Leto 1907 655 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXIX. — Izdan in razposlan dne 25. junija 1907. Vsebina: Št. 151. Ukaz, s katerim se izpremiujajo, oziroma dopolnjujejo nekatera določila predpisa o zglaševalni dolžnosti črnovojnih zavezancev po kraljevinah in deželah, zastopanih v d.žavnem zboru, izvzemši Tirolsko in Predarelsko. 151. Ukaz ministrstva za deželno bran z dne 20. junija 1907.1., s katerim se izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo nekatera določila predpisa o zglaševalni dolžnosti črnovojnih zavezancev po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, izvzemši Tirolsko in Predarelsko (drž. zak. št. 147 iz I. 1905.) V bodoče naj se glasč: V § 5: točka 7 : ,7. Županstva pošiljajo po dovršeni popravi črnovojnega imenika vse čvnovojne zglasilnice vseh zglašenih črnovojnikov — ne gledé na njih domo-vinstvo — najkasneje do 10. dne novembra pred-stojnemu političnemu okrajnemu oblastvu. To oblastvo popravi, oziroma dopolni po njih kakor ludi na podlagi zglasilnic, došlili (sestavljenih) po § 2, točka 2, zadnji odstavek, svoje lastne razih vidnostne spiske in sestavi po vzorcu 3 glede na domovinstvo po občinah ločene imenske izkaze o vseli črnovojnih zavezancih, ki so predlagani za novično zdravstveno presojo. Nato je zglasilnice na Tirolskem in Predarel-skem domovinstvo imajočih črnovojnih zavezance^ izločiti in takoj poslati dotičnim pristojnim političnim okrajnim oblastvom, vse druge zglasilnice pa s prej omenjenimi imenskimi izkazi vred do 15. dne novembra gledé bivališča pristojnemu črnovojnemu okrajnemu poveljstvu. To poveljstvo naj potem po vzorcih 4, 5, 6 in 7 spiše preglede A, B, C, D in vanje privzame tudi vse dotlej od kraljevih ogrskih črnovojnih okrajnih poveljstev došle zglasilnice. Po spisanih pregledih je zglasilnice v deželah ogrske krone pristojnih črnovojnih zavezancev napotiti naravnost na domača kraljeva ogrska črno-vojna okrajna poveljstva, ostale pa in sicer tujih pii-padnikov potom domovinskih črnovojnih okrajnih poveljstev na tista politična okrajna oblastva, v katerih uradnem okolišu imajo domovinstvo zglašcnci. Na vse zglasilnice, ki so določene, da se pošljejo političnim okrajnim oblastvom, je pritisnili, preden se odpošljejo, na gornjem robu ozadnje strani štampiljo črnovojnega okrajnega poveljstva. Politična okrajna oblastva imajo dolžnost popolnih, eventualno popraviti svojo razvidnost in nato zglasilnice v § 2, točki 2 (zadnji stavek) imenovanih oseb in pa tistih črnovojnih zavezancev, ki nimajo v občini, kjer so se zglasili, svojega domovin-tva, poslati domači občini, da popolni črnovojtie imenike, in jih potem vrne. Vse zglasilnice, ki so 15. dne januarja pri političnih okrajnih oblastvih, je tega dne, pozneje prihajajoče pa od primera do primera pošiljati brez spremnih pisem črnovojnim okrajnim poveljstvom, ki so po točki 12 poklicana hraniti jih.