Poštnina plačana v gotovini CENA 45 din URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIII V LJUBLJANI, dne 3. maja 1956 Številka 13 VSEBIN As 43. Družbeni plan Ljudske republike Slovenije za leto 1956. 44. Zakon o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1956. 45. Zakon o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji 46. Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene. 47. Zakon o dopolnitvi zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji. 48. Odlok o .potrditvi odloka o začasnem financiranju republiških potreb v aprilu 1956. 49. Sklep o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Celju. 50. Odlok o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem znesku. 51. Odlok o stopnjah dohodnine od kmetijstva za leto 1956. 52 Odlok o določitvi dopolnilne dohodnine od kmetijstva, ki Jo plačujejo pridelovalci hmelja. 53. Odločba o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Re- publiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 113. volilni enoti. 54. Odločba, o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS v 46. volilni enoti proizvajalske skupine industrije, trgovine in obrti. Odloki ljudskih odborov: 70. Odlok o spremembi odloka o porazdelitvi čebelnih pasišč. v okraju Gorica. 71. Odlok o začasnem financiranju okrajnih potreb v aprilu in maju 1956 okraja Koper. 72. Odlok o začasnem financiranju okrajnih potreb v aprilu — maju 1956 okraja Murska Sobota. 73. Odlok o začasnem financiranju OLO Trbovlje. 74. Odlok o sečnjah gozdnih dreves, ki rastejo zunaj gozda v okraju Trbovlje. 43. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije družbeni plan Ljudske republike Slovenije za leto 1956, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 24. aprila 1956 in ki se glasi: DRUŽBENI PLAN LJUDSKE REPUBUKE SLOVENIJE za leto 1956 Prvi del OSNOVNE NALOGE IN NAMENI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1956 I. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1956 se predvideva nadaljnji porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka kot rezultat povečane gospodarske aktivnosti v LR Sloveniji. Na povečanje družbenega proizvoda vpliva v LR Sloveniji predvsem porast industrijske proizvodnje, v manjši men pa tudi porast prometa, trgovine, gostinstva in obrtništva. Obseg kmetijske proizvodnje bo ostal na ravni realizacije 1955, medtem ko* bo obseg gradbeništva manjši zaradi zmanjšane investicijske dejavnosti. Zmanjšanje se predvideva tudi pri gozdarstvu, predvsem zaradi skrčene sečnje v zasebnem sektorju. Družbeni proizvod v letu 1956 se bo povečal nasproti letu 1955 za 4 %, narodni dohodek pa za 3 %. Indeksa družbenega proizvoda in narodnega dohodka se gibljeta, izraženo v istih cenah, takole: 1956 1953 1954 1953 1956 1955 Družbeni proizvod 100 -117 130 135 104 Narodni dohodek 100 118 131 134 105 Družbeni proizvod za leto 1956 se bo povečal predvsem zaradi večjega fizičnega obsega proizvodnje in uslug. Delno pa so upoštevane tudi doslej neizkoriščene rezerve našega gospodarstva, ki jih je zlasti ob prebodu na stabilnejše odnose v našem gospodarstvu potrebno aktivirati na čim širši osnovi. L uspešnejšim izkoriščanjem teh rezerv, kot so nadaljnji dvig produktivnosti dela, štednja z materialom, večji hektarski pridelki itd. hi bilo pri široki mobilizaciji subjektivnih sil mogoče predvideni družbeni proizvod še preseči. ■ II. poglavje Industrija 1 Obseg industrijske proizvodnje v letu 1956 se bo povečal: z novimi kapacitetami, ki so bile dograjene v letu 1955 oziroma bodo pričele obratovati v letu 1956, z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet,-zaradi večjih količin in boljšega izkoriščanja razpoložljivih surovin, zaradi izboljšane kooperacije med podjetji in zaradi izboljšane energetske situacije predvsem ob prehodu iz leta 1956 na leto 1957 v zvezi z novimi ene rgetskimi kapacitetami. 2 V industriji se v letu 1956 predvideva za 7 % večja proizvodnja nasproti doseženi proizvodnji v letu 1955. Industrijska proizvodnja se je v zadnjih letih gibala takole: Indeksi skupne industrijske proizvodnje 1953 1954 1955 1956 Indeksi v primerjavi z letom 1955 100 in 126 135 Verižni indeksi 100 m 113 107 Industrijska proizvodnja v LR Sloveniji se v letih 1955 do 1956 dviga letno povprečno za okoli 10%. Ker pa so bili osnovni objekti kapitalne izgradnje v LR Sloveniji v glavnem dokončani že v prejšnjih letih, bo poru-st proizvodnje v letu 1956 nekoliko pod povprečjem prejšnjih let. Razen tega pa vplivajo na manjši porast še vedno omejene možnosti uvoza surovin in nekoliko zmanjšana proizvodnja opreme zaradi manjših investicij. Proizvodnja pa se more povečati tudj nad predvideni obseg, če si bodo podjetja s povečanim izvozom omogočila uvoz dodatnih surovin. 3 Po posameznih industrijskih strokah se lahko pričakuje, da bo obseg proizvodnje takole naraščal: Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje 1953 195(> 1956 1934 1934 1935 Proizvodnja električne energije 121 146 121 Proizvodnja in predelava premoga io: 114 107 Proizvodnja in predelava nafte 105 125 Orna metalurgija 105 111 106 Barvasta metalurgija 128 136 106 Proizvodnja nekovin • 103 106 103 Kovinska industrija 115 113 100 Elektroindustrija 128 150 117 Kemična industrija 116 118 102 Industrija gradbenega materiala 108 112 104 Lesna industrija 111 113 102 Industrija papirja 129 160 124 Tekstilna industrija 114 119 104 Usnjarska in obutvena industrija 121 127 105 Gumarska industrija 115 139 121 Živilska industrija 118 130 110 Grafična industrija 110 110 100 Tobačna industrija 102 102 100 Industrija skupaj 113 121 107 N temeljnih energetskih strokah, t. j. pri elektro-energiji in premogu, predvideva plan v letu 1956 enak vzpon proizvodnje, kot je bil dosežen v letu 1955. To daje pomembno osnovo za nadaljnji razvoj ostalega gospodarstva, ki ga je v prejšnjem letu oviralo pomanjkanje električne energije in premoga. Skupni porast proizvodnje pri električni energiji in premogu je večji od porasta vse ostale industrijske proizvodnje, kar kaže pravilno usmerjenost razvoja glede na boljše izkoriščanj« kapacitet in dviganje produktivnosti. Indeksi fizičnega obsega proizvodnje 1953 1956 1956 1954 1955 1934 Električna energija in premog 113 113 127 Ostala industrija 113 105 119 Kljub temu pa moramo še vedno računati z napeto energetsko situacijo, posebno pri premogu, ker se večajo kapacitete za proizvodnjo električne energije predvsem v termocentralah in ker bo proizvodnja premoga v okviru cele FLRJ komaj zadoščala za celotne povečane potrebe. Pomembno spremembo pa pomeni tudi povezava zahodnega elektroenergetskega sistema z bosanskim sistemom po novem daljnovodu Jajce—Zagreb, ki bo že.v naslednji zimi lahko vplival na enakomernejšo preskrbo z energijo. Proizvodnja nafte, ki se v lansikom letu zaradi neizvršenih investicij ni mogla dvigniti, se bo povečala v letu 1956. V metalurgiji sc predvideva splošen porast proizvodnje za 6 % kot posledica boljšega izkoriščanja novih kapacitet, zgrajenih v prejšnjih letih, in spremenjene strukture glede na povečano proizvodnjo aluminija in večjo predelavo kovinskih polizdelkov v črni in barvasti metalurgiji. Kovinska industrija bo ostala v celoti na višini proizvodnje leta 1955. Povečala se bo sicer proizvodnja kovinske predelovalne industrije z usmeritvijo ua široko potrošnjo, zmanjšala pa se bo nekoliko proizvodnja strojev in konstrukcij zaradi manjšega obsega investicijske dejavnosti. Potrebno pa je, da se ta industrija čimprej preusmeri na izvoz ali druge izdelke za domačo potrošnjo in s tem prilagodi izpre-menjenim pogojem tržišča, za kar ima precejšnje možnosti. Ostala industrija bo v prihodnjem letu v večji meri izkoriščala svoje kapacitete predvsem s povečanimi količinami surovin iz uvoza. Na večjo proizvodnjo pa bodo vplivale tudi pomembnejše razširitve kapacitet in rekonstrukcije nekaterih podjetij. Spremembe, ki se predvidevajo v letu 1956 glede razdelitve narodnega dohodka in strukture investicij, bodo vplivale tudi na strukturo industrijske proizvodnje v LR Sloveniji: Indeksi industrijske proizvodnje po kategorijah potrošnje 1955 1956 1956 1954 1955 1954 • Proizvodnja blaga za široko potrošnjo 120 113 135 Proizvodnja sredstev za delo 109 99 108 F roiz vodu j a reprod akcijskega materiala 113 108 122 Industrija skupaj 113 107 121 Pri počasnejšem naraščanju celotne industrijske proizvodnje je porast proizvodnje za široko potrošnjo v obeh letili najmočnejši. V letu 1956 se bo znižala proizvodnja sredstev za delo nekoliko pod raven prejšnjega leta. Proizvodnja reprodukcijskega materiala pa bo ostala na višini povprečnega povečanja proizvodnje. Porast proizvodnje za široko potrošnjo na račun proizvodnje sredstev za delo se kaže tudi s spremenjeno strukturo celotne industrije. Delež potrošnje po kategorijah od skupne industrijske proizvodnje 1935 1956 Proizvodnja blaga za široko potrošnjo 20,5 21,5 Proizvodnja sredstev za delo 16,5 15,0 Proizvodnja reprodukcijskega materiala 63,0 63,5 Industrija skupaj 100,0 100,0 Pri proizvodnji blaga za osebno potrošnjo moremo pričakovati poleg povečanja proizvodnje tudi razširjenje sortimenta. Počasnejše naraščanje denar-niih dohodkov in povečani uvoz blaga za široko potrošnjo bosta vplivala tudi na pomiritev tržišča, zaradi česar se lahko pričakuje izboljšanje kvalitete industrijskih izdelkov za široko potrošnjo. Povečana proizvodnja in razširjeni Sortiment ob izboljšani kvaliteti izdelkov pa bodo znatno prispevali k stabilizaciji tržišča in gospodarstva na splošno. 4 Z naraščanjem proizvodnje se bo povečalo tudi število zaposlenih v industriji in rudarstvu. 1955/1954 1956/1955 Verižni indeks proizvodnje 113 107 Verižni indeks zaposlenih 110 102 Analize za leto 1956 kažejo, da je v nekaterih strokah in podjetjih potrebno povečati števiio zaposlenih v zvezi s povečamo proizvodnjo, kot n, pr. v rudniku lignita Velenje, ali v novih termoelektrarnah in drugod, kjer se odpirajo nova delovna mesta. Ce upoštevamo, dri se bo sprejemanje nove delovne sile omejilo, da se bo del nepotrebne delovne sile odpustil oziroma preusmeril drugam in da se bo ta proces izvajal stalno, vendar postopoma, se računa, da bi se smelo v letu 1956 povečati število zaposlenih v industriji za največ okoli 3000. Tako hi se povečala delovna sila za 2 %, skupna proizvodnja pa za 7 %, kar bi vplivalo na povečanje produktivnosti del« za približno 5 %. To pa je eden od temeljev nove smeri v ekonomski politiki. 'V LR Sloveniji bi povečana produktivnost morala priti v prihodnjem letu do izraza predvsem v industrijski proizvodnji, ker obstoje za to vsi objektivni pogoji» Delovni kolektivi in delavski sveti se morajo zlasti boriti za realne norme, za pravilnejše izvajanje in uvajanje premiranja, za boljšo sistemizacijo delovnih mest, za najbolj racionalno organizacijo dela z uvajanjem modernih metod, za smotrno zaposlitev strokovnih vodij, za disciplino pri delu in tehnoloških postopkih, za smotrne rekonstrukcije in odstranjevanje grl, to iz lastnih sredstev podjetij in razpoložljive Amortizacije, za čim širšo kooperacijo z domačimi in inozem-skiini podjetji in za pravilno komercialno poslovanje. III. poglavje Kmetijstvo 1 Ob upoštevanju ekonomskih, tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki bodo v letu 1956 posredno in neposredno vplivali na razvoj kmetijske proizvodnje, je predvideno, da bo njen fizični. obseg enak kot v letu 1955. V primerjavi s prejšnjimi leti pa kaže kmetijska proizvodnja tele spremembe: 1953/55 1954/55 1955 1956 plan Indeks fizičnega obsega kmetijske proizvodnje 100 101 108 108 V primerjavi s povprečjem zadnjih treh let bo raven kmetijske proizvodnje leta 1936 za 8 % višja, vendar pa ne bo presegala sorazmerno dobre letine 1955. Čeprav se računa, da bo letina 1956 povprečna, p- je na podlagi razpoložljivih kmetijskih tehničnih sredstev in pospeševalne dejavnosti kmetijskih zadružnih organizacij upravičeno pričakovanje, da bo v letu 1956 prekoračen predvideni obseg kmetijske proizvodnje. V posameznih -kmetijskih panogah se je gibala proizvodnja naslednje: živinoreja, ki daje kmetijskim gospodarstvom polovico denarnega dohodka, je v zadnjih letih stalno napredovala. Tudi v letu 1956 je predvideno, da ho njena proizvodnja za 7 % večja kot v preteklem letu. V poljedelski proizvodnji so doslej uporabljena gnojila in povečani stalež živine zboljšali rodovitnost zemlje. Skupno z rastočo uporabo kvalitetnega semenskega blaga in prilično razvitim varstvom rastlin pred boleznimi in škodljivci omogočajo ti tehnični ukrepi, da se obdržijo na dosedanji višini hektarski pridelki tudi ob manj povoljnih vremenskih razmerah, ki lahko nastopijo v letu 1936. Dane so možnosti, da z nadaljnjim širjenjem sodobnih agrotehničnih ukrepov po kmetijskih zadrugah stopnjujemo intenzivnost poljedelske proizvodnje in preprečimo v veliki meni nihanja, kakršnim je ob nepovoljnih vremenskih razmerah povržena ekstenzivna kmetijska proizvodnja. Dokaz za to so urejena kmetijska gospodarstva, katerih proizvodnja je prilično ustaljena im poleg tega znatno večja od krajevnega povprečja. V sadjarski proizvodnji se predvideva padec za 14 % v primerjavi z letom 1955. V naših sadovnjakih še vedno prevladuje primitivni način sadjarjenja, tako da obilni letini, kakršna je bila v večini predelov minulo leto, sledi slabša letina. Škropljenje, ki ga množično izvajajo kmetijske zadruge, je sicer zavrto nadaljnje propadanje sadnega drevja, vendar je redno gnojenje in ostala nega sadnega drevja omejena le na maloštevilna kmetijska gospodarstva. Stalnejšo rodnost sadnega drevja bo možno zagotoviti le z večletno vsestransko nego nasadov, s kakršno je treba začeti v bodoče v večji meri kot doslej. V vinogradništvu se predvideva, da bo pridelek leta 1956 količinsko manjši, kakovostno pa boljši kot v letu 1955. V ribištvu je predviden za 10 % večji ulov rib, ker so naša podjetja spopolnila svojo opremo za morski ribolov. Zaradi načrtnejše gojitve gozdov se bo v primerjavi z letom 1955 zmanjšala sečnja v kmečkih gozdovih, Postranska delavnost (prevozništvo, domača obrt, zdravilna zelišča itd.) je predvidena v skupnem obsegu v višini lanskega leta. 2 Tehnični ukrepi za povečanje kmetijske proizvodnje a) Gnojila. S številnimi gnojilnimi poizkusi, ki jih izvajajo kmetijske zadruge v sodelovanju s kmetijskimi znanstvenimi raziskovalnimi zavodi že nekaj let, ter z izredno ugodnimi cenami gnojil je njihova poraba naraščala iz leta v leto. Gnojila so postala že nepogrešljivo reprodukcijsko sredstvo večine kmetijskih gospodarstev. Poraba gnojil je znašala v LR Sloveniji: 1939 1952 1953 1954 1955 1956 plau Spupaj tisoči t 12 23 45 61 97 97 Na 1 ha obdel. zemlje kg 21 41 so 10S ’ 172 172 Na 1 ha kmet. površine kg 12 23 46 62 99 99 Z gnojilnimi poizkusi je treba tudi V letu 1956 v še večjem obsegu kot doslej ugotavljati najprimernejše obroke gnojil za posamezna zemljišča in kulture, kajti z njihovo pravilno uporabo je možno zagotoviti rentabilnost tudi ob nižjem regresu. 