENE NAROČNIKE, ki še niso vsaj deloma poravnali naročnine za tekoče leto, opozarjamo, da M jim z današnjo številko ustavi list — Prosimo jih torej, da se posluiijo le po prej pripeslanih položnlo ter pošljejo naročnino. — »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta II Din in za četrt leta pa 9 Din. fiupuifc srcCi c! Za Veliko noč dobite lahko zastonj radio ali pa blago za obleko (moško in žensko), če si kupite srečko Prosvetne zveze v Mariboru za 5 Din. Ne zamndite loterije Prosvetne zveze! Naročite si srečke! Kako bi bil nesrečen tisti, ki je dobil srečko Prosvetne zveze v Mariboru, pa je ne bi plačal vsaj do 24. marca! Srečka bi morda zadela glavni dobitek, toda on bi se lahko obrisal zanj; kajti ne plačana srečka nima veljake. Zato jih hitro plačajte! Naročniki »Našega doma« glejte, da vam sreča ne uide! Plačajte drugo srečko, da je prva Vaša zastonil ¿SO^aNEBElJO Sv. Gabriel od žalostne Matere bolje. Spominski dan 27. februar. Franc Possenti — to je bilo rodbinsko ime Gabrielovo — se je narodil 1. marca 1838 v rojstnem mestu sv. Frančiška Asiškega kot 11. izmed 13 otrok precej premožne in odlične krščanske družine. Njegov oče je bil uradnik in je bil kmalu nato na lastno prošnjo prestavljen v Spoleto, to pa zato, da bi svojim otrokom lažje preskrbel boljšo vzgojo. Tu je pa družino zadel bridek udarec; umrla jim je mati, stara komaj 38 let. Vso vzgojo otrok je moral vzeti na svoje rame oče. Rešil je to nalogo izvrstno. Vsako jutro je eno uro molil in premišljeval. Nato je šel k sv. maši, h kateri je jemal seboj tudi svoje otroke. Po dnevu je vestno delal v uradu, zvečer je zopet prišel med svoje otroke, ki jih je izpraševal, kje so po dnevu bili, česa so se naučili itd. Povdarjal je pri vzgoji še prav posebno eno točko, da naj se varujejo slabih tovarišev. Franc je obiskoval nižje šole v zavodu lolskih bratov, višjih naukov se je učil pri jezuitih. Bil je v glavnem plemenitega mišljenja, a imel je tudi nekatere napake. Bil je silno nagle jeze in razburljiv. Kar pa je bilo še nevarnejše, bil je tudi zelo nečimeren. Ker je bil zelo nadarjen, prikupljive zunanjosti in prijetnega nastopa, so ga videli povsod radi. To pa je porodilo v njegovem srcu željo: ugajati in ugajati. Čevlji, obleka, kravata, frizura, vse je moralo biti po najnovejši modi. Gledal je, da je nastopal povsod brez vsake hibe, da ga je vse občudovalo. Začel je tudi zelo hrepeneti po zabavi, posebno ples mu je bil čez vse. V vsem mestu je bil znan le pod i-menom: »Veseli Franc« ali pa »Mali plesavec«. A nekaj vidimo na njem: Pri vsej svoji nečimernosti in zabaveželjno-sti ni niti enkrat bil nizek ali podel: kdor si je dovolil v njegovi navzočnosti le eno nedostojno besedo, je dobil gotovo oster ukor. Vendar pa bi njegovo življenje le u-tegnilo postati za njega nevarno. Tu pa Je začela posegati v tok njegovih dni neka višja moč. Cvetoči mladenič naenkrat nevarno zboli. Na bolniški postelji je začel iskreno moliti za zdravje In je obljubil, da hoče stopiti v kak red. Res ozdravi, a ko je zdrav, je že zopet »veseli Franc« in kar nič ne misli na Življenje v samostanu. Kmalu ga zopet napade huda bolezen vrata, tako da je .V smrtni nevarnost. Zopet obnovi svojo obljubo in že govori tudi s svojim spovednikom o tem. A ko ozdravi, nadaljuje svoje življenje. Tu pa se na lovu hudo ponesreči, vrhu tega mu umre še sestra, na katero je bil posebno navezan. Veseli Franc in mali plesavec vidi v vsem tem božjo roko in razodene tudi svojemu očetu obljubo, ki jo je bil napravil. Oče se tega odkritja nekako prestraši, češ, da njegov tako živi sin vendar ni za samostan in mu začne odgovarjati. Franc posluša tudi očeta. A prišla je osmina praznika Vnebovzetja Marijinega. Ta dan se že od zelo starih časov vrši v stolnici v Spoletu procesija s starodavno Marijino podobo. Tudi Franc je bil pri procesiji. In tu se mu naenkrat zazdi, da ga je Marija ostro pogledala in rekla: »Ti veš, da nisi za svet! Kaj se še mudiš v njem? Stopi v kak red!« Franc gre v samoten kot cerkve, se razjoče in v njem dozori sklep, kakor hitro mogoče stopiti v samostan. Povedal pa o tem ni nikomur, kakor le svojemu spovedniku, ki ga je po natančnem premisleku potrdil v njegovi nameri in mu svetoval, da stopi v red pasionistov, to je redovnikov, ki posebno premišljujejo in častijo trpljenje Go spodovo. Na zunaj čisto nič ni pokazal tega svojega sklepa. Hodil je z očetom na razne zabave, pri slovesnosti ob kon cu šolskega leta je nastopil kot dekla-mator v najnovejši modi, a čez par dni, dne 10. septembra, je predstojnik zavoda drugim gojencem naznanil presenetljivo novico: »Veste kaj? Mali plesavec je stopil v red pasionistov.