“ (Slo veniš ch.) 138 točka 11 : ,11. Črnovojne zglasilnice, katere po določilih točk 8, drugi in tretji odstavek, 9 in 10 dohajajo političnim okrajnim oblastvom o črnovojnih zavezancih, ki imajo v okraju svojo domovinsko pravico, je treba po dovršeni popravi svojih lastnih razvid-noslnih pomagal doposlati domovinskim županstvom, da popravijo črnovojni imenik in jih vrnejo ter potem po točki 7, zadnjem odstavku doposlati domovinskim črnovojnim okrajnim poveljstvom, oziroma jih vrniti. “ točka 12: ,12. Črnovojne zglasilnice je načelno hraniti pri črnovojnih okrajnih poveljstvih, pristojnih glede bivališča, le zglasilnice takih črnovojnih zavezancev, ki so se zglasili izven tostranskega državnega ozemlja, pri domovinskih črnovojnih okrajnih poveljstvih, pri teh vrhutega tudi zglasilnice tistih črnovojnih zavezancev, ki imajo domovinsko pravico na Tirolskem in Predarelskem in so izpolnili dolžnost zglasitve izven teh dveh dežel. Črnovojne zglasilnice je hraniti eno leto, potem pa uničiti.“ V § 10: 2. odstavek točke 3: „Črnovojno okrajno poveljstvo popravi potem eventualno svoja razvidnostna pomagala in pošlje na to zglasilnice — tudi zglasilnice tistih, ki imajo domovinstvo na Tirolskem in Predarelskem — domovinskim političnim okrajnim oblastvom po določilih, obseženih v § 5, točka 7. Na zglasilnice tistih, ki imajo domovinsko pravico na Tirolskem in Predarelskem, ni pritisniti uradne štampilje.“ točka 6 : ,6 Po točkah 3, drugem odstavku, 4 in 5 političnemu okrajnemu oblastvu došle črnovojne zglasilnice je potem, ko se je popravila lastna razvidnost, doposlati najprej domači občini, da popravi črnovojni imenik, potem pa — kadar se vrnejo — črno vojnim okrajnim poveljstvom, ki so po § 5, točka 12 poklicana hraniti jih; tam se naj hranijo do prvega prihodnjega občega predstavnega (zglasil-noga) roka — koncem oktobra — na to pa uničijo. “ § 11: .9 H- v Črno vojna prehodnica. 1. Vsakemu črnovojniku, kije po zakonu z dne 10. maja 1894. 1. zavezan predstavi (zglasitvi), iz- vzen.ši v naslednji točki navedene, se da za izkazno listino črnovojna prehodnica, ki obsega bistvena določila o izpolnjevanju črnovojne in zglaševalne dolžnosti in služi za potrdilo o opravljenih zgla-sitvah. 2. Črnovojnih prehodnic ne dobivajo: a) nekdanji častniki, duhovniki in uradniki in pa iz razvidnosti nadomestne reserve v črnovojno dolžnost stopajoči posvečeni duhovniki in nameščeni dušni pastirji; ti dobivajo ob svojem izstopu (odpustu) predpisana glede črnovojne dolžnosti klavzulirana izstopila izpričala (izkaznice, potrdila); b) tisti črnovojniki, kateri dobe kakor še naboru zavezani po § 57 vojnih predpisov, D. del, postavljeno potrdilo, in c) vsi črnovojni zavezanci, ki so se jim po točki 140 predpisa o organizaciji črne vojske podelile „črnovojne namembnice J?“, in ki niso vojaško izučeni. 3. Nadaljnja na črnovojno prehodnico nanašajoča se določila obsega § 45 predpisov o organizaciji črne vojske.“ V § 15: 1. odstavek: „Za razglase (vzorec 1), za črnovojne zglasilnice na belem in rumenem papirju (vzorec 2), za imenske izkaze (vzorec 3), za vloge (vzorec 4, 5, 6, 7 in 13), in pa za spisek (vzorec 9) in slednjič za spisek (vzorec 9 predpisa o organizaciji črne vojske) je rabiti tiskovine, ki jih daje ministrstvo za deželno bran.* Vzorci 11, 12 in 14, potem priloga 1 iz-gubé moč. Na mesto vzorca 14 z navodilom vred in priloge I naj stopijo priloženi novi vzorec I 4 z navodilom vred, oziroma nadalje priložena nova priloga I. Vzorca 11 in 12 sta se, deloma v izpremenjo-I nem besedilu vzprejela kakor vzorca 40 in 9 v novo izdajo „Predpisa o organizaciji črne vojske za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz-vzemši Tirolsko in Predarclsko“, ki je bila objavljena z ukazom ministrstva za deželno bran z dne 20. junija 1907. 