'V kontroliranih poizkusih je. kilogram pravilno uporabljenih gnojil povečal pridelek za 30 dinarjev. Opremo zadrug s trosilniki gnojil in s tehničnimi sredstvi za izkoriščanje lokalnih nahajališč apnenca bo treba podpreti s sredstvi kmetijskih skladov, da se bo gnojenje olajšalo, spopolnilo in še bolj razširilo. Sedanja poraba gnojil je kljub stalnemu naraščanju v poslednjih letih še vedno majhna v primerjavi s porabo v agrarno razvitih državah. b) Mehanizacija. V letu 1956 se v proizvodnji kmetijskih strojev in naprav predvideva nadaljnje povečanje za 12 %, s planskimi instrumenti pa se kmetijskim organizacijam prepuščajo znatna sredstva za nabavo opreme in za druge investicijske namene. V Sloveniji imajo kmetijske organizacije precejšnje število traktorjev. Potrebno pa jih bo opremiti z raznovrstnimi priključki in bolj .načrtno zaposliti pri kmetijskih delih. Zaradi uspešnejše zaščite rastlin bo treba predvsem povečati število motornih škropilnic. V strojnih odsekih kmetijskih zadrug, razporejenih po posameznih naseljih, bo potrebno poleg traktorskih strojev kompletirati zadružni strojni park tudi z raznimi vprežnimi kultivatorji in tako nuditi čedalje bolj vsestransko strojne usluge kmečkim gospodarstvom, kajti tudi večina vprežnih strojev se ne more na zasebnem kmečkem gospodarstvu polno oziroma racionalno izkoristiti. Manjša industrijska podjetja bodo morala preusmeriti proizvodnjo raznih majhnih mlinov, stiskalnic, mlatilnic itd. k strojem, ki jih potrebuje zadružna strojna in vprežna mehanizacija. c) Kmetijski reprodukcijski material v ožjem smislu se bo v letu 1956 zagotovil v večjem obsegu kot v minulem letu, hkrati pa se bodo še bolj razširili ukrepi za varstvo rastlin in živine pred boleznimi in škodljivci. Za leto 1936 je pripravljenih 500 vagonov semenskega krompirja, ki je bil pridelan pod stalnim nadzorstvom strokovnega osebja zadružnih organizacij in ljudskih odborov. V tem ni všteta skoraj enaka količina semenskega krompirja, ki ga semenski proizvajalci zadržijo po pogodbi zase. V nadaljnjih letih je predvideno, da se ho zagotovila vsa količiha semenskega krompirja, ki je potrebna za redno zamenjavo (2500 vagonov letno). Semenskega žita je 40 vagonov, za redno zamenjavo pa ga bo v nadaljnjih letih potrebno pridelati 300 vagonov. Slabše je stanje v preskrbi s semeni trav, detelj in zelenjave. Za leto 1956 so pripravljeni le 4 vagoni, medtem ko je potreba po teh semenih znatno večja. Zato bo treba razširiti omrežje pogodbenih proizvajalcev, tako kmetijskih posestev, ki naj bi se za to proizvodnjo specializirala m opremila, kot tudi kmečkih gospodarstev. Zaščita rastlin se bo z boljšo organizacijo dela V letu 1956 spopolnila, saj so si kmetijske zadruge pridobile precej izkušenj v poslednjih letih pri izvajanju obsežnih akcij za zaščito rastlin. Kemična sredstva v ta namen so zagotovljena, medtem ko motornih škropilnic še primanjkuje. Predvideno je, da bo v letu 1956 poškropljeno 50 % sadnega drevja proti 40 % v letu 1955 in koloradski hrošč zatiran na vsej okuženi površini, ki zavzema sedaj 45 % vseh krompirišč. Tako* bo možno tudi v letu 1956 v celoti preprečiti škodo, ki bi jo sicer povzročil ta škodljivec. V živinoreji se bo selekcijsko delo, ki je doslej zajelo 10 % vseh krav, še nadalje razširilo in povezalo z ukrepi za boljše krmljenje živine. V ta namen se bo s kmetijskimi skladi podprla melioracija zemljišč, predvsem tistih, ki so bila doslej last bivših agrarnih skupnosti. Umetno osemenjevanje, ki je v letu 1955 zabeležilo izreden razmah — odstotek osemenjenih krav je v tem letu narastel od 8 na 14 % vseh krav — bo tudi v bodoče eden glavnih ukrepov zadružnih organizacij. Veterimarska služba je usposobljena, da bo tudi v letu 1956 omejila kužne bolezni na minimum. S sredstvi, ki se bodo zbrala v skladih ljudskih odborov za' veterinarsko sanitarne namene (okrog 100 milijonov din) se bo nadaljevalo zatiranje kužnih bolezni, predvsem tuberkuloze goveje živine. S tem se bo še nadalje znižal odstotek okužbe, ki je bil v letu 1955 reduciran od 2,5 na 2 %, Predvidoma bo v letu 1956 po šestletnem izvajanju veterinarskih ukrepov likvidirano kužno zvrgavanje goved v edinem okuženem okraju, v bivšem tolmiin-skem. Cepljenje kokoši proti kugi se bo v letu 1956 izvajalo v večjem obsegu kot v letu 1955, ko je bilo cepljenih 50 % kokoši. 3 Finančna sredstva za kmetijstvo se bodo v letu 1956 povečala tako v investicijskih skladih kot v skladih za pospeševanje kmetijstva. Prav tako se bodo povečali investicijski skladi kmetijskih organizacij. N Splošni investicijski sklad predvideva za kmetijske investicije v letu 1956 15,8 milijarde din ali 20 % več kot v letu 1955. S temi sredstvi se bodo financirali doslej odobreni investicijski objekti, od novih pa predvsem melioracije, postavitev semenskih skladišč ter investicijska izgradnja kmetijskih posestev. V republiškem investicijskem skladu so bodo zagotovila sredstva predvsem za izgradnjo kmetijskih posestev republiškega pomena. Okrajni investicijski skladi, ki se stekajo iz zem-Ijarine in 15-pdstotne udeležbe od davka na dohodek od kmetijstva, bodo v letu 1906 dosegli znesek 531 milijonov din. Služili bodo za kreditiranje investicij v kmetijskih zadrugali in na kmetijskih posestvih. Sredstva občinskih investicijskih skladov, ki se tvorijo iz 55-odstotne udeležbe od občinskih doklad in 45-odstotne udeležbe od taks na priprave za proizvodnjo, hibridno trto in mlevnino, se bodo lahko uporabljala samo za investicije v napredek vaškega gospodarstva. Skupno bodo ta sredstva znašala okrog 500 milijonov dinarjev. Zvezni sklad za pospeševanje kmetijstva se bo povečal od 2 milijard v letu 1955 na 2,3 milijarde v letu 1956. Ustrezen del teh sredstev bodo v letu 1956 izkoristile kmetijske organizacije LR Slovenije. V republiški sklad za pospeševanje kmetijstva se bo stekalo 6 % davka na dohodek od kmetijstva, kar bo okrog 200 milijonov din. Ta sredstva bodo služila za zagotovitev semenskega blaga, izgradnjo republiških raziskovalnih ustanov ter v propagandne namene. Okrajni skladi za pospeševanje kmetijstva bodo v letu 19% dosegli enako višino kot v letu 1955, in sicer okrog 500 milijonov din. Zbirali se bodo iz 55-odstotne udeležbe'od taks na priprave za proizvodnjo, hibride in mtevnimo ter iz celotne takse na vprežno živino, živinske potne liste in pse. Služili bodo za pospeševanje kmetijstva po pogramu, ki ga bo sprejel okrajni ljudski odbor. Lastna sredstva kmetijskih organizacij bodo predvidoma v letu 1956 večja kot v minulem letu. Višina teh sredstev bo odvisna od obsega poslovanja kmetijskih organizacij (kmetijska poizvodnja, odkup, predelava, usluge) in zmanjšanja izdatkov v zvezi s to dejavnostjo. V posameznih letih so bila v kmetijsko proizvodnjo in predelavo investirana naslednja sredstva, vštevši amortizacijo (v milijonih din): « 1953 1934 1955 1956 ocena Zvezni krediti 606 1481 820 1000 Republiški krediti 20 110 121 200 Lokalni krediti iorr 605 455 960 Investicijski krediti skupaj 733 21% 13% 2180 Proračunski skladi 97 365 528 620 Lastna sredstva kmetijskih organizacij 2860 1293 1400 1750 Skupne investicije v družbeni sektor kmetijstva 3690 3S54 5324 4550 Investicije individualnih kmečkih gospodarstev (ocena) 950 1050 1300 1300 4 Dohodki kmečkih gospodarstev so od leta 1952 stalno naraščali, ker so se cene kmetijskih pridelkov ječale iz leta v leto, medtem ko so cene industrijskih izdelkov, ki jih troši vas, celo padle, davki pa so ostali v tem obdobju skoraj neizpremenjeni. J932 1933 1954 1955 Indeks cen kmetijskih pridelkov 100 113 127 144 Indeks cen industrijskih izdelkov za vas 100 94 88 95 Indeks kmečkih davkov (po odmeri) 100 102 92 105 Da se zajame del dohodkov, ki izvirajo iz podražitve kmetijskih pridelkov, se kmečki davki (dohodnina in občinske doklade) povečajo od odmerjenih 3209 milijonov din v letu 1955 na 5825 milijonov din v letu 1956, t. j. za 19 %. Temeljna in dopolnilna dohodnina se združita v enoten davek na dohodek od kmetijstva. Odmerila se bo na podlagi katastrskega dohodka s pomočjo davčne lestvice, ki se bo gibala v mejah od 10 do 44 %. Republiški izvršni svet je pooblaščen, da predpiše posameznim okrajem davčno lestvico v omenjenem okviru tako, da bo sorazmerna z dohodki kmečkih gospodarstev. Razpon davčne lestvice je znašal v letu 1934 6 do 66 %, v letu 1953 pa 9 do 56 %. V 1. 1956 se torej progresija ublažuje z namenom, da se stimulira blagovni kmečki proizvajalec. Občinske doklade bodo letos predpisali vsi občinski odbori v sodelovanju z okrajnimi ljudskimi odbori v mejah od 3 do 15 % katastrskega dohodka. Zaradi pravilnejše obremenitve kmečkih gospodarstev se z letom 1956 uvajajo takse na nekatera sredstva za kmetijsko proizvodnjo (vprežna živina, vozovi, vprežne in motorne mlatilnice, mlini, kotli za kuhanje žganja ter hibridni vinogradi). S taksami se bo zajel del teh dohodkov, ki jih imajo lastniki naštetih proizvodnih sredstev. Skupna višina taks bo dosegla znesek okrog 700 milijonov din. Davek na dohodek od kmetijstva, občinske doklade in taikse bodo služili za okrepitev investicijskih kreditnih skladov in skladov za pospeševanje kmetijstva, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju kmetijstva. Sredstva, ki se bodo investirala v kmetijstvo, bodo presegla znesek kmečkih davkov in taks. IV. poglavje Gozdarstvo 1 Osnovna naloga gozdnega in lesnega gospodarstva v 1. 1956 je izvajanje politike in ukrepov, ki smo jih postavili v družbenih planih za leti 1954 in 1955, ter razširjanje teh ukrepov zaradi razvijanja socialističnih oblik pri gospodarjenju z gozdovi v večjih gozdno-gospodarsikih kompleksih po načelih naprednega gospodarjenja z gozdovi in ne glede na lastništvo. Naloge, ki izhajajo iz tega, so: pospeševanje gojitve gozdov, nadaljnje postopno zmanjšanje sečnje lesa z vsklajevanjem proizvodnje in potrošnje lesa, obvladovanje sečnje lesa in stabilizacija na lesnem trgu. Povprečna zaloga lesne gmote na 1 ha znaša kljub zmanjšani sečnji in pospešeni gojitvi gozdov v zadnjih letih v gozdovih splošnega ljudskega premoženja še vedno komaj okoli 55 %, v zasebnih in zadružnih pa celo samo okrog 45 % od zaloge, ki ustreza podnebnim in rastiščnim razmeram v naših gozdovih. Od skupnih gozdnih površin odpade na zasebne gozdne posestnike okoli 574.000 ha, od katerih je že nad 200.000ha degradiranih gozdov. Na enega posestnika odpade povprečno 3,5 ha gozdne površine z letnim donosom okoli 7 m3 neto lesne gmote, kar zadošča komaj za zadovoljitev njegovih lastnih potreb. To pomeni, da se vrši v zasebnih gozdovih, katerih površina je manjša od 3,5 ha, zaradi velike lastne potrošnje in prodaje lesa za blagovni promet ter zaradi dosedanjega individualnega načina gospodarjenja z gozdovi praviloma neprestan proces izčrpavanja gozdov in degradiranja 'gozdnega zemljišča. 2 Predvidevamo, da sc bo obseg gojitve gozdov, t. j. redno vzdrževanje in gozdne gradnje, v letu 1956 nekoliko jvovečal in sicer v primerjavi z letom 1955 za 1" % kar je razvidno iz naslednjih indeksov: 1935 1954 1956 1954 1956 1955 Sredstva za gojitev gozdov skupaj 82 96 117 od tega: redno vzdrževanje gozdov 88 91 103 gozdne gradnje 71 108 152 Gojitev gozdov v LR Sloveniji se bo vzdrževala v celoti iz dohodkov gozdarstva. Redno vzdrževanje gozdov splošnega ljudskega premoženja «e bo poravnavalo neposredno iz dohodkov teh gozdov. Sklad za pospeševanje gozdarstva pa je namenjen za gozdne gradnje, za druga dela s področja pospeševanja gozdarstva in za redno vzdrževanje zasebnih in zadružnih gozdov. Redno vzdrževanje gozdov, ki obsega pogozdo-valna dela, nego gozdov, melioracije, vnašanje plemenitejših vrst gozdnega drevja, varstvo in urejanje gozdov, se bo v letu 1956 povečalo glede na leto 1955 predvidoma za 3 %>. Pri tem se lahko zmanjšajo redna pogozdovalna dela, povečati pa je treba melioracije in nego gozdov ter pospešiti gojitvena dela z vnašanjem plemenitih vrst gozdnega drevja. S sredstvi skladov za pospeševanje gozdarstva bo mogoče povečati gozdne gradnje in dela, s katerimi pospešujemo gozdarstvo na splošno v primerjavi z letom 1955 za okoli 52 %. Sredstva skladov za pospeševanje gozdarstva so namenjena predvsem za gradnjo gozdnih cest po naslednjem prioritetnem redu: 1. ceste v gozdove, kj so važni za'sečnjo v letih 1956 in 1957, 2. ceste, ki pospešujejo gojitev gozdov in omogočajo proizvodnjo jamskega in celuloznega lesa ter druge ianjše ob lovi n e ter na splošno omogočajo boljšo izrabo lesne gmote v gozdovih in 3. ceste v zaprta gozdna območja oziroma v območje z razmeroma slabo razvitim gozdnim cestnim omrežjem. Sredstva skladov so nadalje namenjena za gradnjo logarnic, za pogozdovanje s hitro rastočimi drevesnimi vrstami gozdnega drevja, zlasti s topoli, za pogozdovanje krq?a in za razna druga ekonomska pogozdovanja, za urejanje hudournikov ter za druga dela, ki pospešujejo gozdarstvo. Sem spada tudi se- stava perspektivnega plana gozdnega in lesnega gospodarstva, ki ga je treb’a v letu 1956 dokončati. Sredstva skladov se smejo uporabljati samo na podlagi odobrenih predračunov dohodkov in izdatkov, investicijskih.programov ter gradbenih projektov. 3 Predvideno je, da se bo v letu 1956 še nadalje zmanjšal obseg sečnje, in sicer v primerjavi z letom 1955 za okoli 9 %, od tega za potrebe industrije, gradenj, prometa in izvoza za 8 %, za podeželsko potrošnjo pa za okoli 10 %. Celotno zmanjšanje sečnje se nanaša na zasebne in zadružne gozdove, tako da bomo v krajšem razdobju tudi v teh gozdovih dosegli ravnovesje med sečnjo in prirastkom, kar je temeljni pogoj za njihovo uspešno obnovo. Zaradi razmeroma slabega stanja gozdov bi praviloma morali zmanjšati sečnjo tudi v gozdovih splošnega ljudskega premoženja. Ker pa je občutno zmanjšanje sečnje predvideno že v zasebnih gozdovih, bi zmanjšanje sečnje tudi v gozdovih splošnega ljudskega premoženja povzročilo prevelike moluje na lesnem tržišču. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja srno že dosegli ravnovesje med sečnjo in prirastkom ter sekamo v njih po letu 1954 manj nego je prirastek. Kljub temu pa bomo sekali v teh gozdovih v letu 1956 zopet nekoliko več kot v letu 1955 (v letu 1955 88 %, v letu 1956 90 % prirastka). Zmanjšanje sečnje v zasebnih gozdovih je treba doseči predvsem z zmanjšanjem še vedno velike p» deželske potrošnje lesa. To je mogoče doseči zlasti z boljšim izkoriščanjem sečnih ostankov. Razen tega pa ostala goriva, kakor so premog-lignit in za kuhanje plin butan in električna energija, zaradi svojih ekonomskih in drugih prednosti tudi na deželi vedno bolj izpodrivajo drva. Potrošnjo lesa je treba zmanjšati tudi v gradbeništvu, rudarstvu in.prometu, s tem, da ga nadomestimo z drugimi materiali in z novimi metodami dela. Na ta način se kljub zmanjšanju sečnje obseg industrijske predelave lesa ne bo skrčil. Nasprotno je predvideno, da se bo z nekaterimi preusmeritvami in povečanjem proizvodnje končnih izdelkov še nadalje povečal, in sicer za okoli 2 %. 