« V redu je dobil ime Gabriel od Žalostne Matere božje. Že v letu poskušnje je bil vzor pravega redovnika. Značilne so besede, ki jih1 je pisal svojemu očetu, ki je izrazil v nekem pismu bojazen o njegovi stanovitnosti: »Nič se ne bojte; ni mogoče zapustiti tako dobrega Gospoda ko je Kristus in tako ljubezni polne gospe ko je Marija!« Ko je napravil redovne obljube, se je njegova gorečnost še povečala. Imel je sicer prestati hude skušnjave proti veri in zaupanju v Boga, a vse je hrabro premagal. Potem se je pričel čas velikega notranjega veselja in velike pobožnosti. Posebno je častil trpljenje Gospodovo, Srce Jezusovo in Marijino, pred vsem pa je bil vzgled pravega krščanskega življenja. V takem življenju je kmalu dozorel za nebesa. Ko je bil star 23 let, se ga je lotila sušica in dne 27. februarja 1862 je umrl z ganljivo molitvijo k Materi božji na ustnicah. Na njegovem grobu so se začeli goditi takoj veliki čudeži: slepi, gluhi, mutasti so ozdraveli, tako da je Cerkev, ko ga je proglasila blaženim, izjavila: »Na njegovem grobu se godijo čudeži, kakor so se godili v prvih časih krščanstva.« Poleg milosti božje, ki je na očividen način klicala »veselega Franca« in »ma lega plesavca«, ima veliko zaslug za njegovo večno srečo in tako veliko po-veličanje gotovo njegov oče s svojo tako skrbno vzgojo, posebno s svojo skrbjo, obvarovati svojega otroka pred slabo tovaršijo. Je to tudi velika točka naše vzgoje. Gotovo ne smemo biti prečr-nogledi in pri mladih ljudeh videti samo slabo. A ne smemo tudi zapirati oči in priznati si moramo, da je danes med doraščajočo mladino, iz katere raste naš prihodnji rod, veliko slabega, veliko gnilega, videti je pred vsem treba, koliko naše mladine, ki odhaja v tujino, tam čisto propade: zgubijo se njihove duše, gnjijejo njihova telesa, nazadnje izgubijo še zadnje — svojo vero. In vzrok tega? Največ slaba druščina! Zato, starši, imejte pri vzgoji svojih o-trok pred očmi ¡tudi to veliko točko: vcepiti otroku stud in strah pred slabo druščino. Dokler jih imate pred očmi, nazite. s kom občujejo, ko jih morate dati od sebe, vprašajte, kam jih dajam? Krščanski starši se tudi tukaj ravnajo po besedah Kristusovih: »Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi.« Poštena mladina, tebi govori ta sveti nik iz novejše dobe tudi resno besedo 1 V stolnici v Spoletu mu je Marija govo« rila: »Veš, da nisi za svet.« Te besede pa veljajo tudi tebi! Ne tako, kakor da bi moral v samostan, da ne bi smel stopiti v zakon. Saj večina ljudi je odločena zato, da živi in dela med svetom. A veljajo vam te besede v tem smislu, da vaše duše, da vaša cvetoča mladost ni za tisto življenje, ki ga je danes žalibog povsod med mladino toliko, za življenje v temi, v blatu, v nesreči. Ne, niste poklicani v to, da bi nosili v sebi mrtva duše, da bi imeli odrasli razjedena telesa, da bi bili širitelji dušne kuge. Poklicani ste v to, da v svojih mladih telesih, na svojih cvetočih obrazih nosite luč in ste širitelji luči ter sreče, ki teča iz te luči. * Uspehi boljševiškega divjanja zoper vero. Kakor besni divjajo ruski boljše-viki zoper vero, a brez uspeha. Dočim je štelo društvo brezbožcev v Moskvi 1. 1926 še 29.000 članov, jih je imelo 1.1928 samo še 7600. Vbili so si boljševiki prav posebno v glavo, vzeti božičnemu prazniku krščanski značaj in hoteli so obhajati »božič brez Boga«. Njihova »bo-žičnica« se je spremenila v pusto in raz uzdano pijančevanje, a 90 odstotkov de lavcev v Moskvi in Petrogradu je obhajalo božič po cerkvah. Nato je pisal njihov list: »Ta božič je pokazal neuspeh našega dela proti veri. Kako pomanjkljiv je še naš način bojevanja zoper ve ro!« Seveda je pomanjkljiv. Nasilje, za-sramovanje, zavajanje v nesramnost in razuzdanost — to so stari načini odvrniti ljudi od vere. Lepega življenja, dru žinske sreče, notranje zadovoljnosti pa nevera človeku ne more dati. Za tem pa hrepeni vsako plemenito čuteče srce. Za to pa se ruski narod, ki je v svojem jedru dober, s takim gnusom obrača od boljševiških načinov pridobiti ga za nevero. Arabčeva modrost. Pred leti je potoval francoski učenjak po puščavi. Za vodnike in spremljevalce je imel nekaj Arabcev. Kakor hitro je solnce zašlo, so Arabci razprostrli svoje preproge, pokleknili in molili. Ko so bili gotovi, je vprašal učenjak, ki je spadal v vrsto nad vse pametnih brezvercev, poglavarja Arabcev precej zaničljivo: Kaj ste pa sedaj delali? — Molili smo! — Molili?! H komu neki? — K Bogu. — Učenjak' se zasmehljivo nasmeji in nadaljuje: Si že kedaj Boga videl? — Nisem. — Si ga že kedaj otipal? — Nisem. — Potem si pa norec, če veruješ v Boga, ki ga nisi videl, ne slišal, ne otipal z rokami! —: Arabci niso odgovorili nič. Šli so k počitku, drugo jutro pa zgodaj vstali. Ko pride učenjak iz šotora, pravi: Tu je pa ponoči hodila kamela. — V očeh arabskega poglavarja