1. (drž. zak. št. 150). Latscher s. r. koliko se bo utegnilo potrebovati tiskovin v izvršitev predstave (zglasitve) črno vojnih zavezancev v letu 19 . . po § 14 predpisi o zglaševalni dolžnosti črnovojnikov, potem za razpošiljanje črnovojnih prehodnic in odpustnic. c 6 o O Sl ftltf b O 5 ► S I '■S 0 1 j g X/) a 'S» rt V) •a •d a CÖ S3 o .S o Pi rt ^ A ^3 >NJ O O > r—' rt S « ^ e 2 S .S S o >S1 s- o °‘C O. O p. o B Si C >o o t- o P *•> N'rt9 > ~ £ go e ~ rt rt N ^ 5C rt ^ N O S v-* O 3 .- 2 a o > 0>S • dJ?! *ß.£.o S O 3 fc> >• O o ^rt 3 o c •rt* J2 o a o •p o Ï rt • >o¥ - J? ■ c p. . rt rt . ^ C rt ► ; ■S Is 111 “ £ e rt rt p ^ Ph c l-s| :f s ► öSo S.« £34 >n rt =5 .c O rt p “£ » rt c/j C k ^ rP rt - .E V P '11 ■?§ 'o ^ 4 '■a 2 I 1 i > Oblika papirj Navodilo, kako spisovati izkaz, koliko se bi utegnilo potrebovati tiskovin (vzorec 14). Tiskovine po vzorcu 3 in 13 se tiskajo samo v nemščini, tiskovine po vzorcu 1, 2 in 9: a) v nemščini, potem b) v nemščini in češčini, c) v nemščini in poljščini, d) v nemščini in maloruščini, e) v nemščini in slovenščini, f) v nemščini in hrvaščini, g) v nemščini in italijanščini in h) v nemščini in rumunščini. V razpredelku „opomnja“ je domnevno število zglaševanju zavezanih črnovojnikov, ki bivajo v okolišu političnega okrajnega oblastva, povedati suinarno in to število naj velja za podstavo preračunu, koliko bo potreba zglasilnic. Potrebščino tiskovin po vzorcu 3 in 13, potem po vzorcu 9 predpisa o organizaciji črne vojske je preračuniti, oziroma v izkaz postaviti tako za makularne kakor za čiste istopise. Črnovojne zglasilnice po vzorcu 2 se izdajejo na belem in rumenem papirju. Zglasilnice na belem papirju je uporabljati pri letnih predstavah (zglasitvah) — omenjenih v § 5 — zglasilnice na rumenem papirju pa samo v posebnih primerih zglasitve, omenjenih v § 10, t. j. za zglasitve od primera do primera črnovojnih zavezancev, ki imajo namembnice, izven v § 3 ustanovljene dobe. Priloga I k §5. Spisek hib (napak), ki delajo človeka nesposobnega za službo v orožju ali za vsako službo v črni vojski. Tekoča štev. Sedež hibe Hibe, ki delajo človeka nesposobnega za službo v orožju vsako službo v črni vojski 1 I. Na glavi a) na črepinji Močno spačena glava. • 2 Trajna izguba vseh las na glavi. 4 Stalni nedostatki na črepinji (trepanacijske odprtine) vtiski na črepinji s pritiskom na možgane ali z draženjem možgan. 5 b) na obrazu Vrojena znamenja in otekline, ki obraz zelo pačijo. G V navado prešlo bolestno trganje obraznih mišic v taki meri, da se ovira govor. 7 Neozdravljive slinske pijavke. 8 e) v slišalu Nagluhost na obeh ušesih, če se sliši manje nego na 2 metra. Gluhost na obeh ušesih. 11 Prirojena ali nastala popolna zaprtost vnanjega sluhovoda na obeh ušesih. • 13 Kronično, očividno težko ozdravna, gnojasta vnetja v srednjem ušesu z obolelimi slušnimi koščicami ali kako obolelo postransko votlino srednjega ušesa. 14 5 Znižana ostrovidnost, če znaša na enem očesu vsaj 6/n, na drugem očesu vsaj 8/8o-*) Znižana ostrovidnost pod zraven navedeno mejo. *) 15 *) ačena d) na očeh in blizu n Trajne patvorbe trepalničnih robov. Ncdo-statek največega dela vejic. Na znotraj obrnjene vejice, če dosezajo roženico. 