4. * Za zagotovitev planirane sečnje določa družbeni plan razdelitev maksimalne sečnje po posameznih okrajih, deljeno na kontingente za industrijsko in podeželsko sečnjo. Kot obvezne so predpisane po okrajih količine jamskega in celuloznega lesa iglavcev, hmeljevk in pragovske oblovine. Količine so razdeljene na iglavce in listavce, kar vse pomeni za gozdove gozdnih gospodarstev čvrsto obveznost, za organe, ki nadzorujejo gospodarjenje v zasebnih gozdovih, pa usmeritev glede odkazila, krojenja in prometa z lesom. Med najbolj kritične Sortimente uvrščamo celulozni les iglavcev. Skupno bodo tovarne celuloze in papirja v Sloveniji porabile v letu 1956 okrog 260.000 ms. V okviru skupne sečne kvote razdeljene na kvoto iglavcev in listavcev, bo mogoče proizvesti v letu 1956 na teritoriju LR Slovenije največ okrog 200.000 m3 celuloznega lesa iglavcev, kar je za 50.000 m3 več kot v letu 1955, To povečanje bo mogoče doseči z boljšo izrabo lesne gmote v gozdu, z intenzivnejšo nego gozdov, z gradnjo gozdnih cest v območja, kjer se takšna lesna gmota doslej ni mogla izkoriščati, s preusmeritvijo proizvodnje dela hlodovine iglavcev slabše kvalitete v celulozni les ter s preprečevanjem uporabe takšnega lesa v druge namene. Za izvinšitev navedenih nalog je treba učvrstiti in dosledno izvajati vse predpise, ki so bili izdani v ta namen že v letu 1955. V prvi vrsti je treba: pojačati nadzor nad izvajanjem obveznosti iz družbenega plana za leto 1956 in zakona o izkoriščanju lesa iglavcev; pospešiti V'skladitev kapacitet žag s proizvodno zmogljivostjo gozdov; omejiti nove graditve, razširitve jn rekonstrukcije lesnih predelovalnih obratov tam, kjer ni zadostne surovinske osnove. Da bi se zaustavil proces izčrpavanja zasebnih gozdov, kj tvorijo v večini primerov strnjene gozdne enote in v katerih se je gospodarilo doslej posamezno, največkrat pod vplivom potreb posestnika gozda, je treba v letu 1956 pričeti razvijati socialistične oblike gospodarjenja s temi gozdovi po načelih naprednega gospodarjenja v večjih gozdno-gospodarskih kompleksih. V tem smislu je treba združevati na teh skupnih področjih obnovo in izkoriščanje gozdov. Potrebna sredstva za izvršitev te naloge je treba predvideti v skladih za pospeševanje gozdarstva. V. poglavje Gradbeništvo 1 V letu 1956 se predvideva zaradi zmanjšane investicijske graditve v gradbeništvu znižanje vrednostnega obsega gradbenih storitev za 20 % od vrednosti izvršenih del v letu 1955. 1955 1956 1956 1954 1954 1955 Indeksi gibanja vrednosti gradbene dejavnosti 99 79 80 Zmanjšani obseg vrednosti gradbenih del bo predvidoma povzročil: da bo proizvodnja gradbenega materiala v večji meri ustrezala potrebam gradbeništva, kar se bo pokazalo pri ustalitvi cen in materialnih stroškov; da bo omogočeno boljše izkoriščanje in večja koncentracija obstoječe mehanizacije in s tem pospešena izgradnja objektov ter povečana produktivnost; da se bo z znižanjem obsega gradbene dejavnosti v družbenem sektorju povečala možnost potrošnje gradbenega materiala na vasi. 2 Zaradi predvidenega povečanja gradbene dejavnosti predvsem pri visokih gradnjah (na to bo močno vplival sklad za stanovanjsko izgradnjo) bodo morala gradbena podjetja kakor tudi ljudski odbori razvijati in širiti svoje obrtne obrate. Skladno s splošno politiko .stabilizacije v gospodarstvu je potrebno tudi v gradbeništvu izkoristiti vse možnosti za znižanje gradbenih stroškov, kar se lahko doseže s tem: da bo dobil izvajalec gradbenih del pravočasno kompletno tehnično dokumentacijo, ki mora biti zanesljivo in precizno izdelana; da se v čini večjem obsegu uvede delo po normah; da se uporablja cenejši gradbeni material; da se gradbeništvo usmeri na čimvečjo uporabo gradbenih polizdelkov in na nove načine graditve; da se tipizirajo gradbeni elementi, kar je predvsem naloga inštitutov in strokovnih združenj; da se gradbena dela oddajajo na licitacijah na podlagi svobodne konkurence; da se izboljša kvalifikacijska struktura zaposlenih. Izkoristiti je potrebno nadalje rezerve v materialnih stroških, in to predvsem pri lesu z večkratno uporabo opažev in odrov oziroma da se ti zamenjajo s patentnimi. Izdelavo stropnik, strešnih in drugih konstrukcij je treba zamenjati z raznimi vrstami montažnih konstrukcij. Zmanjšan fizični obseg gradbenih del, obenem pa povečana proizvodnja cementa in betonskega železa omogočajo ta način grajenja. Z ekonomičnimi konstrukcijami, pravilnim dimenzioniranjem lesnih konstrukcij, tipizacijo mizarskih izdelkov oziroma s prehodom na druga možna gradiva se da prihraniti vsaj za 10 % lesa. Tak način štednje lesa naj bi se pospeševal zlasti pri revizijah gradbenih projektov. Za izvršitev teh nalog bo potrebno vložiti vsa razpoložljiva sredstva, predvsem za nabavo gradbenih strojev za izkop in nakladanje materiala, vertikalne in horizontalne transporte na gradbiščih ter za kamione in stroje za obrtniška dela. Na podlagi realnih možnosti, da se bodo pocenili gradbeni stroški in dvignila storilnost, se lahko računa v letu 1956 z znižanjem cen gradbenih storitev do 10 %. Predvideva se tudi zboljšanje glede kvalitete gradbenih del zaradi zboljšanja kvalitete gradbenega materiala, poostrene kontrole gradbene inšpekcije in neposrednega nadzora investitorja nad izvajanjem del in tudi kolavdacijske komisije. Glede na planirani obseg vrednosti gradbenih del bo v letu 1956 zaposlenih 27.000 ljudi, t. j. za okoli 6000 manj kot v letu 1955. VI. poglavje Promet Stalni porast proizvodnje ter razvoj vseh gospodarskih dejavnosti v LRS in FLRJ v celoti bo vplival še nadalje na povečanje vseh panog prometa. Predvidene spremembe v strukturi proizvodnje kakor v obsegu in strukturi investicij bodo umirile hitro naraščanje obsega prometa v zadnjih dveh letih vsaj v toliki meri, da bodo predvidene kapacitete prometnih podjetij zadoščale v letu 1956. 1 Obseg železniškega prometa v LR Sloveniji, ki je dosegel v letu 1954 v primerjavi z letom 1953 indeks 107. v letu 1955 v primerjavi z letom 1954 pa 118, bo dosegel v letu 1956 v primerjavi z letom. 1955 indeks 104. Ker se v letu 1955 število osebja v železniškem transportu ni povečalo, kakor je bilo predvideno, bo potrebno povečati število osebja za 2 % v letu 1956. V letu 1956 se bo elektrificirala železniška proga na odseku Karavanški predor — železniška postaja Jesenice. Dograjena bodo železniška postajna poslopja v Sevnici in Mirni peči ter nadaljevana dela na postajnem poslopju v Laškem. Obnovljeni bodo železniški mostovi pri Laškem in Mojstrani. Na odseku glavne proge Zidani most—Ljubljana bo obnovljena proga tako, da bo mogoče povečati hitrost vlakov. Skupnost JŽ bo skrbela za nabavo novih voz in strojev. Vsa skrb bo posvečena temeljitemu popravilu in vzdrževanju železniških osnovnih sredstev. Za boljšo obnovo zastarelih in obrabljenih prevoznih sredstev bo mogla železnica tudi v letu 1956 izkoristiti celotni amortizacijski sklad Oproščena je plačevanja 50 % davka od dobička, ki gre v skupni investicijski sklad J2. Železnica bo morala z vsemi razpoložljivimj sredstvi skrbeti, da se bo posebno v poletnih in jesenskih mesecih izvršil ves blagovni prevoz, katerega bo zahtevalo naše gospodarstvo. Storiti pa bo morala več tudi za zagotovitev kulturnega prevoza potnikov in za zmanjšanje zamud, ki povzročajo gospodarsko škodo. 2 Cestni promet v Sloveniji bo v letu 1936 v splošnem še nadalje naraščal. Javni cestni avtomobilski promet bo porastel za nadaljnjih 5 %. Za vzdrževanje cest bodo na razpolago republiška in okrajna proračunska sredstva ter sredstva novo ustanovljenih cestnih skladov, v katere se bodo stekali dohodki od taks na motorna in vprežna vozila. Iz zveznih investicijskih sredstev je določenih 400 milijonov za nadaljevanje del na cesti Senožeče—Rižana. Zaradi zastarelosti in obrabljenosti vozil v javnem cestnem prometu bo glavna skrb v letu 1956 vzdrževanje voznega parka in nabava rezervnih delov. Zato bodo podjetja javnega cestnega prometa tudi v letu 1956 oproščena plačevanja zveznega davka ter bodo ta sredstva uporabila za svoj investicijski sklad. Prav tako bodo podjetja javnega cestnega prometa lahko porabila amortizacijski sklad v celoti in bodo v letu 1956 oproščena plačevanja obresti na osnovna sredstva. V letu 1956 se bo povečala v FLRJ proizvodnja motornih cestnih vozil, poleg tega pa bodo nabavljena vozila, predvsem kamioni, hladilniki m nove šasije, tudi v inozemstvu, kar bo povečalo kapacitete cestnega prevoza. V letu 1956 se bo zboljšal mestni javni promet v ^Ljubljani, ker bodo pričeli obratovati novi trolejbusi in avtobusi namesto zastarelih vozov cestne železnice. Posebna naloga javnega cestnega prometa bo vzdržati in razširiti avtobusni promet na linijah, kjer ni vzporedne železniške zveze ter zadostiti potrebam obmejnega prometa po obsegu in kvaliteti v smislu mednarodnih dogovorov, ■ 3 Poštni promet, ki je dosegel v letu 1954 v primerjavi z letom 1953 indeks 101, v letu 1955 v primerjavi z letom 1954 indeks 107, se bo predvsem zaradi povečanja števila telefonskih uslug dvignil v letu 1956 še nadalje tako. da bo indeks v primerjavi z letom 1955 104. V letu 1956 bo pričelo podjetje PTT uvajati mehanizacijo v poštnem obratovanju (avtomatsko prodajo in žigosanje znamk, avtomatsko povezavo teleprinterjev), predvideva se postavitev novih avtomatskih telefonskih central na Vrhniki, v Medvodah, Rušah, Novi Gorici, Kopru in Trbovljah. Podjetja za PTT promet so oproščena plačevanja zveznega davka. Sredstva, ki ustrezajo davku se bodo zbirala v centralnem investicijskem skladu jugoslovanskih pošt. Porabila se bodo za investicije, predvsem za izgradnjo nove UKV linije Beograd—Zagreb, s poznejšim priključkom do Ljubljane. 4 Obalni pomorski promet, ki je v letu 1955 na koprski obali zopet oživel, se bo nadalje razvijal v skupnosti jugoslovanske obalne plovbe. Prav posebno bo potrebno skrbeti za lokalni in obmejni obalni promet, posebno v turistični sezoni. S tem se bo olajšal tudi preobremenjeni javni avtobusni promet v koprskem okraju. Fri razdelitvi tramperskih ladij je dobila »Splošna plovba« v Piranu 5 tovornih ladij, zato se bo njen obseg prekomorskega prevoza v letu 1956 potrojil. Glavna naloga bo oskrbeti pravočasna generalna popravila in zameno zastarelih ladij. Vil. poglavje Trgovina, gostinstvo in turizem Količinski obseg blagovnega promete v trgovini, računan po cenah iz leta 1933, se giblje takole: 1934 1955 1936 Trgovina na drobno 100 m 116 Trgovina na veliko 100 107 111 Trgovina n.a drobno je imela 4531 poslovalnic v letu 1954 in 4564 poslovalnic v letu 1955. 1 Neskladnost med naglim poirastom prometa, ki je rezultat povečane industrijske proizvodnje in kupne moči, ter med številom poslovalnic pomeni v zadnjih letih v trgovini na ‘'drobno že oviro za normalen razvoj prometa. Od prehoda k prosti trgovini v letu 1952 se je povečal promet v trgovini na drobno po tekočih cenah za 77 %, medtem ko se je povečalo število poslovalnic samo za 4%. Investicijska sredstva, ki jih je imela trgovina v zadnjih letih, hi lahko v precejšnji meri odpravila to neskladnost. Vendar je bil rezultat investicij v trgovini manjši, kakor bi lahko bil pri načrtnejši uporabi sredstev. Zaradi razdrobljenosti skladov na veliko število podjetij so se investicijska sredstva trošila za namene, ki so koristila podjetjem samim ne glede na osnovne potrebe trgovine, gledano s stališča posameznih krajev oziroma območij. Za leto 19% bodo znašali skladi za investicije v trgovino brez amortizacijskih skladov 1546 milijonov din, od tega namenski skladi za kreditiranje trgovine pri okrajih in občinah 438 milijonov din. Razen tega se bodo za investicije v trgovino lahko črpala še ostala sredstva iz okrajnih in občinskih investicijskih skladov. 2 Pri odkupu kmetijskih pridelkov se povečuje vloga kmetijskih zadrug. Izločen je že velik del nakupovalcev odkupnih podjetij, ki so v prejšnjih letih neupravičeno dvigali cene in ustvarjali motnje v prometu s kmetijskimi pridelki. Organizacijska in kadrovska učvrstitev kmetijskih zadrug bo v letu 1936 ena od osnovnih nalog v trgovini, ker je stabilizacijo cen za kmetijske pridelke mogoče doseči samo s čim popolnejšim zajetjem vseh tržnih presežkov in z odpravo vseh nepotrebnih nakupovalcev. Zaradi tega bo potrebno posvetiti kmetijskim zadrugam več skrbi predvsem v kadrovskem vprašanju, ker bodo le strokovno usposobljeni kadri lahko v celoti izvršili to nalogo. Izločiti je treba vse nepotrebne posrednike v prometu s kmetijskimi pridelki in znižati razliko med odkupno in prodajno ceno. 3 Za realizacijo predvidenega povečanja prometa v trgovini na drobno in prometa s kmetijskimi pridelki je potrebno povečati število prodajaln. Sredstva iz dela dobička v trgovini na drobno in iz samostojnega razpolaganja notranje trgovine, ki se bodo zbirala pri ljudskih odborih, bodo morala biti uporabljena v pretežni meri za odpravo neskladnosti med povečanjem prometa in številom prodajaln in za ureditev prometa s kmetijskimi pridelki. S pravilno usmeritvijo sredstev, predvsem kreditnih skladov za trgovino pri ljudskih odborih, lahko dosežemo v prihodnjem letu večje uspehe od dosedanjih. Ker bo zahtevala izvršitev te naloge daljše razdobje, je potrebno v letu izdelati podrobnejšo analizo obstoječega omrežja trgovin in sestaviti za posamezna mesta in območja v sodelovanju s trgovinskimi zbornicami perspektivni plan razvoja trgovinskega omrežja, upoštevajoč potrebe potrošnikov, možnosti nabave blaga, transporta in razvoj mest in naselij. 4 Prav tako kot pri prometu s kmetijskimi pridelki je potrebno tudi pri prometu z industrijskim blagom odpraviti vse nepotrebne vmesne posrednike — verižno trgovino. Nepotrebno kopičenje posameznih vrst blaga pri trgovskih podjetjih zaradi nadaljnje preprodaje brez potrebe zvišuje cene in ustvarja na tržišču občutek pomanjkanja blaga. Sveti potrošnikov kot organ družbenega upravljanja pri trgovskih podjetjih lahko v sodelovanju s tržnimi inšpekcijami in s pravilnim delom odpravijo pretežni del pomanjkljivosti, ki še obstoje v trgovini, 5 S pravilnikom o strokovni izobrazbi delavcev in uslužbencev v trgovini, ki je osnova za prevedbo, bi dokončno urejeno vprašanje kvalifikacije osebja, zaposlenega v trgovini. Iz podatkov o prevedbi se bedo lahko ugotovile potrebe trgovskih podjetij po strokovnem kadru, ki ga bo potrebno dobiti bodisi z zamenjavo, v glavnem pa z dopolnilnimi tečaji. Ti bodo nudili tako prodajnemu kot upravnemu osebju možnost, da si z dopolnilnimi izpiti pridobe potrebno kvalifikacijo. Organizaciji tečajev za pri- dobitev kvalifikacije, predvsem pa organizaciji tečajev za nadaljnje usposabljanje prodajnega in vodilnega osebja v trgovini bodo morale trgovinske zbornice posvetiti v letu 1936 več pozornosti kot doslej, ko so v glavnem skrbele samo za vzgojo vajencev. Pravilno odvijanje blagovnega prometa je v veliki meri odvisno od strokovnosti zaposlenega osebja v trgovinskih podjetjih. 