se posveti in hitro povpraša: Ali ste jo videli? — Ne. — Ali ste jo slišali? — Ne. — Ali ste jo prijeli? — Ne. — No, potem ste pa poseben učenjak, če verujete v kamelo, ki je-niste videli, ne slišali, ne otipali! — Pa, odvrne učenjak; v pesku tukaj vidim sledove njenih nog! — In, pokaže Arabec na krasno vzhajajoče solnce, tam poglejte pa sledove neskončnega Boga in verujte v njega! Obsodba na temelju okrožnice papeža Leona XIII. V Buenos Aires, glavnem mestu Argentine, je gospodar odpustil brez vsakega razloga svojega delavca in mu zato ni hotel dati nikake odškodnine. Delavec se je zatekel k sod-niji in sodnik je razsodil v prid delavcu, češ, da se gospodar ni ravnal po načelu pravičnosti in ljubezni, ki sta temelj za-konodajstva, kakor je povdaril papež Leo nXIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju. Hoče. Telovadno društvo Orel vprizori v nedeljo, dne 3. marca, ob treh popoldne in ob 7. uri zvečer na prenovljenem gledališkem odru dramatično predstavo v petih dejanjih »Ro-kovnjači«. Nastopi 28 oseb. Igra je prav posebno lepa in zanimiva, zato vabimo vse prijatelje poštene zabave, da si jo pridete pogledat. Torej na svidenje v nedeljo v društveni dvorani! Bog živil Središče ob Dravi. Dekliški tečaj se vrši v tukajšnjem Društvenem domu dne 14. marca. Tudi dekleta iz sosednih krajev vabimo ta dan v našo sredino. Vstopnine ne bo treba plačevati. Natančen spored objavimo prihodnjič. — Orlovska mladina se prav živahno pripravlja na svojo VII. telovadna akademijo v nedeljo, dne 17. marca. Sv. Tomaž pri Ormožu. Marsikdo si ne ve kaj začeti po dolgih zimskih večerih. Res je, da je pri vsaki hiši naročen skoraj kak časnik, kjer ni, pa je želeti, da si ga naroče! Vendar pa še kljub temu pogreša posebno mladi na dobre knjige, s katero bi si v pouk in zabavo krajšala dolge zimske večere. Gotovo še ti vsi ne vedo, da se dobijo pri Izobraževalnem društvu v Društvenem domu vsako nedeljo, ako se vpišejo kot člani, na posodo zelo lepi povesti in podučne knjige, ker se tam izposn jujejo za teden dni, večje za 14 dni. Seveda morajo člani toliko redni biti, da redno vračajo in ne poškodujejo knjig in pa tudi da na članarino ne pozabijo. Zato pa le vsi, ki si želite dobrih knjig, dajte se vpisati, ker čim več bo članov, več se bo lahko nabavilo novih ter lepih knjig. Roparski napad in rop. V nedeljo, 24. februarja, krog 6. ure zvečer, sta prišla dva nepridiprava v stanovanje imejite-lja menjalnice na glavnem kolodYoru v Mariboru g. Rajka Ločnika na Melj-ski cesti 10. Hotela sta imeti avstrijske šilinge. Ko je hotel Ločnik izvršiti izmenjavo, mu je vrgel eden v oči popra, drugi ga je udaril z boksarjem ob sence s tako silo, da se je onesvestil. Ko se je prebudil udarjeni čez kako uro, je začel klicati na pomoč. Na pomoč prihiteli stražnik in dva gospoda so ugotovili, da sta odnesla lopova iz blagajne 120.000 Din gotovine in 20.000 Din v vrednostnih papirjih. Od drznih roparjev je ostalo par prstnih odtisov na blagajni in sicer je zabrisana doslej za nji- ma vsaka sled. G. Ločnik je bil zavarovan proti vlomu. Volkovi v Dravski dolini, Iz Libelič poročajo:* Pride obmejni stražnik in prinese vest: V Strojni sta Videla dva stražnika 10 volkov. Hoteli so vdreti v svinjak. Gospodar, ki je šel gledat, kaj da je, se je komaj rešil. Zvečer istega dne prinese nekdo vest, da so volkovi gostilničarja Blatnika blizu Guštajna raztrgali. Vse pomiluje dobrega moža! Potem še telefonira orožniška postaja Guštajn v Dravograd, da so volkovi v Črneški gori, tik nad cesto, ki vodi iz Libelič v Dravograd. Tudi časniki so pi sali, celo nemški! Torej že mora nekaj resnice biti. Lovci so se pripravljali, pa pred desetimi volkovi njim je upadlo srce. Strah povsodi! Otroci pridrve pre strašeni iz šole. Par dni jih sploh ni v šolo. Ko je moj kosmati pes šel malo pogledat na večer po vasi, začnejo Greta in Cilka vpiti: Volk! Volk! Preizova Micka si ni upala več svinj krmiti, ker stoji hiša blizu gozda, kjer morda volkovi preže, kdaj se človek iz liiše prikaže. Kdor se ni bal, bili so gorski prebivalci, ki ne vedo prav nič o volkovih. Se ne zmenijo zanje. Hudi mraz,, visoki sneg, ki ovira promet, pa tudi šalji-vost pustnega časa je vzrok, da je vest našla pri ljudeh rodovitna tla. To je pa trajalo le par dni. Danes nihče več ne govori o volkovih v bližini! Občutne posledice letošnje zime. Iz Laporja poročajo: V vasi Hošnica pri Laporju je kmet Šerec. Ker je bila zadnje dni neznosna zima, je spravil revež v toplejši goveji hlev tudi svinje in kokoši. Da bi živali v noči prehudo ne prezebale, je postavil na sredino hleva v posodi tlečo žrjavico. V noči se je oči te žrjavice iz nepojasnjenega vzroka vnel gnoj, da je le tlel, razširjal dim in ni zagorel v plamenih. Ko so zjutraj