16 Vse prosto premikanje zenice ali vek ovirajoče patvorbe vek. Na znotraj ali na zunaj zavihane veke. Mrtvoudnost veke premikajočih mišic. Nedostatek velikega dela veke. zen Ako je kaka loi roženica in leča skaljena, ako je očesno oz nilna napaka. adje bolestno izpremenjeno itd., vedno ko je ► Hibe, ki delajo Človeka nesposobnega za 03 KJ S a Sivi pêrec (bel), luksacija leč, nedostatek leče (Aphakie) na enem očesu. Sivi pêrec (bel), luksacija leč, nedostatek leč (Aphakie) na obeh očeh. 21 to CÖ Izguba ali olsepelost enega očesa, če je drugo dobro sposobno za rabo. Izguba ali oslepelost obeh oči. 25 i-S Popolna belivost oči (albinizem). 26 Kratkovidnost nad 6 dioptrij. 27 e) na vonjalu Bolezni in nove tvorbe nosii, ki obraz zelo pačijo ter ovirajo razumljivost govora in dihanje. Kronične bolezni postranskih votlin. Smrdeč iztok iz nosa (Ozaena). Ako nosii deloma manjka. Močno kazeče patvorbe na nosu, kar zelo ovira govor in dihanje; čisto brez nosii. 28 1 1 Obraz močno kažeča patvorba, zajčja škrbina, če sega čez rdeče ustnice, prostrano zarasle ustnice ali zarasla lična sluznica. Zraven navedene hibe, če je hkratu govor nerazumljiv in se težko jé. ; 29 ! .a i Ako zobje manjkajo popolnoma ali skoraj popolnoma, če jo to očivi^po škodljivo vplivalo na hranjenje in na stanje moči. 30 k Ci Razklano ali prevrtano nebo, prostrana obraslost žrela z brazgotinami. • Tekoča štev. Sedež hibe Hibe, ki delajo človeka nesposobnega za službo v orožju vsako službo v črni vojski 31 I. Na glavi f) v ustih in ustni votlini Velike otekline in substančne izgube jezika, če se ovira govor in požiranje. 32 Zaraslost čeljustnega sklepa. 33 Močno jecljanje. Neozdravljiva brezglasnost. 34 II. Na vratu Močno naklonjeno držanje glave. 35 Velika guša in močno debel vrat, če se s tem otežuje dihanje. Velika guša, ki dela, da se trajno težko diha in da se moti obtok krvi. 36 Večja kronična oteklost mezgovih žlez z gnojenjem ali brez gnojenja. Brazgotine na vratu, če zelo ovirajo gibanje. 37 Zožen požiralnik (goltanec). Prirojena pijavka v vratu z močnim slinjenjem. Pijavke ob jabolku in dušniku. 38 III. Na oprsju Spačbe in patvorbe oprsja, če ovirajo dihanje ali če človeka kazijo, kadar je oblečen. 39 Zlomljena ključnica ali zlomljena rebra, če je ovirana svobodna raba roke. 40 Pljučna tuberkuloza s pozitivnim bakterijskim izvidom. Pljučni emfizem močen. Obojestranska ali razsežna enostranska tvorba kože rebrne mrene, ki traja dalje nego eno leto. Deklarirana sušica na pljučih. 41 Organične hibe srca in velikih žilišč, kronične bolezni osrčnika. S trajnim motenjem funkcij razvijajoče se nervoze srca. 42 IV. Na hrbtenici, na plečih in kolkih Ako je hrbtenica zelo skrivljena (kifoza, skolioza). Kazeča grba na prsih ali na hrbtu. 43 V oči bijoča ali kazeča vzvišenost ene rame ali boka. Močno štrlenje ali naklonjenost enegn vretenca. Razklana hrbtenica. O Hibe, ki delajo človeka nesposobnega za 2 o H Sedež hibe službo v orožju vsako službo v črni vojski 44 •S. >2 Močno otekla slezena, tvori in nove tvorbe v trebušni votlini. Kronično vnetje slepiča. Kronično vnetje obisti. = 45 ! eo Izbukline droba (kile) katerekoli vrste, veličine in trajnosti. 46 >■' Premikajoča se obist, premikajoča se slc-zena. 47 Veliki hemerojidni vozli, izstop danke, pijavke ob danki, poke na zadnjici. Protinaravna zadnjica. 