6 Promet gostinstva in turizma bo v letu 1936 še nadalje naraščal. Po cenah iz leta 1935 je bilo gibanje prometa naslednje: 1954 1955 1056 Indeksi prometa 100 105 110 Tudi število gostov narašča, in sicer: :r\A. i 1934 1953 1956 Število domačih gostov 100 no 115 Število inozemskih gostov 100 uo 145 Skupno število nočitev 100 116 118 Manjše povečanje števila inozemskih gostov in števila nočitev je pogojeno z razpoložljivimi kapacitetami hotelov. Gostinstvo in turizem sta dosegla v letu 1935 znaten napredek. Vendar je bilo predvsem na področju turističnega gostinstva opaziti več pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v prihodnjih letih odpraviti. Doseženo stanje mora služiti gostinskim podjetjem, ljudskim odborom in gostinskim 'zbornicam kot izhodišče za nadaljnje delo. Pri tem je treba upoštevati predvsem naslednje: da je mogoče povečati dotok inozemskih gostov z usposabljanjem novih objektov in podaljšanjem sezone, dotok deviznih sredstev pa je mogoče povečati tudi z razširjanjem obratov za razvedrilo in prirejanjem raznih prireditev v času sezone, posebno pa izven sezone; da je potrebno nadalje usposabljati gostinske objekte v manj znanih turističnih krajih predvsem za domači turizem; kjer obstoje pogoji, tudi za inozemski turizem; da je potrebno posvetiti večjo skrb vprašanju družbene prebrane z razširitvijo takih obratov. Pri določanju družbenih obveznosti je treba upoštevati naloge, ki jih ima družbena prebrana- VIII. poglavje Obrt Porast prometa obrtnih uslug in1 storitev po cenah iz leta 1935 je naslednji: 1954 1953 1956 Splošno družbeni sektor 100 130 136 Privatni sektor 100 113 117 Skupaj 100 122 127 Vse do leta 1933 prevladovanje investicijske izgradnje v osnovnih panogah našega gospodarstva ni dovoljevalo, da bi se v obrtništvo investirala večja sredstva. Zaradi tega pomeni pomanjkanje delavnic ir. orodja osnovno oviro za uspešnejši razvoj te pa- / noge, ki je po številu zaposlenih dosegla šele v letu 1953 stanje iz leta 1939. 1 Skrb za razvoj obrti je bila v celoti prepuščena okrajem. Zato so jim bila dana v letu 1955 tudi znatna investicijska sredstva, ki so znašala po obračunu 875 milijonov din. Za napredek obrti je bilo od tega porabljenih v letu 1955 730 milijonov din, ostala sredstva so delno še neizkoriščena. Za leto 1996 znašajo planirana investicijska sredstva ljudskih odborov za pospeševanje obrti 920 milijonov din, s prenosom neizkoriščenih sredstev iz leta 1955 pa 10(70 milijonov din. Za normalno zadovoljitev potreb po obrtnih uslugah in storitvah bi bilo potrebno v naslednjih letih dvigniti obseg obrtniških del za najmanj 30 %, kar bo zahtevalo zaposlitev 12.000 nove delovne sile. Ker je povprečna vrednost osnovnih sredstev na zaposlenega v obrti po stanju 31. XII. 1954 SOO.OOO din, bi bilo za to potrebno 3600 milijonov din. Za kvalificirano delovno silo skrbijo obrtna podjetja sama, ki zaposljujejo 10.000 vajencev, od tega v 3. letniku 3000. Presežek kadra, ki je doslej odhajal kot kvalificiran v industrijo, gradbeništvo in ostale panoge gospodarstva, bi se v prihodnjik letih lahko vključil v obrt. Če bodo ljudski odbori v letu 1956 in tudi v naslednjih letih vložili vsa sredstva, ki so jim prepuščena za pospeševanje obrti, v izgradnjo in opremo novih in razširitev obstoječih obrtnih delavnic, bo mogoče vskladjti razvoj obrti s potrebami prebivalstva, 2 Za določanje višine obveznosti privatnega sektorja do družbe so za leto 1956 predpisane enotne davčne stopnje za celo državo. Pri uporabi teh stopenj morajo ljudski odbori upoštevati povečanje cen obrtniških uslug v zadnjih letih in določiti pravilne davčne osnove. S tem bo dosežena vskladitev obveznosti privatnega sektorja do družbe z obveznostmi socialističnega sektorja in ustvarjeni pogoji za zdravo konkurenco. IX. poglavje Izvoz Razvoj izvoza po vrednosti iz LR Slovenije v zadnjih letih kažejo tile podatki (v milijonih din): Indeksi Realizacija Plan 1935 1936 1954 1933 1936 1954 1955 Industrijski proizvodi 9.3S4 Kmetijski 10.460 11.601 m m proizvodi 3.096 3.515 3.499 114 100 Ves izvoz 12.480 13.975 15.100 112 108 Z razvojem izvoza se struktura: je spreminjala tudi njegova Realizacija Plan 1934 1953 1956 Industrijski proizvodi 75,2 74,8 76.8 Kmetijski proizvodi 24.8 25,2 23,2 Ves izvoz 100,0 100,0 100,0 'Večji delež industrijskih proizvodov v letu 1956 je posledica predvidenega povečanega izvoza industrijskih proizvodov, zlasti proizvodov črne metalurgije in rezanega lesa iglavcev, ter predvidenega nespremenjenega obsega izvoza kmetijskih proizvodov. Po glavnih skupinskih nosilcih se je zadnjih letih strukturno razvijal takole: izvoz v Realizacija 1954 1953 Plan 1956 Rudarstvo 2,0 2,0 1,6 Metalurgija 17,2 28,3 28,4 Rezan les 12,2 9,0 10,4 Ostala industrija 44,9 38,5 40,3 Vsa industrija 76,3 77,8 80,7 Kmetijstvo 19,7 18,8 16,7 Gozdarstvo 4,0 3,4 2,6 Ves izvoz 100,0 100,0 100,0 Glavne značilnosti izvoznega plana za L 1956 so: razširitev zamenjave na malo obdelana in nova tržišča, zlasti na tržišča Vzhodne Evrope, s katerimi so bili sklenjeni pomembni trgovinski sporazumi; povečanje količine pri izvozu industrij^eih proizvodov, kar bo omogočila predvidena večja industrijska proizvodnja; nespremenjena količina pri izvozu kmetijskih proizvodov; večja vskladitev potreb izvoza s potrebami notranjega tržišča, katerega ravnovesje mora biti ohranjeno tudi s krepkejšim obvladanjem kupnih skladov. V planu za leto 1936 je predvideno, da se bo vrednost izvoza povečala skupno za 1125 milijonov dinarjev, računano po doseženih cenah iz leta 1955. Od tega se bo vrednost pri izvozu industrijskih izdelkov povečala za 1315 milijonov dinarjev ali za 12 %, medtem ko je za kmetijstvo in gozdarstvo predvideno, da bosta izvozila za 190 milijonov dinarjev ali za 6 % manj. Plan izvoza za leto 1956 temelji na teh postavkah: Predvideno je močno povečanje izvoza rezanega lesa, zlasti mehkega (kontingent 90.000 m3) in raznih končnih izdelkov zlasti za gospodinjstva. Predviden je večji izvoz izdelkov črne metalurgije, zlasti cevi in pločevine. Barvasta metalurgija bo zmanjšala izvoz glinice, ker bo povečala proizvodnjo aluminija in polproizvodov iz aluminija. V zvezi s tem predvideva plan, da se bo izvoz surovega aluminija zmanjšal, povečal pa izvoz polizdelkov iz aluminija. Predvideno je še, da se bo izvoz svinca in cinka še nadalje povečal, medtem ko bo izvoz živega srebra in ferokroma zaradi malo manjše proizvodnje nižji. Industrija za proizvodnjo nekovin bo začela izvažati kremenčev pesek. Kovinska industrija bo z razširitvijo svojega izvoza na nova tržišča povečala izvoz posode in žični kov. Elektroindustrija bo povečala izvoz električnih baterij, kemična industrija pa bo dvignila izvoz cinkovega belila in kalcijevega karbida. Industrija gradbenega materiala bo povečala izvoz marmorja oziroma njegovo vrednost z izvozom rezanih plošč, kar bodo omogočili novi stroji. Nove kapacitete v industriji papirja bodo zadovoljile domače potrebe po rotacijskem papirju, ki smo ga dosedaj uvažali in bodo omogočile tudi izvoz v manjših količinah. Nova tržišča bodo pri večji proizvodnji omogočila manjše povečanje izvoza bombažnih tkanin iu večji porast izvoza obutve, medtem ko bo izvoz usnja zaradi predelave manjši. £ivi.iska industrija bo povečala zlasti izvoz konzerviranih rib, vina in sadnih izdelkov. V kmetijstvu se računu s povprečno letino in se zato izvoz v letu 19’3b ne bo bistveno spremenil. Za dosego predvidenih izvoznih koli čin je potrebno; da gospodarske organizacije, ki proizvajajo za izvoz stalno zboljšaj e jo kakovost svojih izdelkov, tla posvečajo potrebno skrb embalaži, da razširijo Sortiment izvoznih predmetov ustrezno zahtevani zunanjega tržišča, zlasti na predmete, ki so najbolj iskani in najbolj rentabilni; da gospodarske organizacije, ki Izvažajo, čimbolj racionalizirajo svoje zunanjetrgovinsko poslovanje; da gospodarske organizacije iščejo novih možnosti za razširitev in okrepitev zunanjetrgovinskih zvez; da globlje obdelujejo dosedanja tržišču, zlasti na Bližnjem in Srednjem vzhodu; hkrati pa da proučujejo še neobdelana ali premalo obdelana tržišču v oddaljenejših področjih Daljnega vzhodu iu Latinske Amerike; da gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo z izvozom, posvečajo posebno skrb strokovnemu usposabljanju kadrov in nadaljnjemu dvigu njegove strokovnosti, X. poglavje Tržišče in cene, dohodki in izdatki prebivalstva, potrošnja Temeljna naloga gospodarstva v letu 1936 bo stabilizacija tržišča. 'Večja skladnost na tržišču se bo dosegla z nadaljnjim omejevanjem ekspanzije denarnih sredstev, a. tudi s povečanjem proizvodnje in uvoza, zlasti za široko potrošnjo. 1. Povečanje proizvodnje in uvoza. Industrijska proizvodnja se bo v FLRJ v letu 1936 dvignila za 10%, v tem pa prav za toliko proizvodnja industrijskega blaga za široko potrošnjo, Proizvodnja investicijskega materiala in opreme se bo v FLRJ povečala za 4 %, proizvodnja reprodukcijskega materiala pa za 12 %. V LR Sloveniji bo industrijska proizvodnja narasla za 7 %. Osnova za povečanje proizvodnje, tako v FLRJ kot v LR Sloveniji, ni povečanje števila delovne sile, temveč dvig proizvodnosti. Kmetijska proizvodnja bo v FLRJ ostala na višini leta 1933, kar je nekaj nad povprečjem zadnjih let, prav tako v LR Sloveniji. Blagovni skladi za osebno potrošnjo bodo na tej osnovi (upoštevaje tudi uvoz in prenesene zaloge hlaga iz leta 1933) v FLRJ povečani skupaj na 108, v tem pa živilski skladi na 104, skladi industrijskega blaga pa na 119. Uvoz hrane bo povečan od 32,8 milijarde din v letu 1935 na 47 milijard din v letu 1936. 2. Razpoložljiva denarna sredstva. Ker bo ostalo število delovne sile v povprečju nespremenjeno, se plačni sklad, k| je v zadnjih letih stalno naraščal, v letu 1936 predvidoma ne bo povečal. Tudi višina plač delavcev in uslužbencev bo »stala nespremenjena, kajti v veljavi ostanejo tarifni Pravilniki iz leta 1953 oziroma se lahko računa na Povišanje plač samo na osnovi povečane storilnosti dela. V planu LR Slovenije se vendar predvideva določeno povišanje plačnega sklada (na 102,5) zaradi tega, ker so nekatere spremembe, ki povprečne plače povišujejo (dodatek ob podražitvi živil, sprememba tarifnih pravilnikov), nastale šele med letom 1955. Zalo niso vplivale leta 1955 na celotni plačni sklad, medlem ko vplivajo na plan 1956 v celoti. Strožji cenzus pri otroških dodatkih in spremembe prti minimalnih pokojninah bo omejil naraščanje prejemkov iz socialnega zavarovanja, kar bo posebno vplivalo na zmanjšanje denarnih dohodkov zlasti na vasi. Prejemki iz socialnega zavarovanja bodo v LR Sloveniji zmanjšani na 98,5. Davščine in takse, ki jih plačujejo kmečka gospodarstva v letu 1956, se bodo s svojim vplivom na potrošnjo na vasi ugodno odrazile tudi na splošne blagovno-denarne odnose. Obseg proračunskih sredstev bo ostal v letu 1956 na višini realizacije leta 1955, medtem ko se bodo skupne investicije zmanjšale. Omejevanje ekspanzije denarnih sredstev se je s kreditnimi instrumenti (garancije, obvezni depoziti, individualna vsebinska presoja kreditne sposobnosti) začelo izvajati že v letu 1955. Taka kreditna politika se bo v letu 1956 nadaljevala, poleg tega pa se pripravljajo spremembe v kreditnem sistemu. Zaradi takih ukrepov na področju povečunja pro-izvodnje in uvoza ter omejevanja denarnih sredstev pomeni leto 1956 prehod k stabilizaciji tržišča in cen. Povečana proizvodnja sicer tudi pri omejevanju denarnih sredstev še ne bo mogla zadovoljiti vseh potreb, vendar pa se bo stanje znatno zboljšalo, zlasti kar se tiče dopolnitve potrebnih obratnih zalog. Fri blagu za osebno potrošnjo bo pripomogel k izboljšanju stanja predviden uvoz hrane in industrijskega blaga. Zaradi zmanjšanja investicijskih denarnih sredstev pri nekoliko povečani proizvodnji investicijskega materiala se bo zmanjšal pritisk na blagovne sklade nekaterih vrst investicijskega materiala, kar bo vplivalo na ustalitev cen. Ker bo tempo proizvodnje reprodukcijskega materiala v leiu 1956 nekoliko močnejši kot tempo celotne industrijske proizvodnje, bo sicer preskrba trga s surovinami nekoliko boljša, vendar pa se struktura razpoložljivih skladov reprodukcijskega materiala ne bo bistveno spremenila in (bodo zato določene vrste blaga še vedno primanjkovale. Zato se bo tudi; v letu 1936 obdržal sistem določenih najvišjih cen za nekatere surovine. Pri takih pogojih preskrbe tržišča in obsega denarnih sredstev se predvideva, da bodo v letu 1956 cene industrijskega blaga v povprečju stabilizirane približno na višini cen iz leta 1955, cene kmetijskih pridelkov pa na višini iz II. polletja 1955. 2e navedeni činitelji (zmanjšanje sezonske delovne sile zlasti v gradbeništvu, zmanjšani dohodki iz socialnega zavarovanja, povečanje davščin za kmečka gospodarstva) bodo omejevali dohodke vasi, namenjene za nakup blaga. Ker bo razen tega na razpolago tudi več gradbenega in drugega investicijskega materiala za privatno dejavnost, se bo pritisk kupne moči vasi na blago za osebno potrošnjo zmanjšal. Boljša bo tudi preskrba tržišča s poljedelskim orodje n in drugim materialom za kmetijstvo. Slednjič bodo povečani tudi blagovni skladi za osebno potrošnjo za vas, zlasti pa bo izboljšan Sortiment tega blngn. Tako bo v letu 1936 razmerje med mestom in vasjo regulirano v smer; pravilnejših razmerij v potrošnji med mestom in vasjo, kar bo hkrati usmerjalo kmetijske proizvajalce k čimvečji proizvodnji. Na področju trgovine bomo nadaljevali z utrjevanjem zadružnega sektorja in njegovim usposabljanjem za odkupe kmetijskih pridelkov, kar je eden od važnih ukrepov za stabilizacijo tržišča. S tem bodo dokončno odpadli številni posredniki in nakupovalci, ki so povzročali nepotreben dvig cen. S sredstvi, ki bodo ostvarjena v okviru trgovine, bodo lahko okrajni in občinski ljudski odbori kreditirali trgovinska podjetja zaradi zboljšanja njihove tehnične opremljenosti. K stabilizaciji tržišča bo tudi prispevalo utrjevanje sistema kontroliranja in dogovarjanja cen in kontingentiranja izvoza nekaterih važnejših proizvodov. , Na podlagi že izvršenih in bodočih ukrepov lahko predvidevamo, da bo trg v letu 1956 mnogo bolj ustaljen, kot -je bil v zadnjih letih. Povečane količine blaga za osebno potrošnjo bodo omogočile tudi nadaljnji porast osebne potrošnje. V FLRJ bodo raz-, položljivi blagovni skladi za osebno potrošnjo v letu 1936 povečani v primerjavi z letom 1955 za okrog 8 %, v tem živilski proizvodi za 4 %, industrijsko blago pa za okrog 19 %. Na osnovi tega in upoštevajoč omejevanje kupne moči podeželskega prebivalstva se ob izpolnitvi osnovnih postavk plana lahko računa z določenim postopnim porastom potrošnje delavcev in uslužbencev, medtem ko bo potrošnja vasi lahko naraščala le na podlagi večje produktivnosti dela in povečane proizvodnje za tržišče. XI. poglavje Investicije Skupni obseg neto investicij v LRS je bil v letu 1955 za 4,7 milijona dinarjev ali 9,7 % nižji kakor v letu 1954. V letu 19% se bo v zvezi s predvidenim znižanjem investicij v okviru Celotne FLRJ moral še nadalje zmanjšati. Znatno sc bo spremenila tudi njihova notranja struktura. Za investicijsko graditev v letu 1956 se bodo zmanjšali krediti iz splošnega investicijskega sklada za temeljno industrijsko izgradnjo v okviru cele države. Razen tega so pa investicijska dela na večini objektov, ki so se financirali v prejšnjih letih iz tega vira, v LR Sloveniji že toliko napredovala, da so objekti že v delnem obratovanju in so za do-vršitev potrebna manjša sredstva. Na temelju ugotovitve strokovne komisije Zveznega izvršnega sveta je za nadaljevanje začetih objektov, ki so se dosedaj gradili iz sredstev splošnega investicijskega sklada, v LR Sloveniji potrebno za leto 1956 približno 6800 milijonov dinarjev. Odobrene transe za kmetijstvo iz splošnega kreditnega sklada za leto 1956 znašajo v LR Sloveniji 548 milijonov dinarjev. Predvideva se, da bodo gospodarske organizacije v LR Sloveniji tako s področja industrije in rudarstva, kakor tudi kmetijstva pri namenskih natečajih iz splošnega investicijskega sklada prejela še nekaj novih kreditov. Razen tega je z zveznim družbenim planom za leto 1956 določena, preko splošnega investicijskega sklada, dotacija okraju Koper za nadaljevanje izgradnje tovarne motornih koles v višini 600 milijonov din in za cesto Senožeče—Rižana v višini 400 milijonov dinarjev. Proračun Ljudske republike Slovenije za leto 1956 predvideva za negospodarske investicije republike 1360 milijonov dinarjev. Ta sredstva so namenjena predvsem za nadaljevanje začetih del na prosvetnih, zdravstvenih in podobnih objektih. Njihova razporeditev je razvidna iz posebne priloge k proračunu LR Slovenije za leto 1956. Sredstva republiškega sklada za investicije iz naslova 60 % deleža LR Slovenije na okrajnih skladih za investicije bodo znašala 3087 milijonov dinarjev in se bodo glede na določila XXV. poglavja Zveznega družbenega plana uporabila predvsem za obveznosti po veljavnih predpisih o dajanju investicijskih posojil, za obveznosti nastale zaradi prekoračenja dovoljenih investicijskih posojil in za kreditiranje nadaljevanja izgradnje začetih objektov v gospodarstvu in družbenem standardu, izvzemši stanovanjske objekte, ki se kreditirajo iz posebnih skladov. Pri tem se bodo morali upoštevati naknadni predpisi za trošenje teh skladov, ki jih bo na podlagi pooblastil zveznega družbenega plana izdal Zvezni izvršni svet. Del sredstev republiškega investicijskega sklada se mora uporabiti za investicije v kmetijstvu. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS lahko da jz republiškega investicijskega sklada dotacijo posameznim okrajnim investicijskim skladom. Obseg negospodarskih investicij, ki se bodo financirale iz proračuna posameznih ljudskih odborov zavisi od razdelitve proračunskih sredstev, s katerimi ljudski odbori razpolagajo na del za administrativni proračun in na del za negospodarske investicije. Okrajni investicijski skladi bodo znašali v letu 1956 skupno 4022 milijonov dinarjev. Del teh sredstev, t. j. 55i milijonov dinarjev je vezan namensko na investicije v kmetijstvu, za ostala sredstva pa bodo veljali isti predpisi kot za republiški investicijski sklad. Pomembni so v letu 1956 zlasti občinski investicijski skladi, ki bodo znašali skupno 1804 milijone dinarjev. S tem se daje pomembna materialna osnova komunalnemu samoupravljanju. Ta sredstva bodo omogočila občinam razvijati njihovo gospodarstvo predvsem glede na njihove ožje lokalne potrebe. S čim ekonomičnejšo razporeditvijo teh sredstev bodo občine lahko že v letu 1956 vplivale na splošni razvoj gopodarstva na svojem teritoriju zlasti pa na razvoj kmetijstva, obrtništva m trgovine. Kmetijske zadruge bodo razpolagale z lastnimi skladi v višini preko 800 milijonov dinarjev, od katerih se pretežni del mora investirati v kmetijstvo. Računa pa se, da bodo ta sredstva glede na povečano gospodarsko aktivnost zadrug s prevzemom celotnega odkupa še znatno večja. V letu 1956 se še nadalje povečujejo sredstva za izgradnjo stanovanjskih objektov. Skladi za stanovanjsko izgradnjo bodo znašali v LR Sloveniji skupno preko 5600 milijonov dinarjev, od tega republiški sklad 560 milijonov dinarjev. Ob upoštetvanju lastnih sredstev, ki jih morajo vložiti investitorji lahko računamo, da bo v LR Sloveniji v letu 1956 vloženo v stanovanjsko izgradnjo 20 do 30 % več sredstev kot v letu 1955. Letošnja investicijska politika. usmerja sredstva preko namenskih skladov na tista področja, ki so odločilna zä naš nadaljnji gospodarski razvoj. S pomočjo namenskih skladov se bo brez neposredne intervencije usmerjala investicijska izgradnja v skladu z našo ekonomsko politiko. D r u g i d e 1 / EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA LR SLOVENIJE XII. poglavje Dopolnilna dohodnina od kmetijstva, ki jo plačujejo pridelovalci hmelja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije se. pooblašča, da predpiše za leto 1956 dopolnilno dohodnino od kmetijstva, ki jo plačujejo pridelovalci hmelja. XIII. poglavje Dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije se pooblašča, da v sporazumu z Zveznim izvršnim svetom lahko predpiše za leto 1956 dopolnilno dohodnino od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa. XIV. poglavje ' Sredstva za proračun LR Slovenije 1 Razdelitev prometnega davka 1 Po XVI. poglavju zveznega družbenega plana za leto 19% sta odstopljena LR Sloveniji t. prometni davek od vina in žganja, izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno in 2. 7 % od prometnega davka, plačanega na območju LR Slovenije, ki pripada zvezi. 2 Za kritje proračunskih izdatkov se odstopa okrajem: 1. 70% od prometnega davka od vina in žganja, ki se vplača na območju okraja, izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno. Okrajem Gorica, Kočevje, Koper in Novo mesto se odstopa ta prometni davek v celoti. 2. Od prometnega davku, vplačanega na območju okraja, ki pripada zvezi: 1 % okrajema Celje in Kranj; 2 % okrajem Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Trbovlje; 7 % okrajem Gorica, Kočevje, Koper -in Novo mesto. 3 LR Slovenija je udeležena s 30 % pri prometnem davku od zasebnih poklicev, ki se vplača v okrajih. LR Slovenija ni udeležena pri tem prometnem davku, ki se vplača v okrajih Gorica, Kočevje, Koper in Novo mesto. II Delež LR Slovenije pri sredstvih, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za okrajne proračune 1 LR Slovenija je udeležena pri sredstvih, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za okrajne proračune po posameznili okrajih, tako: Delež LR Slovenije v % Celje 71 Kranj 75 Ljubljana 57 Maribor 58 Murska Sobota 58 Ptuj 30 Trbovlje 47 m Razdelitev dohodnine 1 Od dohodnine, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade na podlagi zveznih predpisov, pripada: okraju Kranj 30 % okrajem Celje, Ljubljana, Maribor 70 % okraju Ptuj 80 % ostalim okrajem 100 % 2 Dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa pripada v celoti okrajem. 3 Od dopolnilne dohodnine od kmetijstva, ki jo plačujejo pridelovalci hmelja pripada okrajem 70 %. XV. poglavje Razdelitev dobička gozdnih gospodarstev Dobiček, ki ga dosežejo gozdna gospodarstva pri rednem vzdrževanju gozdov (stroka 311 — vzgoja in nega gozdov), se razdeli med podjetje in okraj z okrajnim družbenim planom. Gozdna gospodarstva so dolžna v svojem knjigovodstvu posebej izkazati dejavnost vzgoje in nege gozdov. XVI. poglavje Investicijski sklad LR Slovenije 1 Na podlagi določila 4. razdelka XXV. poglavja zveznega družbemega plana za leto 1956 se ukine a) republiški kreditni sklad za investicije, ki je bil ustanovljen na podlagi 1. razdelka XIX. poglavja družbenega plana LR Sovenije za leto 1954 in b) sklad za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in- Dolenjski, ki je bil ustanovljen na podlagi 2. razdelka XIX. poglavja družbenega plana LR Slovenije za leto 1954. 2 Pravice, obveznosti in sredstva obeh ukinjenih skladov iz 1. razdelka se prenesejo na investicijski sklad LR Slovenije, ki je bil ustanovljen s 4. razdelkom XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956. 3 V sredistv'a investicijskega sklada LR Slovenije se steka 60 % od sredstev okrajnih investicijskih skladov, navedenih v točki a) 5. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto IWh. 4 Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je pooblaščen, da daje iz tega sklada dotacije okrajnim investicijskim skladom. Iz dotacije iz prednjega odstavka dajejo okraji investicijske kredite za objekte, ki se določijo sporazumno z Izvršnim svetom Ljudske skupščine LR Slovenije. Anuitete od teh posojil se stekajo v okrajne investicijske sklade, ki jim je bila dana dotacija, 5 Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije določi namen in način uporabe sredstev republiškega investicijskega sklada ter višino tranŠ za leto 1936 za posamezne objekte, za katerih izgradnjo so bili odobreni krediti v prejšnjih letih. / Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je dolžan izločiti del sredstev tega sklada Za investicije v kmetijstvu. XVII. poglavje Republiški sklad za pospeševanje kmetijstva V republiški sklad za pospeševanje kmetijstva se steka 6 % dohodnine od kmetijstva. XVIII. poglavje Občinsko doklade na dohodke od kmetijstva Stopnje občinskih doklad na dohodke od kmetijstva ne morejo biti višje od 15 %. XIX. poglavje Gozdni skladi 1 V okrajne gozdne sklade se stekajo sredstva, ki so določena v 8. razdelku XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956, s lem da se sredstva, navedena pod točko a) omenjenega razdelka, določijo na 40 % cene stoječega lesa. 2 V republiški gozdni sklad se steka 35 % od celotnih dohodkov okrajnih gozdnih skladov, razen od dotacij, ki jih dobijo okrajni skladi iz republiškega sklada. 3 Z okrajnimi družbenimi plani se določi del sredstev, ki se iz okrajnih gozdnih skladov vplača v občinske gozdne sklade. 4 Zaradi vskladitve investicij v gozdarstvu je treba predračune dohodkov in izdatkov okrajnih gozdnih skladov pred njihovo odobritvijo predložiti v mnenje Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LR Slovenije. XX. poglavje Cestni skladi Sredstva c-estnih skladov, določena na podlagi 9. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956, se delijo tako: 1 Cestnemu skladu LR Slovenije pripada: a) takse, ki se plačajo na motorna vozila po predpisih o taksah In b) dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam I. in II, reda 2 Okrajnim cestnim skladom pripada: a) "0 % od taks od vprežnih cestnih vozil po predpisih o taksah, b) 'dohodki od prodane trave, sadja In drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam III. reda in c) denarne kazni, plačane zaradi kršitve prometnih predpisov, ki jih izrečejo pristojni organi. 3 Občinskim cestnim skladom pripada: . a) 50 % od taks od vprežnih cestnih vozil po predpisih o taksah, b) prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil in c) dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč^ ki spadajo k cestam IV, reda. XXI. poglavje Sklad za zidanje stanovanjskih hiš LR Slovenije V sklad za zidanje stanovanjskih hiš LR Slovenije se vplačuje: a) 10 % sredstev občinskih kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš in b) stanovanjski prispevek gospodarskih organizacij ali njihovih Samostojnih obratnih enot, ki izvajajo dola na velikih gradbiščih ali ki opravljajo po naravi svojega poslovanja dejavnost začasno v raznih krajih, katere določi zvpzni državni sekretar za narodno gospodarstvo v smislu 7. člena uredbe o republiških skladih za zidanje stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 47/55). • XXII. poglavje Vodni sklad LRS Vodnemu skladu LR Slovenije se da iz proračuna LR Slovenije dotacija za kritje administrativnih izdatkov republiške upravo za vodno gospodarstvo. XXIII. poglavje Določitev največjih količin stoječega lesa, ' ki se smejo posekati Za leto 1956 se določajo tele največje količine stoječega lesa, ki se smejo posekati: 1. Za gozdove splošnega ljudskega premoženja, ki so v upravi okrajnih ljudskih odborov in s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva: količine v tisočih oblih ma Območje OLO Skupno izkoriščanje gozdov Delitev po namenu potrošnje družbeni podeželska plan potrošnja Delitev na drevesne iglavci glavne vrste listavci jamski les iglavcev V tem glavni sortimenti celulozni hmeljevke les iglavcev pragovska oblovina Celje 73,2 66,5 6,7 40,0 33,2 6,4 8,9 0,5 12 Gorica 69,1 61,9 7,2 25,6 43,5 3,3 4,8 02 1,0 Kočevje 82,4 78,1 4,3 38,4 44,0 3,6 9,0 0,1 2,0 Koper 72,1 62,8 9,3 43,0 29,1 3,2 9,3 0,1 1,3 Kranj 101,0 99,9 1,1 79,8 21,2 6,3 23,0 0,3 0,1 Ljubljana 71,5 65,1 6,4 45,1 26,4 5,1 9,0 0,1 0,5 Maribor 113,8 108,5 5,3 91,0 22,8 11,6 22,0 1.4 0,8 Murska Sobota 13,5 7,9 5,6 2,6 10,9 0,6 0,1 — 0,1 Novo mesto 58,3 50,3 8,0 20,0 33,5 2,0 3,6 0,1 1,2 Ptuj 13,3 12,7 0,6 5,4 7,9 1,2 0,8 — 0,5 Trbovlje 27,6 23,4 4,2 5,6 22,0 1,7 0,5 0,1 0,2 Skupaj 695.8 637,1 59,7 396,5 299,5 45,0 91,0 2,7 8,9 2. Za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja ter za zadružne in zasebne gozdove: količine v tisočih oblih m* Območje OLO Skupno izkoriščanje gozdov Delitev po namenu potrolnje družbeni podcM-ka plan potrošnja Delitev na drevesne iglavci glavne vrste listavci jamski les iglavcev V tem glavni sortimenti celulozni . , , lei iglavcev bmelj.vke pragovska oblovina Celje 228,6 103,2 125,4 139,8 88,8 21,4 21,0 1,0 1.5 Gorica 104,2 57,6 66,6 23,0 • HI 2 4,5 1,2 0,1 1,0 Kočevje , 79,2 35,5 45,7 30,0 49,2 3,0 5,7 0,1 1,6 Koper 81,4 40,9 ' 40,5 34,7 46,7 5,2 4,8 0,1 0,8 Kranj 147,0 74,5 72,5 102,0 45,0 10,0 25,7 0,8 0,3 Ljubljana 252.4 119,8 152,6 139,3 113,1 15,0 27,3 1,0 1,5 Maribor 212,0 109,8 102,2 157,6 54,4 22,0 26,0 0,6 0,5 Murska Sobota 56,42 6,43 50,00 • 19,56 36,86 3,1 — — 0,6 Novo mesto 145,8 49,5 96,5 16,9 128,9 1,8 2,2 0,1 2,5 Ptuj 67,0 12,0 55,0 12,9 54,1 2,5 0,5 — 1,6 Trbovlje 117,2 46,5 70,7 15,3 101,9 3,3 0,6 0,1 2,4 Skupaj 1491,22 633,72 857,3 691,06 800,16 92,0 113,0 3,9 14,1 Skupaj 1. 1 in 2 LRS 2187,02 1270,82 916,2 1087,56 1099,46 137,0 204,0 6,6 23,0 Okrajni ljudski .odbori morajo skrbeti za to, da se v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, v katerih sekajo gozdna gospodarstva, posekajo količine stoječega leša, določene v 1. točki. Količine stoječega lesa, ki se smejo posekati so za gozdove iz 2, točke maksimalne. Količine jamskega in celuloznega lesa iglavcev, hmeljevk ter pragovske oblovine so minimalne in se v okviru skupno določenih količin stoječega lesa lahko prekoračijo. V prednjem odstavku navedeni sortimenti se smejo dobavljati samo namembnim potrošnikom. XXIV. pogavje Sredstva proračuna in skladov LR Slovenije 1 Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: milijonov din del prometnega davka 2i912 del dohodnine 879 del dobička za proračun 4139 dohodki republiških uradov in zavodov 53 drugi dohodki 106 se Sredstva za financiranje proračunskih izdatkov bodo uporabila za naslednje namene: milijonov din administrativni proračun 6327 negospodarske investicije 1360 dotacije okrajem 404 od tega: okraju Koper okraju Novo mesto milijonov din 270 134 'V letu 1956 bo razpolagala LR Slovenija s skupnimi sredstvi za financiranje proračunskih izdatkov v višini 8091 milijonov din. Sredstva za negospodarske investicije se uporabno za objekte, navedene v prilogi, ki je sestavni del proračuna LR Slovenije za leto 1956. 2 SLlad za investicije LR Slovenije, iz naslova deleža LR Slovenije pri sredstvih okrajnih investicijskih skladov bo znašal v letu 1956 5087 milijonov din 5 Stanovanjski sklad LR letu 1956 4 Slovenije bo znašal v 560 milijonov din Sklad za pospeševanje kmetijstva LR Slovenije bo znašal v letu 1956 5 191 milijonov din Cestni sklad • LR Slovenije iz naslova taks bo znašal v letu 1956 203 milijone din III. predračune posebnih skladov z dohodki v znesku 251,000.000 din izdatki v znesku 1.426,000.000 din in presežkom izdatkov ' 1.175,000.000 din 2. člen Presežki dohodkov nad izdatki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 9.470.000 din gredo v republiški proračun. Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 264.988.000 din se krijejo z dotacijami republiškega proračuna. , 3. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih posebnih skladov v skupnem znesku 1.175,000.000 din se krijejo z dotacijami republiškega proračuna. XXV. poglavje 4. člen Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956 dalje. St. U-57/1-56 Ljubljana, dne 25. aprila 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Predsednik Predsednik Izvršnega sveta • Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 44. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1956, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 25. aprila 1956 in ki se glasi: ZAKON o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1956 1. člen Predlog republiškega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega: L republiški proračun z dohodki v znesku 8.091,000.000 din in izdatki v znesku 8.091,000.000 din II. predračune finančno z dohodki v znesku izdatki v znesku presežkom dohodkov in presežkom izdatkov samostojnih zavodov 3.896.659.000 din 4.172.177.000 din 9,470.000 din 284,983.000 din Finančno samostojni zavodi iz 1. odstavka 2. člena, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad planiranim .presežkom dohodkov nad izdatki s tem, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so s predračunom planiram, ali pa brez škode za kakovost storitev oziroma proizvodov zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način dosežen presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda za leto 1956 tako, da vplačajo: • a) v sklad za nagrade največ 50 % presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati 1/12 zneska rednih osebnih' izdatkov za leto 1956; b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Finančno samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo planiranega presežka dokodko.v nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki po določbah prejšnjega odstavka. Ce ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi Izvršni svet, kolikšen del doseženega presežka dohodkov naći izdatki, ki preostane po plačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1956 v posamezne druge .sklade. Presežek dohodkov, ki ga je finančno samostojni zavod ne doseže na način, določen v prvem in drugem odstavku tega člena, bo razdeljen z zakonom o sklepnem računu o izvršitvi republiškega proračuna za leto 1956. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim financiranjem (Uradni list LRS, št. 17/1953). 5: člen Predračune novo ustanovljenih republiških organov in zavodov, kakor tudi izdajo novih predpisov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, potrjuje Izvršni svet Ljudske skupščine in jih predloži v pritrditev odboroma za proračun obeh domov Ljudske skupščine LRS. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da kredite zu negospodarske investicije, določene v razdelku Uprave za investicije, dodeljuje v višini potreb na posamezne republiške organe in objekte šele po predložitvi dokumentacije. Izvršni svet je pooblaščen, da v okviru kredita, ki je določen v proračunu za subvencije družbenim organizacijam in društvom dodeljuje subvencije posameznim družbenim organizacijam in društvom po ugotovljenih potrebah. 7. člen Krediti, ki jih vrnejo zavodi za socialno zavarovanje po členih-24, 26 in 29 zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, se ne smejo uporabiti brez soglasja državnega sekretarja za finance LRS. 8. člen Nastavitve pri republiških organih in zavodih, za katere v proračunu niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi Izvršnega sveta. 9. člen Financiranje okrajnih sodišč se prenese na proračune okrajnih ljudskih odborov. 10. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 19%. St. U-46/1-% Ljubljana, dne 25. aprila 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 45. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 25. aprila 19% in ki se glasi: ZAKON o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji I. SPLOSNA DOLOČBA 1. člen Določbe zakona o državni upravi (Uradni list FLRJ, št 13-127/56) se neposredno uporabljajo za državne upravne organe in svete v Ljudski republiki Sloveniji. II. REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN SVETI a) Republiški upravni organi 2. člen S tem zakonom se določajo republiški državni sekretariati, sekretariati Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije, uprave in inšpektorati ter drugi republiški upravni organi, ki so pod neposrednim nadzorstvom Izvršnega sveta, in se določa njihovo delovno področje. Pristojnost republiških upravnih organov se določa z zakoni in z drugimi predpisi v skladu z republiško pristojnostjo in z določbami zakona o državni upravi ter v mejah njihovega delovnega področja, ki je določeno s tem zakonom. 3. člen Republiški državni sekretariati so; Državni sekretariat za notranje zadeve, Državni sekretariat za pravosodno upravo. Državni sekretariat za finance. 4. člen Sekretariati Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije so: Sekretariat za zakonodajo im organizacijo. Sekretariat za splošne gospodarske zadeve. Sekretariat za industrijo in obrt, Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, Sekretariat za blagovni promet, Sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve. Sekretariat za promet, Sekretariat za delo, Sekretariat za občo upravo. 5. člen Samostojne republiške uprave in inšpektorati so: Uprava za gozdarstvo, Uprava za vodno gospodarstvo. Uprava za ceste, Geodetska uprava, Sanitarni inšpektorat. 6. člen Upravni zavod za strokovne upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju planiranja je Zavod LR Slovenije za gospodarsko planiranje. Direktor zavoda ima položaj državnega sekretarja. 7. člen Upravni zavod za zadeve statistične službe iz republiške pristojnosti je Zavod LR Slovenije za statistiko. 8. člen v Izvršni svet lahibo z uredbo odpravi ali združi posamezne republiške upravne organe iz 4. do 7. člena tega zakona ter spremeni njihovo s tem zakonom določeno delovno področje. Uredbe o združitvi in odpravi sekretariatov Izvršnega sveta in o spremembi njihovega delovnega področja je treba predložiti Ljudski skupščini LR Slovenije v potrditev. b) Sveti 9. člen Sveti so izvršiluo-upravni organi na področju prosvete. kulture, zdravstva in socialne politike ter na drugih področjih, kjer je družbeno upravljanje. Sveti opravljajo zadeve družbenega upravljanja, ki imajo splošen pomen, določene izvršilne zadeve. ki so jun dane z zakonom, ter upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju, za katero so ustanovljeni. 10. člen Republiški sveti so: Svet za šolstvo, Svet za kulturo in prosveto, Svet za zdravstvo, Svet za socialno varstvo. 11. člen Izvršilne in določene upravne zadeve iz pristoj* nosti sveta opravlja svet kot kolegijski organ, druge upravne zadeve pa sekretariat sveta. 12. člen Svet kot kolegijski organ sestavljajo predsednik in člani sveta. Število članov sveta določi Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. 13. člen Predsednika sveta imenuje Izvršni svet. Za predsednika sveta je lahko imenovan tudi član Izvršnega sveta. Določeno število članov sveta volijo samoupravni zavodi ter strokovne in družbene organizacije, ki so določene s tem zakonom ali z odlokom Izvršnega sveta, izmed svojih članov na svoji skupščini oziroma na seji svojega najvišjega organa. Druge člane sveta imenuje Izvršni svet izmed državljanov, ki so se izkazali z delom na določenem področju. Mandat članov sveta traja dve leti. Vsako leto se volj oziroma imenuje polovica vseh članov sveta. Nihče ne more biti zaporedoma več kot dve mandatni dobi član istega sveta. Samoupravni zavod oziroma strokovna ali družbena organizacija lahko odpokliče člana sveta, ki ga je izvolila, in izvoli namesto njega drugega člana sveta. Izvršni svet lahko razreši predsednika oziroma člana sveta, ki ga je imenoval, in imenuje namesto njega drugega. Svet lahko predlaga zavodu, organizaciji oziroma Izvršnemu svetu, naj odpokliče oziroma razreši člana, kt so ga izvolili oziroma imenovali, če neopravičeno ne sodeluje v svetu, in da izvoli oziroma imenuje namesto njega drugega člana sveta. Izvolitev oziroma imenovanje predsednika in članov sveta se objavi v Uradnem listu LRS. 14. člen V Svet za šolstvo volijo člane: 1. Zveza sindikatov Jugoslavije — Republiški svet za Slovenijo, 2. Zveza prijateljev mladine Slovenije, 3. Ljudska mladina Slovenije, 4. Združenje učiteljev in profesorjev LRS, 5. Združenje učiiteljev in profesorjev strokovnih šol LRS, 6. Združenje vzgojiteljev LRS, 7. Združenje učiteljev in vzgojiteljev specialnih šol in ustanov LRS, 8. »Partizane, zveza za telesno vzgojo v Sloveniji, 9. športna zveza Slovenije. V Svet za kulturo in prosveto volijo člane: 1. Zveza sindikatov Jugoslavije — Republiški- svet za Slovenijo, 2. Svet »Svobode in prosvetnih društev LRS, 3. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 4. Univerza v Ljubljani, 5. Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, 6. Društvo slovenskih književnikov, 7. Društvo slovenskih likovnih umetnikov, 8. Društvo slovenskih skladateljev, 9. Zveza inženirjev in tehnikov LRS, 10. »Partizane, zveza za telesno vzgojo v Sloveniji, 11. športna zveza Slovenije. V Svet za zdravstvo volijo člane: 1. Zveza sindikatov Jugoslavije — Republiški svet za Slovenijo, 2. Zavod za sociallio zavarovanje LRS, 3. Rdeči križ — Glavni odbor Slovenije, 4. Slovensko zdravniško društvo, 5. Farmacevtsko društvo Slovenije, 6. Medici n «ka fakulteta, 7. Centralni higienski zavod LRS, 8. Zveza ženskih društev Slovenije, 9. »Partizan«, zveza za telesno vzgojo v Sloveniji. V Svet za socialno varstvo volijo člane: 1. Zveza sindikatov Jugoslavije — Republiški svet za Slovenijo, 2. Zveza vojaških vojnih invalidov — Glavni odbor, 3. Zveza borcev NOV — Glavni odbor, 4. Zveza ženskih društev Slovenije, 5. Zveza prijateljev mladine Slovenije, 6. Zavod za socialno zavarovanje LR.S, 7. Društvo upokojencev LRS. Vsak zavod oziroma organizacija voli v ustrezni svet po enega člana. Izvršni svet lahko določi, da volijo po enega člana v posamezni svet tudi drugi zavodi oziroma organizacije. 13, člen Sekretariati republiških svetov so: Sekretariat za šolstvo, Sekretariat za kulturo in prosveto, Sekretariat za zdravstvo, Sekretariat za socialno varstvo. Izvršni svet lahko odloči, da ima dvoje ali več svetov* s sorodnim delovnim področjem skupen sekretariat. 16. člen Delo sekretariata neposredno vodi sekretar sveta. Imenuje in razrešuje ga Izvršni svet. Sekretar sveta ima položaj sekretarja sekretariata Izviršnega sveta. Sekretar sveta je odgovoren za delo sekretariata Izvršnemu svetu. Sekretar sveta je odgovoren za delo sekretariata tudi svetu, kolikor gre za zadeve s področja sveta kot kolegijskega organa. Sekretar se mora ravnati tudi po smernicah sveta in mora iz vrš e, vati njegove sklepe. 17. člen Svet kot kolegijski organ na področju, za katero je svet ustanovljen, skrbi za izvrševanje zakonov in drugih predpisov Ljudske skupščine in Izvršnega sveta; daje pobudo za pripravo oziroma izdajo zakonov in drugih predpisov: izdaja sam pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje uredb in drugih predpisov Izvršnega sveta Ljndske skupščine LRS, za izvrševanje zakonov ter zveznih uredb in drugih predpisov Zveznega izvršnega sveta pa samo, če je za to s predpisom izrecno pooblaščen; izdaja priporočila ljudskim odborom, samoupravnim zavodom ter strokovnim in družbenim organizacijam za njihovo delo; obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za družbeno upravljanje na področju, za katero je svet Ustanovljen, im daje v zvezi s tem predloge in priporočila; določa končno besedilo, predloga predračuna sveta; potrjuje predpise oziroma daje pritrditev k predpisom ljudskih odborov in drugih državnih organov, če je potrditev oziroma pritrditev po predpisih potrebna; imenuje in razrešuje elane vodstvenih organov družbenega upravljanja, kolikor spada to po posebnih predpisih v pristojnost sveta; opravlja druge upravne zadeve, za katere je to določeno z zakoni in drugimi predpisi. Svet kot kolegijski organ lahko daje smernice sekretarju sveta in ga lahko pooblasti, da izda upravna navodila v posameznih vprašnjih iz pristojnosti sveta. 18. člen Svet kot kolegijski organ dela samo na sejah. 19. člen Sekretariat sveta opravlja upravne zadeve iz pristojnosti »veta, kolikor e tem zakonom ali z drugimi predpisi niso dane v delovno področje sveta kot kolegijskega organa, zlasti: skrbi za izvrševanje predpisov in drugih aktov predstavniških teles Izvršnega sveta in izvršuje pravice, ki so mu dane s predpisi; proučuje vprašanja in pripravlja po nalogu sveta in Izvršnega sveta osnutke predpisov, ki jih svet izda sum oziroma predlaga Izvršnemu svetu; izvršuje sklepe sveta im sikrbi za njihovo izvrševanje; izvršuje predračun sveta; vodi upravni postopek in izdaja odločbe; nadzoruje zakonitost dala upravnih organov ljudskih odborov; odloča o uslužhenskih in delovnih razmerjih uslužbencev im delavcev, kolikor to ne spada v pristojnost Izvršnega sveta ali kolikor ni z zakonom drugače določeno; potrjuje odločbe o uslužhenskih razmerjih uslužbencev ljudskih odborov in zavodov oziroma daje pritrditev k taikiim odločbam, če je potrditev ali pritrditev po predpisih potrebna; izvršuje nasproti samoupravnim zavodom in organizacijam na področju, za katero je svet ustanovljen, pravice im dolžnosti, ki so določene z zakonom o državni Opravi in z drugimi predpisi. Sekretariat sveta opravlja na področju, za katero je svet ustanovljen, tudi strokovno službo Za Izvršni svet v zadevah, ki «padajo v pristojnost Izvršnega sveta. III. DELOVNO PODROČJE a) Državni sekretariati 20. člen Državni sekretariat za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju državne ' varnosti in javnega reda. svobode in pravic državljanov, družbenega in osebnega premoženja, izvrševanje kazni, notranjega miru in reda in državljanskih stanj., 2t. člen Državni sekretariat za pravosodno upravo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju pravosodja, spremlja delo advokature in. opravlja administrativne zadeve v zvezi s pomilostitvami. 22. člen Državni sekretariat za finance spremlja finančno izvrševanje republiškega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iiz republiške pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov nasproti družbeni skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju kreditov (kratkoročnih iti dolgoročnih); pripravljanja in izvrševanja republiškega proračuna; kontrole izvrševanja republiškega proračuna ter proračunsko-računovodskega in materialnega poslovanja državnih organov, zavodov in družbenih skladov; finančnega nadzorstva nad bankami ter drugimi kreditnimi in zavarovalnimi zavodi, Id jih ustanovijo republiški organi; finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij; ua področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva Splošnega ljudskega premoženja (agrarna reforma in. kolonizacija, razlastitev, nacionalizacija, zaplemba, zemljiški sklad im promet Z zemljišči im stavbami). V sestavu Državnega sekretariata za finance sta Republiška uprava za dohodke im Republiški finančni inšpektorat. Državni sekretariat za finance opravlja nasproti Geodetski upravi pravice in dolžnosti, ki so določene s 43. Členom zakona o državni upravi, b) Sveti 23. člen Svet za šolstvo opravlja zadeve družbenega upravljanja, ki imajo splošen pomen, določene izvršilne zadeve ter upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju šolstva, predšolske vzgoje in pred-vojaške vzgoje, kolikor to ne spada v pristojnost drugih organov. 