od orli hlev, so našli od dima zadušenih: 3 glav goveje živine, 3 svinje, 15 kokoši :n 2 podgani. Ko bi bili takoj raztelesili ■ovedo in svinje, bi bilo meso še užitno, a so čakali po nesreči celih 36 ur, ko so ostale vsepa pomilovanja vrednemu revežu le šo živalske kože. ZANIMIVOSTI m NOVICE IZ ORMOŽA. Neki tukajšnji posestnik je prišel med vojno v ujetništvu celo v Indijo, kjer je doživel čudovite reči. Kar zanimivo ga je poslušati, kadar obuja spomine in pri poveduje o svojih doživljajih. Iz Indije se je vozil v Evropo na angleški ladiji. Pa ga pokličejo sedaj pred nekaj dnevi po tolikih letih na glavarstvo v Ptuj, tam razgrnejo pred njim cel kup spisov in razložijo, da angleška vlada terja od jugoslovanske vlade povračilo prevoznih stroškov za tega moža. No, morebiti se bo pa angleški stric le dal kako pobo tati, da bo rekel: »Pa naj bo, saj vem,\ da ste Jugoslovani le uboge pare, pa — vam šenkam teh par funtov šterlingov.« Oni dan se je nekdo jezil, da je agent prekanil njegovo ženo in hčerko. Pregovoril ju je, da sta dali svoji sliki, da ju poveča. Res je poslal nekaj po poštnem povzetju za 90 Din velik papir, toda notri je bila samo ena malo povečana slika. Mož je zaključil z besedami: »Mi sami smo krivi, da nas agent je zlorablja- jo, zakaj pa verjamemo njihovim slad kim in priliznjenim besedam? Ce hoče mo kaj takega imeti, dajmo rajše dom« čemu obrtniku narediti, ta nas vsaj n< bo upal zlorabljati. Sploh pa je najbolje vsakega agenta, pa naj ponuja karko^ hoče, na hitro odsloviti, ga ne posluša» in nič pogledati, kaj ponuja. Kajti takoj zagrabi za celo roko, če mu ponudim« samo prst. Pregovori nas prav gotovo četudi ne bi imeli denarja za najpotrebl nejše.« — Prav govoriš, možl Zadnjič so pri neki hiši začudeno gle> dali, ko so potegnili iz vodnjaka vodq ki je smrdela po karbolu. Ni preveč veri jetno, da bi bil karbol privrel iz zemlji od spodaj, ampak je prišel najbrže od zgoraj! Kdo je bil tako prijazen in zakaj je vodo zabelil s tako mastno dišavo, s< ne ve. Slišite, ljudje božji, karbol ni, dl bi se vlival v vodnjak tako kot jesih bučno olje na salato! V gozdu med vasjo Frankovci in Hun( že dalje časa živi nek čudak kot jazbe< v duplini. Če ga otroci zagledajo, vsegt zaraščenega in zanemarjenega, se s krij kom razpršijo, vendar pa ni še nikoli nič žalega storil tako, da bi se mu ma glo dokazati. Baje sa ga orožniki že par\ krat vjeli, pa so ga morali izpustiti, kei ni bilo pravih dokazov proti njemu. J« baje doma iz neke vasi nad Ptujem. J# pa uganka, s čim se mož hrani. Najbrž« se ne zadovolji samo s sladkimi koreni-nicami, žirom in medom od čmrljev, ši posebno pozimi bolj težko. Ljudje so celo govorili, da se včasih ponoči kar na* enkrat pojavi na cesti blizu humskegl pokopališča avtomobil, pa izginejo sen* ce, obložene z vrečami, v šumo, se vrne jo in avtomobil zopet neznano kam od; brni. A to bo le samo pripovedka. Zdaj po zimi bi se pač dalo lahko dognati kaj je na tem: če ni ta čudni samotarerf ali zmrznil, ali odšel v varnejše skriva> lišče, ali celo na svoj dom, kamor pa» človek spada. Zadnjič se je slišalo, da se je za druž bo sv. Mohorja priglasilo že 20 novih u< dov. Če ostanejo še vsi lanski člani zve sti, bomo presegli številko 200 in tak« znatno zlezli v odstotkih naprej. Sam« ne zamudite prilike, kmalu se zglasiti pri gospodu župniku! Onih 20 dinarjei bodete že lahko zmogli, zato pa dobite J lepih knjig. Zastrupljenje cele družine. Ribičev» družina iz Trgovišča pri Veliki Nedelji obstoječa iz gospodarja, gospodinje iii dveh dekel, se je te dni neprostovoljna z izjemo male dekle, preselila v Ormož Ko so oni večer jedli kašo, so se vsi za strupili, k sreči ni bilo smrtne nesreče Najbolj je občutila bolečine gospodinja, pokazali so se na telesu izpuščaji, zat -C co N d a 60 o ® 2 ¿4 o t S, •§ a gs - ® «i 91 > „ 2 si ' a o, m «s >u S o .Si S o^g — S 05 O ■S a > m ■s S n w O C s S- i e. a JS > -a g U O 3 a,-a O >N O —» a ° o ¡3 S a p.« s 5 a a « fl a .2 5* -o S 2 a » a a ~ o S, 2.2 5 p .52, o. "3 a a ■ga® o a a .o 151 lis o10 a O.—, o ® ts ca — 05 > a "3, _ k? O «a .2 > u *» o» * 3 s» -a si ® A -3 o SJ u a iP1" . ca ca >m x ^ f» "5 S % a .a B — ® - S ca -u ca o a a g ^ al 2 o " a .5 g> O £<3> "Ž" .s 3 !s xn a> C« QJ co ti > O g M 05 ca 02 5 a rO ""* 3 ta a o. ® a I I 3 3 „ § » -a 5 k li 2 .S ••-> ~ o M o g O w « fs a ^ of d 2 ~ m « T* -»J t ® •2-3 g S. S g B > "O M o k "O a 3 ai .3 3 g s 2 o S ® > ta a 2. ® bo a o O B > -O CO Q Deklico siroto brez staršev, staro 12 let, zdravo in pošteno, se pozneje v trgovini uči, vzamem takoj. Naslov v upravi lista. 213 Pošten viničar z 4 delavci se pod dobrimi pogoji sprejme: Zenovich, Maribor, Cankarjeva ulica 8. 