48 ! § Obojaštvo ali če skoraj popolnoma manjka moški ud; če manjkata obe modi ali če se sušita; zelo povečano modo ali postransko modo. Hude otekline (tvori) na modih (jajcih). t 49 .s 1 a Ul Velika in boleča razširba semenskih žil. Močna vodena ah krvna kila moda. 1 S 50 > Če scalnik neha sredi ali v znožju moškega uda. Pijavke ob scalniku, kameni v mehurju. Nesposobnost zadržavati sčč. 51 Če je kak ud močno skrajšan ali zakrivljen. V oči bijoča nepodoba, pokvečba ali manjkanje kakega uda jili znatnega dela njegovega. 52 V oči bijoče sušenje, kakor tudi debelenje kakega uda tako, da ga je težko prav rabiti. 1 53 d .S ! 1 Otekline pokostnice ali kosti, in pa stalni posledki, ker so se zlomile kosti, če ovirajo prosto gibanje udov. Če se je komu zlomljena kost zacelila tako, da je ud močno skrajšan in kazi človeka ter so ud no more prav rabiti. '—✓ 54 ? ctJ g Kronično vnetje členkov. Habituelna luksacija, ako je bila ponovno zdravniško poistinjena in so dani dokazi za to. Stalna posledica po vncticah večjih členkov (zraslost, sključenost), zastaret izvin; napačni členki, tako da človeku čisto nič ne . služijo več ali pa jako Slabo. 55 Zel6 razširjene ali držeče se brazgotine, ki ovirajo gibanje udov, ki bistveno otežujejo nošenje vojaške oprave in orožja, ali ki močno kaze. 56 Mrtvoudnost kakega uda. > Jj Hibe, ki delajo človeka nesposobnega za 2 a H Sedež hibe službo v orožju vsako službo v črni vojski 57 Izguba končnega členka desnega palca. Izguba končnega členka na več nego dveh prstih ene roke. 58 Izguba desnega kazalca. Če ni enega palca. 59 1 Izguba dveh prstov na eni roki. 60 1 S' Skrivljenost ali okorelost palca, močna ka-veljčasta skrivljenost kakega prsta sploh. 61 Okorelost ali skrivljenost dveh ali več prstov na eni roki. Skrčenje dlani. 62 Zraslost dveh ali več prstov med seboj, če to ovira rabo orožja. 63 rC Ako manjka palec ali vsaj dva prsta na eni nogi. 64 3 rt Ä M Okorelost, skrivljenost ali bistvena spačba palca ter drugega ali tretjega prsta na nogi. če prsti leže drug na drugem in če se s tem ovira hoja. 65 > če je preveč prstov, ako to ovira hojo. Popolna zraslost vseh prstov na eni nogi. - 66 cj spodnjih V oči bijoče, zelo kazeče oblične hibe, kakor so: močno vrtanje s kolenom, zelo razvita skrivljenost krač na zunaj ali nazaj. 67 Zelo velike, daleč razširjene krčnice z vozli. 68 Kronične neozdravljive otekline na nogi in krači ali razširjene brazgotine po njih, ki lahko in večkrat počijo in so na mestih, na katera pritiska obleka. 69 Ploska noga s tipičnimi točkami pritiska ali prikaznimi vnetja. Jako napačno zrasla, za hojo nepripravna noga (kopasta [kruljava], kljukasta, konjska noga, vzbočena noga). 70 Habituelni nožni znoj močen. 4 f (dloVtXÜMh.) Tekoča štev. Sedež hibe Hibe, ki delajo človeka nesposobnega za službo v orožju vsako službo v črni vojski 71 VIII. Bolezni in hibe splošnega značaja ali raznega sedeža Prillikavost, pokvečenost ali nepodoba vsega života. 72 Težke obolelosti krvi (leukeemija, močna malokrvnost), diabetes. 73 Razširjena tuberkuloza na žlezah. 74 Močna shujšanost. Splošna slabost. 75 Čezmerna debelost. 76 Neozdravljive, čez največji del telesa razširjene kožne bolezni. 77 Prosto gibanje ovirajoči ne nevarni tvori. Očitno debeli, neozdravljivi tvori (otekline) in izrastki, in vse hude nove tvorbe. 78 Vse otekline na žili tripalnici. 79 Bramorka, kostna gniloba. Navalni tvori. 80 Vse težke bolezni živčja (n. p. božjast, histerija). 81 Očitno zaostali razvoj duha. Vse prestane ali obstoječe ozdravne duševne bolezni. Vse neozdravne bolezni na duhu. 82 Gluhonemost. S