24. člen Svet za kulturo in prosveto opravlja zadeve družbenega upravljanja, ki imajo splošen pomen, določene izvršilne zadeve ter upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju znanosti, umetnosti, ljudske prosvete, telesne kulture, radijslko oddajne službe, filma, založništva in drugih oblik kulturnega življenja ter umetniških akademij, kolikor to ne spada v pristojnost drugih organov. Svet za kulturo in prosveto izvršuje nasproti Državnemu arhivu LR Slovenije in Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti pravice in dolžnosti, ki so določene s 46. členom zakona o državni upravi. ■ Svet za kulturo in prosveto opravlja nasproti republiški komisiji za pregled filmov pravice in dolžnosti, ki so določene s 30. členom zakona o državni upravi, 23. člen Svet za zdravstvo opravlja zadeve družbenega upravljanja, ki imajo splošen pomen, določene izvršilne zadeve ter upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju zdravstvenega varstva, kolikor to ne spada v pristojnost drugih organov. Svet za zdravstvo opravlja nasproti Centralnemu higienskemu zavodu LRS in republiškemu Sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, hi so določene s 46. oziroma 48. Členom zakona o državni upravi. 26. člen Svet za socialno varstvo opravlja zadeve družbenega upravljanja, ki imajo splošen pomen, določene izvršilne zadeve ter upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju splošnega skrbstva, varstva matere m otroka, skrbništva in invalidskega varstva, kolikor to ne spada v pristojnost drugih organov. V sestavu Sveta za socialno varstvo je Republiška invalidska uprava. c) Sekretariati Izvršnega sveta 27. člen Sekretariat za zakonodajo in organizacijo pripravlja osnutke zakonov, uredb in drugih predpisov, kolikor to ne spada v področje državnih sekretariatov, svetov, drugih sekretariatov Izvršnega sveta in drugih republiških upravnih organov; skrbi za skladnost pri izdelavi vseh predpisov s stališča enotnosti! pravnega sistema in pravno tehnične obdelave; daje Izvršnemu svetu mnenje glede ikončnega besedila predlogov pravnih predpisov in organizacijskih ukrepov ter o vseh drugih pravnih vprašanjih, o katerih odloča Izvršni svet; proučuje vprašanje izgradnje ustavnega in pravnega sistema ter daje Izvršnemu svetu predloge in mnenja o teh vprašanjih; daje republiškim upravnim organom mnenja o osnutkih predpisov, ki mu jih ti pošljejo v mnenje; pazi na zakonitost predpisov republiških upravnih organov in ljudskih odborov ter opozarja Izvršni svet na njihove predpise, če so v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi; skrbi za izvajanje predpisov o volitvah v predstavniška telesa in organe delavskega samoupravljanja; daje strokovno pravno pomoč Ljudski skupščini LRS; skrbi za objavo republiških predpisov, odlokov f krajnih ljudskih odborov im uradnih razglasov v Uradnem listu LRS ter opravlja nadzorstvo nad Uradnim listom LRS v zvezi s temi objavami. 28. člen Sekretariat za splošne gospodarske zadeve spremlja izvrševanje republiškega družbenega plana kot celote; ureja in obdeluje podatke o gospodarstvu kot celoti in o izvrševanju republiškega družbenega plana; daje Izvršnemu svetu občasne analize im poročilu o gibanju gospodarstva; proučuje vprašanja gospodarskega sistema ter «premija delovanje gospodarskega sistema im tekoče gospodarske politike; spremlja izvajanje investicij v Ljudski republiki Sloveniji; daje Izvršnemu svetu poročila o teh vprašanjih im predloge za ukrepe zaradi izpolnjevanja družbenih planov im tekoče gospodarske politike; daje Izvršnemu svetu mnenje o vseh predlogih in ukrepih, ki se tičejo izvrševanja republiškega družbenega plana in gospodarstva kot celote; daje Izvršnemu svetu mnenje o pravnih predpisih s področja gospodarstva, ki jih izdaja Izvršni svet; sodeluje z zavodom LRS za gospodarsko planiranje pri izdelavi tekočega družbenega plama; sodeluje z gospodarskimi zbornicami, inštituti ni z drugimi gospodarskimi organizacijami. V sestavu Sekretariata za splošne gospodarske zadeve je Republiška uprava za investicije. Sekretariat za splošne gospodarske zadeve izvršuje nasproti Republiški komisiji za potrjevanje investicijskih programov pravice im dolžnosti, ki so določene s 50- členom zakona o državni upravi. 29. člen Sekretariat za industrijo in obrt spremlja izvrševanje republiškega družbenega plauu na področju industrije, gradbeništva m obrti, gibanje industrijske proizvodnje, gradbeništva in obrti ter delovanje gospodarskega sistema in gospodarskih ukrepov na teh področjih; skrbi za izvajanje predpisov o industrijskih tehničnih inšpekcijah; spremlja delo zavodov, inštitutov in drugih organizacij na področju pospeševanja proizvodnje in produktivnosti dela in daje Izvršnemu svetu predlog^ za izdajo predpisov in ukrepov na teh področjih; opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju industrije, gradbeništva in obrti, kolikor niso posamezne zadeve s teh področij dane v pristojnost drugim republiškim upravnim organom. V sestavu Sekretariata za industrijo in obrt so: Elektroenergetski inšpektorat, Inšpektorat parnih kotlov in Rudarsko-metalurški inšpektorat. 30. člen Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo spremlja izvrševanje republiškega družbenega plana na področju kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva; spremlja gubanje kmetijske proizvodnje ter gozdnega gospodarstva in vodnega gospodarstva ter delovanje gospodarskega sistema in ukrepov na teh področjih; spremlja razvoj kmetijskega zadružništva in predlaga Izvršnemu svetu izdajo predpisov in ukrepov za pospeševanje zadružništva; spremlja raz-voj_ zavodov, inštitutov dn drugih organizacij za pospeševanje kmetijstva, gozdarstva im vodnega gospodarstva ter daje Izvršnemu svetu predloge za izdajo predpisov in ukrepov na teh področjih; opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva, kolikor niso posamezne zadeve s teh področij dane v pristojnost drugim republiškim upravnim organom. V sestavu Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo sta Veterinarski inšpektorat in Kmetijski inšpektorat. Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvu izvršuje nasproti Republiški upravi za gozdarstvo in Republiški upravi za vodno gospodarstvo pravice in dolžnosti, ki so določene s 43. členom zakona o državni upravi. 31. člen Sekretariat za blagovni promet, spremlja izvrševanje republiškega družbenega plana na področju blagovnega prometa in opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju blagovnega prometa ter trgovinskih, gostinskih in turističnih storitev na območju Ljudske republike Slovenije; skrbi za izvajanje predpisov o organiziranju trgovine, gostinstva in turizma; opravlja upravne zadeve na področju cen in tarif, na področju preskrbe trga s tem, da izvaja gospodarske in upravne ukrepe na trgu, na področju zagotavljanja rezerv v surovinah in živilih in na področju tržne inšpekcije, kolikor niso posamezne zadeve s teh področij dane v pristojnost drugim republiškim upravnim organom. V sestavu Sekretariata za blagovni promet je Republiški tržni inšpektorat. i 32. člen Sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve spremlja izvrševanje republi- škega družbenega plana na podredju urbanizma, stanovanjske izgradnje in komunalnih zadev in opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju urbanizma, stanovanjske izgradnje m komunalnih zadev, kolikor niso posamezne zadeve s teh področij dane v pristojnost drugim republiškim upravnim organom. V sestavu Sekretariata za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve je Republiški gradbeni inšpektorat. Sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve izvršuje nasproti Republiški komisiji za revizijo projektov pravice in dolžnosti, ki so določene s 50. členom zakona o državni upravi. 33. člen Sekretariat za promet spremlja izvrševanje republiškega družbenega plana na področju prometa, gibanje gospodarstva na področju prometa in delovanje gospodarskega sistema in gospodarskih ukrepov na tem področju in predlaga Izvršnemu svetu izdajo ustreznih ukrepov; opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju prometa, kolikor niso posamezne zadeve s lega področja dane v pristojnost drugim republiškim upravnim organom. Sekretariat za promet izvršuje nasproti Republiški upravi za ceste pravice in dolžnosti, ki so določene s 43. členom zakona o državni upravi. 34. člen Sekretariat za delo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju sistema plač, strokovnih kvalifikacij in strokovne izobrazbe delavcev in uslužbencev v gospodarstvu, inšpekcije dela, posredovanje dela, higienskega tehničnega varstva pri delu in socialnega zavarovanja ter opravlja druge zadeve iz republiške pristojnosti na področju dela in delovnih razmerij, kolikor niso posamezne zadeve s teh področij dane v pristojnost drugim republiškim upravnim organom. V sestavu Sekretariata za delo sta Republiški inšpektorat dela in Republiška uprava za posredovanje dela. Sekretariat za delo Izvršuje nasproti Republiški komisiji za plače pravice in dolžnosti, ki so določene s 30. členom zakona o državni upravi. 35. člen Sekretariat za občo upravo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju izvajanja predpisov o organizaciji republiških organov in zavodov, ki jih ustanovijo republiški organi, ter upravnih organov in zavodov ljudskih odborov; na področju službenih razmerij, strokovne izobrazbe uslužbencev državnih organov in zavodov in sistemizacije; zboljšanje državne administracije jrl administrativnega poslovanja; opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki ne spadajo v področje kakšnega drugega republiškega upravnega organa. Sekretariat za občo upravo opravlja nasproti Hidrometeorološkemu zavodu pravice in dolžnosti, ki so določene s 46. členom zakona o državni upravi. č) Upravni zavodi 36. člen Zavod LRS za gospodarsko planiranje proučuje stanje in razvoj gospodarstva, strokovno izdeluje 'republiške gospodarske plane, spremlja in analizira izvrševanje teh planov in opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki zadevajo izdelovanje gospodarskih planov in metode planiranja. 37. člen Zavod LRS za statistiko organizira zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov, ki imajo pomen za federacijo in Ljudsko republiko Slovenijo, ter sam zbira in obdeluje te podatke, strokovno vsklajuje statistično službo v Ljudski republiki Sloveniji, objavlja statistične podatke in opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja statističnih podatkov. d) Uprave in inšpektorati 38. člen Uprava za gozdarstvo. Uprava za vodno gospodarstvo, Uprava za ceste in Geodetska uprava opravljajo, vsaka na področju, za katero je ustanovljena, tiste upravne zadeve iz republiške pristojnosti, kj so s posebnimi predpisi dane v njeno pristojnost, ter druge pravice in dolžnosti, ki so določene s tem zakonom ali z drugimi predpisi. 39 člen Sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom. e) Skupne določbe za državne sekretariate, svete in sekretariate Izvršnega sveta 40. člen Pravice in dolžnosti, ki so glede nadzorstva nad zakonitostjo dela upravnih organov ljudskih odborov določene z zakonom o ljudskih odborih in z drugimi predpisi, opravljajo državni sekretariati, sekretariati Izvršnega sveta in drugi samostojni republiški upravni organi, vsak na svojem področiu. Sekretariati republiških svetov izvršujejo nasproti svetom in upravnim organom okrajnega ljudskega odbora pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom o ljudskih odborih in z drugimi zakoni. Republiški upravni organi v sestavu sekretariatov lahko samo zadržijo nezakonite akte okrajnih upravnih organov in predlagajo državnemu sekretariatu, sekretariatu Izvršnega sveta, ozir. sekretariatu republiškega sveta, da jih razveljavi ali odpravi. 41. člen Državni sekretariati, sveti in sekretariati Izvršnega sveta izvršujejo v mejah svojega področja pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom o državni upravi in z drugimi predpisi, nasproti samostojnim zavodom, gospodarskim združenjem in drugim samostojnim organizacijam, ki jih ustanovijo republiški organi ali katerih delavnost obsega celotno območje Ljudske republike Slovenije. IV. SVETU IN UPRAVNI ORGANI LJUDSKIH ‘ ODBOROV a) Sploine določbe 42. člen Sveti ljudskega. odbora opravljajo izvršilne in določene upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora. Upravni organi ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, kolikor niso posamezne upravne zadeve dane v področje drugim organom ljudskega odbora. 43. člen Sveti in upravni organi ljudskega odbora in njihovo delovno področje se določijo s statutom okraja oziroma občine ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora v skladu s splošnim zakonom o ureditvi občin in okrajev in s tem zakonom. Sveti in upravni organi ljudskega odbora in njihovo delovno področje se določijo glede na naravo in obseg opravil. 44. člen Izvršni svet Ljudske skupščine Lft Slovenije predpiše splošna načela za organizacijo upravnih organov ljudskih odborov, b) Sveti 4'3. člen Okrajni ljudski odbori ustanovijo svete za opravljanje izvršilnih zadev ter določenih upravnih -zadev iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora na področjih notranjih zadev in splošne uprave; družbenega plana in linanc, gospodarstva; urbanizma in komunalnih zadev; dela; šolstva, prosvete in kulture: zdravstva in socialnega varstva. Okrajni ljudski odbor lahko po potrebi ustanovi za eno področje dva ali več svetov ali pa en svet za dve ali več sorodnih področij. 46. člen Občinski ljudski odbori ustanovijo svete za opravljanje izvršilnih zadev ter določenih upravnih zadev iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora na področjih splošne uprave in notranjih zadev; družbenega plana in financ; gospodarstva: komunalnih zadev; stanovanjskih zadev; dela; šolstva, kulture in prosvete; zdravstva; socialnega skrbstva; varstva družine in na drugih področjih socialnega varstva. Občinski ljudski odbor lahko po potrebi ustanovi za eno področje dva ali več svetov ali pa en svet za dve ali več sorodnih področij. 47. člen Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana vsakega sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane pa izmed državljanov, ki lahko s svojim znanjem ali skušnjami pripomorejo k uspešnemu delu sveta, 48. člen Sveti na svojem področju; — skrbijo za Izvrševanje zakonov in drugih zveznih in republiških predpisov ter predpisov ljudskega odbora; — spremljajo stanje in potrebe na področju, za katero so ustanovljeni in predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in ukrepe, ki jih je upravičen izdati; — določajo končno besedilo osnutkov predpisov in ukrepov, ki jih izda ljudski odbor; — nadzorujejo delo upravnih organov ljudskega odbora na svojem področju; — obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za zavode in organizacije na ustreznem področju iu predlagajo ljudskemu odboru, da izda priporočila in stori ukrepe; —• jzdajajo • predpise, v primerih, določenih v prvem odstavku 49.člena; — izdajajo akte o razpolaganju s splošnim ljudskim premoženjem, kolikor so za to pooblaščeni. 