222 VABILO na 45. redni občni zbor Posojilnice v Makolah, r. z. z n. z., ki se vrši dne 11. marca 1929 ob 10. uri v prostorih posojilnice s sled. dnevn. redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za leto 1928. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Nasveti in predlogi. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov. 227 ' Makole, 23. febr. 1929. Načelstvo. Državni ambulatorij v splošni bolnici v Mariboru kupuje vsako množino morskih prašičkov po dnevni ceni. 206 Išče se dekla, katera razume kmečka dela o-pravljati, srednje starosti. Vpraša se v gostilni »Tržaški dvor«, Maribor, Tržaška cesta 44. • 207 Starejša pridna in poštena ženska se sprejme takoj za stalno k gospodinjstvu v večji trgovski hiši. Vpraša se: Maribor, Zrinskega trg 6, Zabkar. 223 Prodam radi opustitve obrata parno žago z vsem potrebnim. Oglasiti se je pri gospodu Val. Stuhecu v Bolehnečicih 22, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici. 211 Prodam dobro idočo pekarno z dnevnim prometom od 1000 do 1500 Din, zemlje je en oral, dobro novozidano gospodarsko poslopje, za ceno 80.000 Din. Natančno se izve pri Francu Kristan, Dole 17, pošta Sv. Jurij ob j. ž. 208 Prodam posestvo in kolarsko delavnico s stroji in inventarom, na dobrem prometnem kraju do konca marca. Naslov v upravi lista. 228 Posestvo pri Mariboru, 10 oralov, njive, sado-nosnik, vinograd, gozd, travnik, poslopje v dobrem stanu, preša nova, proda Fel. Drozg, Velika Zimica, p. Sv. Barbara pri Mar. 214 Kupim večje posestvo z inventarjem: V. Novak, Železniki št. 141, Slovenija. 210 Žaga, vsa nova, obstoj, polnojarmenik, vene-cianka, krožne žage, vel. množ. plohov, bogati okraj za les, vel. prostor, v polnem obratu, malo gotovine treba, je radi starosti posestnika poceni za prodati. Izve se pri: I. Pfeifer star., Hoče pri Mariboru. 209 sicer vzeli in žepe obrnili, pa ubiti ga res ni bilo vredno.« »Ali je policija dognala osebnost umorjen-čevo?« je vprašal mož v sivi obleki s svojim brezbarvnim glasom. »Seveda! Mož je bil znan po vsem mestu. — Sluga je bil pri gospe markizi Plčlan.« Gospod prokurator je iznenaden dvignil oči od svojih nežnih prstov. »Res —?« se je začudil. »Tega nisem vedel. Lefevre mi ni povedal, da pozna umorjenca.« Vzdihnil je in se spet poglobil v lepoto svojih nohtov. »Hm —!« je pravil. »Ubogi Maxence! Videl sem ga pri gospe Plčlan. Miren, nedolžen človek je bil, da je malo takih. Nikomur ni nič žalega storil. Kak namen so neki utegnili imeti zlikov-ci, da so ga umorili?« Prefekt je skomignil z rameni. »Prepir moreBiti, mislim,« je dejal. »Fantovska ljubosumnost?« je vprašal mož v sivi suknji. »Oh ne, gospod! Maxence je imel že precej črez petdeset. Prestar je bil za take neumnosti.« »Je bil čeden človek?« »Kaj še! Vse drugo ko čeden! Mahedrav, raz- Kuštran človek je bil in lase je imel rdeče ko lisica kožuh.« Samo za drobec ene same sekunde so se možu v sivi suknji zableščale oči v čudnem sijaju, zdelo se je kot da mu je hotel uiti črez blede, tenke ustnice vzklik, ki ga je le težko zadržal, vsa njegova suhljata postava je za trenutek vztrepe-tala pod hipnim navalom nepremagljive podjetnosti. Pa ta sprememba njegove sicer mirne in brezpomembne zunanjosti je minila prav tako hipno kakor je prišla, policijski prefekt je niti opazil ni, gospod prokurator pa se itak ni zanimal za drugo ko za svoje lepe, skrbno negovane nohte. »Ubogi Maxence!« je vzdihnil gospod Vimars črez nekaj časa. »Miren človek je bil! Nobenega sovražnika ni imel, kolikor vem. Zelo vdan je bil gospe markizi, zvesto ji je služil, popolnoma mu je zaupala. Prepirljiv ni bil, tudi prihrankov ni imel. Več ko par frankov niso našli v njegovih žepih, davi, ko so ga umorili. In prav zato, ker za umor ni najti nobenega pravega povoda, prav zato, pravim, je policija že koj izpočetka zavrgla misel, da bi bili utegnili imeti vmes svoje prste roparji, ki so napadli poštno kočijo.« že 32 let v službi bolnih in zdravili stoji Fellerjev pravi prijetnodišeči »Elsafluid«. Za bolnega e Fellerjev Elsafluid zanesljivo domače sredstvo in kozmetikum za umirjenje bolečin, katerega delovanje se hvali z neštetimi zahvalni-cami tudi iz visokih krogov ter iz dalekih krajev pri hudih bolečinah na obrazu ter na celem telesu, pri trganju v sklepih, zobobolu, glavobolu, natiranju pri reuma-tičnih bolečinah, kot obkladek na rane ter pri mnogih drugih slučajih, kjer je nujna pomoč, .potrebna. Nekoliko kapljic na sladkorju uteši notranje bolečine in vplivajo povoljno ! Dobiva se v l^-nah in sorodnih trgovinah, poizkusna stekleničica za 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, ali pa velika žpecjalna steklenica 26 Din. Po pošti vsaj en zavoj, kateri vsebuje 9 poiskusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecjalni steklenici 62 Diri. 6 takih zavojev sama Din 250. Vse že s poštnino in zavojnino pri Za zdravem zanesljivo obrambno sredstvo pri čezmerni občutljivosti za hladen zrak, za jačenje mišic >n živcev, za osveženje upadle moči, kot razkuževalno sredstvo za roke, obraz, zo^e, usta in dihala, kot obramba proti prf" hladu, kihanju in gripi, za razpuščanje sluze pri grgranju, proti kašlju, hripavosti i. t. d. Za nego glave kot dodatek dnevni vodi za pranje i. t. d. Eegcn Feller lekarnar, Slubica Donja, Hrvatska. Ako pa potrebujete kaj dobrega za Vašo prebavo, naročite obenem Fellerjdve blago delujoče Elsa-krogljice, 6 škatelj 12 Din. 1471 Ovijalni papir in papirnate vreče vseh vrst in v vsaki množini dobavi najceneje pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji Tvrdlcai H. Maribor, Gosposka ul. lO Telefon 477 216 Telefon 477 Sveče cerkvene voščene Ia, Ila, I!Ia, bele cerkvene, okrašene ali rdeče, zvitke vseh vrst, kadilo — kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru B VOZNI RED železniških in avtomobilskih zvez Slovenije, veljaven od 7. oktobra 1928, se dobi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cena Din 2.—. Oblastna hranilnica mariborske oblasti Trg Sfobode štev. 3 Maribor Iržl Svobode štev. 3 Dovoljuje Komunalna, melioracijska In hipotekama posojila, daje kredite na menice in v leftotth računih, lomhardlra vrednostne papirje, Izvršuje zirovne in konlohorentne posle >■■■'■ — in vse druge denarne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. ============= 180 Sprejema hranil, vloge na viož. knjižice, obrestonosne hlagajnižhe lisle in na teh, račun ter Jih obrestuje najugodnejše. Najvarnejši denarni zavod mariborske obiasti,her iaiI,il ZOI,JC€,a marihorsKa o&iest s cenm svo- ■ . i |im premoženjem in z vso svojo davCno moCjo. »Ali je pot, ki so ob njej našli truplo, ponoči Eelo samotna?« je vprašal mož v sivi suknji. »Zelo samotna!« je pritrdil prefekt. »In ljudje pravijo, da po noči ni varna. Roparjem je posebno priljubljena. Pa najkrajša pot je iz Alen-çona v Mayenne. In obenem pelje skozi Lonrai in Plélan.« »Ali je znano, kaj je iskal sluga gospé markize Plélan na tej samotni poti o polnoči?« »Ni gotovo,« je posegel tedaj v pogovor gospod prokurator, »da bi se bil umor zgodil ravno o polnoči I« »Mislil sem —.« »Truplo so našli v ranih urah,« je nadaljeval prokurator s hladno prizanesljivostjo. »Mož je bil mrtev že par ur. Koliko ur, o tem se zdravnik ni izjavil. Maxence je imel brez dvoma prijatelje in sorodnike v Alençonu. Misli se, da jih je včeraj popoldne obiskal in se po noči vračal v Plélan.« »Ta podmena je napačna!« je mirno povedal mož v sivi suknji. »Napačna —? Kako mislite to?« je vprašal gospod prokurator z ledeno mrzlim, oholim gla-fcom. - * »Davi sem se vračal iz Plelana v Alengon, pa nisem nobenega trupla videl ob poti.« »Truplo je ležalo v cestnem jarku!« je dejal prokurator suho. »Zgrešili ste ga!« »Mogoče,« je odgovoril mož v sivi suknji enako suho, »pa ni verjetno.« »Torej ste ga iskali —?« Pa komaj da so gospodu prokuratorju ušle te besede, že je obžaloval svojo prenagljenost. Veliko neumnost in neprevidnost je zagrešil. — Ugriznil se je v ustnice, jezen je bil nad samim seboj, da se je tako nerodno zaletel in spozabil. Mož v sivi suknji ni odgovoril ničesar. Nepremično je sedel, čisto v se je zlezel, zdelo se je kot da se je obdal z nevidnim plaščem, skozi katerega ni moglo prodreti niti najbistrejše oko in nobeno še tako zvito vprašanje. Gospod prefekt, ki mu je bilo vsakikrat skrajno neprijetno, če sta gospoda umolknila, je bil koj pripravljen, da junaško prekine grozeči molk z daljšim govorom. »Prepričan sem,« je začel zgovorno, »da čisto po nepotrebnem trativa dragoceni čas gospodu prokurajorju! Zagotavljam vas, gospod — eh — Fernand, da lahko dobite pri policijskem komi-sarijatu podatke o vseh podrobnostih zločina, če = Cs O O <9 C S cd N O ¡3 « 6> > o C n 0 03 M X « K X M C is < 6> > o S M «■H V) > O S >a 0 < -M l-t tn i. O R OS5 K (9 M N 1 u » C C > S > a C/5 6> o M o Z E B o « y u N 0» < P. > X V) H fclllio prodaja Meseca februarja, marca in aprila bodo v različnih plemenskih okrajih na Tirolskem velike razstave plemenskih bikov. To bo najboljša priložnost za nakup izvrstno vzrašenih, planinskih, s plemenskim izkazom opremljenih bikov. Biki bodo stari okoli poldrugo leto. Kot pleme pridejo v poštev: sivo-rjava Oberinntaler planinska živina, čista Oberinntaler siva živina, Tiroler Pinzgauer živina, Unterinntaler šekasta živina (Berner Typ), Zillertaler in Tuxer živina. Vsa pojasnila glede razstave bikov in razporeda da radevoljno in brezplačno: Viehverkaufsvermittlung de« Landeskulturrates für Tirol ln Innsbruck, Wilhelm Grellstrasse Nr. 9. Posredovalnica za prodajo živine tirolskega deželnega kulturnega sveta naznani na željo tudi zaupne može za nakup bikov in je rada pripravljena, kupovalcem bikov pomagati pri nakupu, nalaganju, preskrbi krme in oskrbi tudi spremljevalce. Od predsedstva tirolskega kulturnega sveta 197 19 Predsednik: ekon. svet. Franc Reitmair s. r. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše. nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 . 193 Čevljarska kopita se razprodajajo v trgovini PeterMč v Ptuju. 167 Iščem vinlčarja, pridnega, treznega, poštenega. Tri ali štiri delovne moči. Nastop možen takoj. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. 189 Najcenejše in najboljše mesto za nakup in čevljarskih potrebščin je trgovina usnja M. Ošlag, Maribor, Glavni trg št 17, zraven barvarne Zinthauer. 127 Lončarski pomočnik pri šajbi se sprejme pri g. Franc Reišp, Fram št. 142. Nastop takoj. 226 Ta gonilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ce sta 13. 192 TRGOVSKI Ikot skladiščniki se sprejmejo v veletrgovini Ed. Suppanz v Pristavi. 152 KMETJE, najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja J. Hochmiiller, Pod mostom št. 7, Maribor, Magda-lenska stran. 1379 Sprejme se pekovski učenec, močen in zdrav ter pošten pri Josipu Prekopec, pekarna v Šmarju pri Jelšah. Cela oskrba v hiši. 191 Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice ln posojilnico v VI* tanju, r. z. z n. z., ki se bo vršil v četrtek, dne 11. marca 1929, v uradnih pre-storih s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za leto 1928. 4. Prosti predlogi. Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število članov zbranih, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklep» veljavno brez ozira na število udeležencev. 220 Izjava. Podpisani Ivan Lesjak, posestnik v Novi vasi pri Ptuju, prekličem vse žaljivke, ki sem jih govoril o Mariji Kola-rič, posestnici ravnotam, kot neresnične ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega zasledovanja proti meni. 221 Ivan Lesjak. Konjske opreme od navadne do najfinejše, denže ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 194 Prodajalce posnemalnikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25. 115 Sadna drevesa cepljena, brez krone, visoka 140 do 200 cmi kanada, Lon. pepinek, bobovec in mošanc-ger. Cena: Ia klase 20 komadov 110 Din, 100 komadov 500 Din. Breskve: Amsden, Hali-Jeva, Boesi in Wilermoz. Oblika polsteblo in grmič, razpošilja po povzetju J. Gradišnik, drevesničar, Dobrna pri Celju. 160 — če vas res zanimajo. Zato mislim, da bi se se-dajle poslovila, — hočem reči,« je negotovo in obotavljaje se pridjal, ko se je srečal z mirnim, vprašujočim pogledom tajnega detektiva »— hočem reči, razen če — če morebiti mislite še kaj posebnega govoriti z gospodom prokuratorjem.« »Rad bi vedel,« je dejal mož v sivi suknji mirno, »kaj je povzročilo nesrečneževo smrt.« »Strel iz pištole,« je odgovoril gospod St. Tro-p£ze hladno. »Naravnost med lopatice, pomerjen čisto od blizu. To dokazuje od strela osmojena suknja umorjenčeva. Zdravnik pravi, da je bil koj mrtev.« »Torej strel med lopatice —. In našli so ga na hrbtu ležečega?« je pravil mož v sivi suknji bolj sam zase ko za svoja poslušalca. »In ničesar niso našli pri njem, kar bi utegnilo pojasniti vzrok umora?« »Ničesar, gospod!« je posegel vmes prefekt. »Čisto nič! V hlačnem žepu je tičal zmečkan, zamazan list papirja, popisan vse vprek z različnimi številkami. Prav tak je kot da ga je iztrgal iz računskega zvezka kakega šolarja.« »Bi mi dali tisti listek?« »Na policijskem komisarijatu je,« je kratko povedal prokurator. »Kjer ga bom lahko dobil, vem,« je pridjal mož v sivi suknji hladno, pa odločno. »Medtem pa mi naj gospod prefekt blagovoli povedati nekaj več podrobnosti o tatvini v nadškofijski palači.« »Ni mnogokaj povedati, moj dobri gospod Fernand!« je odgovoril gospod Vimars. Poznal je svojega šefa, čutil je, da postaja vse bolj nemiren in nepotrpežljiv in svojo mesečno plačo bi bil dal, da se je mogel prejkoslej izmuzniti iz sobe. »Kak plen so odnesli tatovi?« »Nič takega, da bi bilo vredno truda. In še to, kar so odnesli, so večinoma na begu proč pometali. Policija je našla na ulici, trdo ob monsig-norovi palači, srebrn svečnik, meden pisemski utež in par knjig, ki so jih tatovi v naglici vzeli s seboj, misleč menda, da so redke izdaje.« »Druga niso nič ukradli?« »Nič. Kolikor se spominjam, je monsignor še javil policiji, da mu manjkata ena ali dve knjigi, ki pa da nimata nobene posebne vrednosti. Torej vidite, gospod — eh — Fernand,« Je prijazno in prepričevalno nadaljeval gospod Vimars, »da zadeva ni vredna vašega truda 1 «M ° jEii sS.Su S ¡S so — «J2„ e CA os lil «'S Ogo W g . 0) a» CŽD S* ■r Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obstoja že 64 let (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celfe Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedolelsih, ki ga vlagajo sodišča (er naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. 4 z vsem premoženjem in vso davčno močjo, BiRBBBBIBIBBSBS BflBBBaaSBBBBflflaftBBBBBBBB JäBBBBBBBBBBBBB aa^BBfl&aBBüsaaaiiiiiiiBa BBBOBBBESBBBBBBBESBaaBaaBBBBBBBflBBR POZOR! POZOR! ^BKaanaaR adnlhi! Najugodnejše se Vam nudi v nakup vse glavne vino- ?;radniške potrebščine iz mojih skladišč v Gornji Radgoni n to: Apneni dušik, Thomasova žlindra, čilski soliter, kalijeva sol, kajnit, rudninski ln kostni superfosfat, apno, talija, modra galica Monie catini 93-89 , kakor tudi žveplo. Za vse te predmete sprejemam že sedaj naročila vsak dan v trgovini ter Vas opozarjam, da ne zamudite ugodnega nakupa. Priporočam tudi, da si ogledate pred vsakim nakupom mojo veliko izbiro in zalogo vse vrste manufakture, galanterije in kuhinjske posode, kakor tudi vedno aveže kolo-nljalno in špecerijsko blago ter Vam zagotavljam v vseh «ahtevah najsolidnejo postrežbo. 116 Joža Hrastelj preje Gospodarska zadruga za Prekmurje Gornja Radgona NIZKE CENE! SOLIDNA POSTREŽBA! Tudi Tudi Tudi Vi Vi Vi Tudi Tudi morate Vašo potrsliščine v obla« kah, perilu, platnu pri meni kriti bodete kakor vse moje stranka za« dovoljni in stranka ostali dobite pri meni najboljša blago pO najnižji ceni in si s tem pribra« nite flener si lahko pri veliki izbili izvolita po svojem okusu ste zavarovani pred izkoriščava« njeni, ker so pri meni stalne cent Frane Eoterič trgovina Apač£ • •• • EKSPORTNA KISA, MARIBOR --- Aleksandrova cesta 19 Dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in debelo. 172 Denar naložite na|boiišc in najvarncjše Spodnještojershi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica I.LID.Z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. SiTod^a« nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i iiinliica Mlir, Aldisasidrova cesta št® V Saslnl, Rovoz^raleni palaO Pred fraiUišKaiisfto certivijo N!inilN!l!lllllillllllll!U!ll!i!ll!ltll!lll!lllllU!l!!Hlllllllllll!l!lllllllllin!H Izvršišfe fsc Danine posle imfhulaaliaeje. - NafvlSfe ©5re§1o?isafe m fiiijižice in * tekočem računa. -- w Pooblaščeni prodajalec sreči« držafiie razreine Solerije. vjx SAMO 49 Din 60 p stane prava švicarska žepna ura štev. 100 Anker Rem. Roskopf. SAMO 69 Din 20 p izvrstna ura št. 111 z radijevim številnikom ter radijevimi kazalci z triletnim jamstvo. Brezplačna darila vsak čitatelj lahko dobi. Ta darila so točno opisana v velikem ilu-strovanem sijajnem ceniku tvrd-ke Suttner. Zq preko 30 let uživa svetovna tvrdka H. Suttner najboljši glas radi svojega solidnega poslovanja ter radi z-anes-Ijivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse kupi takorekoč po izvirnih tvornišklh cenah ter brez nevarnosti, ker kar ne odgovarja, se izmenja ali pa denar povrne. Pošljite takoj Vaš točni naslov na tt. H. Suttner, Ljubljano, št. 98Z in dostavljen Vam bo veliki ilu-strovani sijajni cenik žepnih ur, ur z zapestnico, vseh zlatih in srebrnih predmetov, olepševalnih predmetov itd., popolnoma brezplačno. 1470 Suttnericva „IKO" ura služi skozi celo življenje! SAMO Din 20 p stane prava 16 cm visoka Anker budilka št. J05 Ogromna izbim moških in ženskih ur, zlatih in srebrnih predmetov, prstanov, ur z nihalom, ur s kukavico itd. v cenika. Oglašujte v „Slov. Gospodarju"! Samo do 20. marca 1.1. 10.— 12.— 24.— 30.— 10.— 15.— 40.— 50.— 28.— 32.— belo platno 7.— 8.— platno za rjuhe 20.— 22.— parkent za obleke 6.— 7.— volna za obleke 23.— 28.— razna svila za obleke 10.— 18.— ter vso manuiakturno blago kupite po čudovito nizkih cenah 215 samo do 20. marca 1.1. I. TRPIN, PlarlfMir II Glavni trg f? ako pred nakupom blag i za moške ali ženske obleke ne pregledal« vzorce iz veletrgovine STERMECKI in se prepričate, da je izbira velikanska, kvaliteta najboljia in cene mnogo nižje kakor povsod drugod. PiSltc že danes na veletrgovino H. STERMECKI, CELJE, štev. 24, Slov., po vzorce od sukna, kamgama in ševjota za moške obleke, modernih kasha, koverkot in volne za damske plašče, svile, etamina, delena, popelina in cefira za damske obleke, platna, šifona in razne druge manufakture, kateri se pošljejo vsakemu poštnine prosto na ogled. Ilustrovani cenik z več tiso? slikami se pošlje na zahtevo vsa komu zastonj. 15r Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v ============= registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Stanje hranilnih vlog nad 70,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka. •<«!lllllllll!llll!l!!llilll!lllli!ii:ill!IH!llli]llllllinil!!ll" Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mari boru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Maribora