49. člen Sveti izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskih odborov, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov pa samo, če in kolikor so za to izrecno pooblaščeni. Sveti odločajo v upravnem postopku, če so za to pooblaščeni z zakonom, uredbo ali s predpisom ljudskega odbora, kakor tudi o drugih posameznih vprašanjih. če je iako določeno s predpisi, S predpisom ljudskega odbora je svet lahko pooblaščen za odločanje v upravnem postopku samo v zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku. 30. člen Sveti dajejo upravnim organom ljudskega odbora smernice za njihovo delo in nadzorujejo njihovo delo. Upravni organ ljudskega odbora mora ustreznemu svetu na njegovo zahtevo dajati poročila in podatke. ki jih potrebuje pri opravljanju nadzorstva, kakor tudi druge podatke in gradivo, za katere je to določeno s predpisi. Svet lahko odpravi ali razveljavi vsak akt ustreznega upravnega organa ljudskega odbora, ki je izdan izven upravnega postopka. 51. člen Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah zveznih in republiških zakonov ter drugih zveznih in republiških predpisov in predpisov ljudskega odbora. 52. člen Glede sestave, dela in pravic sveta se uporabljajo zakoni o ljudskih odborih ter drugi zvezni in republiški zakoni. c) Upravni organi okrajnega ljudskega odbora 53. člen Upravni organi okrajnega ljudskega odbora so lahko tajništva, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije. 54. člen Tajništva se ustanovijo za upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora za eno ali več sorodnih upravnih panog. 35. člen Vsak okrajni ljudski odbor mora imeti tajništva za tale upravna področja: tajništvo za notranje zadeve, tajništvo za finance, tajništvo za gospodarstvo, tajništvo za delo, tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo, tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo. Ljudski odbori bolj razvitih okrajev imajo lahko dve ali več tajništev za posamezna upravna področja iz prvega odstavka. 56. člen Tajništva opravljajo vse upravne zadeve s področja, za katero so ustanovljena. Področje vsakega tajništva se določi ob primerni uporabi določb tega zakona o delovnih področjih sekretariatov v republiški upravi.' 57. člen Tajništva v mejah svojega področja neposredno izvršujejo predpise in druge akte ljudskega odbora, njegovih svetov in višjih državnih organov, skrbijo za njihovo izvrševanje, sodelujejo pri pripravljanju predpisov in drugih aktov drugih organov okrajnega ljudskega odbora, ki se nanašajo na vprašanja s področja tajništva, ter izvršujejo druge pravice in dolžnosti, ki so dotočene s tem zakonom in z drugimi predpisi. Pri opravljanju zadev s svojega področja tajništva vodijo upravni postopek, izdajajo odločbe in druge posamične akte, nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščena. Tajništva dajejo zavodom in samoupravnim organizacijam na njihovo zahtevo ali po sklepu ustreznega sveta ljudskega odbora strokovno pomoč pri organiziranju služb na ustreznem področju. Načelnik tajništva lahko izdaja upravna navodila za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odbora, če je s takim predpisom za to izrecno pooblaščen. Načelnik tajništva lahko izdaja strokovna navodila (instrukcije) ustreznim upravnim organom občinskih ljudskih odborov za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odbora, za izvrševanje predpisov višjih državnih organov pa samo takrat, kadar je za to posebej pooblaščen. 5S. člen Uprave se ustanovijo za določene upravne zadeve, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri njihovem reševanju. Uprave so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva. Uprava v mejah svojega področja in tako, kot je določeno v drugem odstavku prejšnjega člena, neposredno izvršuje predpise in druge akte ljudskega odbora, njegovih svetov in višjih državnih organov, skrbi za njihovo izvrševanje Jn opravlja druge pravice in dolžnosti, ki so določene s predpisi. Tajništvo, pod katerega nadzorstvom je uprava, lahko zadrži izvršitev aktov uprave, ki so bili izdani izven upravnega postopka, če nasprotujejo zakonu ali drugim predpisom, in predlaga ustreznemu svetu, naj jih razveljavi ali odpravi. Tajništvo, pod katerega nadzorstvom je uprava, lahko zahteva od nje poročilo o njenem delu in mnenje o vprašanjih z njenega področja in ji daje strokovna navodila. 59. člen Inšpektorati se ustanovijo za neposredno nadzorstvo nad tem, kako izpolnjujejo zavodi, organizacije in državljani zakone in druge predpise. Inšpektorat se lahko ustanovi samo, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi. Inšpektorati so lahko samostojni ali v sestavu tajništva. Inšpektorat mora tajništvu, pod katereg:a nadzorstvom je, dajati redna poročila o opravljanju inšpekcijske službe. Za odločanje o pritožbah zoper odločbe inšpektoratov veljajo posebni predpisi. 60. člen Če ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo pooblaščeni uslužbenci v okviru ustreznega tajništva. 61. člen Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje slu-žbe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora. ■ 62. člen Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva. Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. Z okrajnim statutom se lahko da direkciji lastnost pravne osebe. 63. člen Upravni zavodi so lahko zavodi in uradi. Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za okrajni ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne in republiške upravne organe. Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi druge upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali s statutom drugače določeno. bi. člen Okrajni ljudski odbor ima tele upravne zavode: okrajni zavod za planiranje, okrajni zavod za statistiko in katastrski urad. 65. člen Okrajni zavod za planiranje strokovno pripravlja in obdeluje okrajni družbeni plan, opravlja druge zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora s področja planiranja in strokovno pomaga občinskim ljudskim odborom pri sestavi občinskih družbenih planov. 66. člen Okrajni zavod za statistiko zbira in strokovno obdeluje statistične podatke za okrajni ljudski odbor in občinske ljudske odbore na območju okraja ter za potrebe zveznih in republiških organov. 67. člen Katastrski urad opravlja upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora na področju katastra'. 68. člen Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa okrajnega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje. Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če m s tem zakonom ali statutom drugače določeno. Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah. Tajništvo, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno služibo za komisijo in izvršuje njene sklepe. č) Notranja organizacija okrajnih upravnih organov 69. člen Notranje organizacijske enote okrajnih' upravnih organov se oblikujejo glede na obseg in naravo zadev, naravo službe, število uslužbencev in glede na to, ali je potrebno posebno vodstvo posameznih zadev. Notranje organizacijske enote so lahko oddelki, odseki in referati. S statutom ali odlokom ljudskega odbora se lahko dajo oddelkom in samostojnim odsekom, ki so v sestavi tajništva, določena upravna pooblastila za opravljanje določenih upravnih zadev iz pristojnosti tajništva. 70. člen Notranjo organizacijo upravnih organov, njihovo področje ter sistemizacijo delovnih mest določi okrajni ljudski odbor z odločbo s pritrditvijo Izvršnega sveta. d) Upravni organi občinskega ljudskega odbora in njihova notranja organizacija 71. člen Za opravljanje vseh upravnih zadev iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora se praviloma ustanovi tajništvo občinskega ljudskega odbora kot enotni organ občinske uprave. Delo tajništva neposredno vodi tajnik občinskega ljudskega odbora. 72. člen Notranje organizacijske enote tajništva so lahko odseki, referati in krajevni uradi. Občinska uprava za dohodke je posebna organizacijska enota v tajništvu. Delo odsekov in uprave vodijo šefi. S statutom ali odlokom občinskega ljudskega odbora se jim lahko dajo določena upravna pooblastila. 73. člen V bolj razvitih ali večjih občinah se lahko ustanovijo za posamezne upravne panoge ali za več sorodnih upravnih panog kot občinski upravni organi oddelki, odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije, v zelo razvitih občinah pa se lahko ustanovijo tajništva za eno ali več sorodnih upravnih panog. Inšpektorati se ustanovijo samo, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi. 74. člen Glede organizacije in dela občinskih upravnih organov se primerno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za okrajne upravne organe. V. MEDSEBOJNA RAZMERJA REPUBLIŠKIH, . OKRAJNIH IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN SVETOV 75. člen Medsebojna razmerja republiških, okrajnih in občinskih upravnih organov in svetov se urejajo po zakonu o državni upravi, po zakonih o ljudskih odborih in po tem zakonu. 76. člen Samostojni republiški upravni organi imajo v mejah svojega področja pravico, nadzorovati zakonitost dela upravnih organov okrajnih ljudskih odborov, državni sekretariati, sekretariati Izvršnega sveta in sekretariati republiških svetov pa tudi pravico, nadzorovati zakonitost dela svetov okrajnih ljudskih odborov. Samostojni okrajni upravni organi imajo v mejah svojega področja pravico nadzorovati zakonitost dela občinskih upravnih organov in svetov. 77. člen V izvrševanju nadzorstva nad zakonitostjo dela okrajnih upravnih organov imajo predstojniki samostojnih republiških upravnih organov pravico, razveljaviti ali odpraviti njihove nezakonite akte, ki so bili izdani zven upravnega postopka. Državni sekretarji, sekretarji v Izvršnem svetu in sekretarji republiških svetov imajo pravico razveljaviti ali odpraviti tudi nezakonite akte, ki jih bili izdani izven upravnega postopka. V primerih iz prejšnjih odstavkov tega člena ima pristojni republiški upravni organ samo pravico predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, naj razveljavi ali odpravi nčzakonit akt upravnega organa oziroma sveta okrajnega ljudskega odbora, če je bil tak akt izdan na podlagi odloka ali drugega splošnega predpisa okrajnega ljudskega odbora. Pristojni republiški upravni organ ima pravico zadržati izvršitev akta, ki ga izda okrajni upravni organ v zadevah, ki niso urejene z zakonom ali z drugim splošnim predpisom višjega d'ržavnega organa, če so s takim aktom prizadete splošne koristi. 78 člen V izvrševanju nadzorstva nad zakonitostjo dela občinskih upravnih organov imajo samostojni okrajni upravni organi pravico razveljaviti ali odpraviti njihove nezakonite akte, ki so bili izdani izven upravnega postopka. Uprave in drugi upravni organi v sestavu tajništva okrajnega ljudskega odbora lahko samo zadržijo nezakonite akte občinskih upravnih organov in predlagajo pristojnemu tajništvu, da jih razveljavi ali odpravi. Svet okrajnega ljudskega odbora ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite akte, ki jih izdajo sveti občinskega ljudskega odbora izven upravnega postopka. V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena ima upravni organ oziroma svet okrajnega ljudskega odbora samo pravico predlagati občinskemu ljudskemu odboru, naj razveljavi ali odpravi nezakonit akt občinskega upravnega organa oziroma sveta, če je bil tak akt izdan na podlagi odloka ali drugega splošnega predpisa občinskega ljudskega odbora. Pristojni okrajni upravni organ oziroma svet ima pravico zadržati izvršitev aktov, ki jih izdajo občinski upravni organi oziroma sveti v zadevah, ki niso urejene z zakonom ali drugim splošnim predpisom višjih državnih organov, če so s takim aktom prizadeto splošne koristi. 79. člen Upravni organ okrajnega ljudskega odbora ima pravico, pritožiti se Izvršnemu svetu zoper odločbo republiškega upravnega organa, s katero je bil njegov akt. izdan izven upravnega postopka, razveljavljen ali odpravljen. Upravni organ občinskega ljudskega odbora ima pravico pritožiti se okrajnemu ljudskemu odboru zoper odločbo sveta oziroma upravnega organa okrajnega ljudskega odbora, s katero je bil njegov akt, izdan izven upravnega postopka, razveljavljen ali odpravljen. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SO. člen Državni sekretariat za gospodarstvo, Državni sekretariat za občo upravo in proračun, Svet za prosveto in kulturo ter Svet za zdravstvo in socialno politiko se odpravijo. Zadeve iz dosedanje pristojnosti organov iz prvega odstavka tega člena opravljajo odslej državni sekretariati, sveti in sekretariati Izvršnega sveta glede na področje, ki jim je določeno s tem zakonom. Izvršni svet predpiše z uredbo natančnejše določbe o tem, na katere republiške organe preidejo zadeve iz pristojnosti odpravljenih republiških organov. 81. člen Izvršni svet je pooblaščen, da predpiše z uredbo, katere upravne zadeve iz dosedanje pristojnosti Izvršnega sveta, ki so bile določene z republiškimi predpisi, se prenesejo v pristojnost državnih sekretariatov, svetov in sekretariatov Izvršnega sveta. S to uredbo se lahko v skladu z zakonom o državni upravi prenesejo na te organe tudi pooblastila za izdajanje predpisov, ki so z republiškim zakonom dani Izvršnemu svetu. 82. člen Komisija za verska vprašanja je pod neposrednim nadzorstvom Izvršnega sveta. 83. člen Uprava za hidrometeorološko službo postane Hidrometeorološki zavod. 84. člen Finančna inšpekcija, elektro-energetska inšpekcija, inšpekcija parnih kotlov, rudarsko-metalurška inšpekcija, tržna inšpekcija in gradbena inšpekcija postanejo inšpektorati. 85. člen Svet LR Slovenije za urbanizem se preosnuje v Svet za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, ki je strokovni svet Izvršnega sveta. Sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve opravlja strokovno in upravno službo za svet iz prvega odstavka. Izvršni svet je pooblaščen, da za omenjena področja ustanovi več strokovnih svetov. 86. člen Inštitut za narodnostna vprašanja pri Univerzi v Ljubljani je pod neposrednim nadzorstvom Izvršnega sveta. 87. člen Republiški sveti določijo s svojim pravilnikom, katere upravne zadeve iz pristojnosti sveta bo opravljal svet kot kolegij.ski organ. Te pravilnike morajo sveti predložiti Izvršnemu svetu v potrditev. 88. člen Izvršni svet določi, kateri sekretariati oziroma sveti opravljajo pravice in dolžnosti po 50. členu zakona o državni upravi nasproti posameznim republiškim komisijam, kolikor ni to še določeno s tem zakonom., Izvršni svet tudi določi, kateri upravni organi opravljajo z zakonom določene pravice in dolžnosti nasproti zavodom, ki so jih ustanovili republiški organi, kolikor ni to že določeno s tem zakonom. 89. člen Izvršni svet: 1. določi, kdaj prenehajo z delom organi iz prvega odstavka 80. člena tega zakona in kdaj začno z delom državni sekretariati, sveti in drugi upravni organi, ki so ustanovljeni s tem zakonom; 2. prenese in porazdeli neuporabljena sredstva, ki so bila določena v predračunih odpravljenih organov na upravne organe, ki prevzamejo zadeve iz njihove dosedanje pristojnosti; 3. uredi prenos pravic in obveznosti odpravljenih organov in njihovega inventarja; 4. določi organ, ki bo razporedil uslužbence odpravljenih organov; 5. določi, kako se prevzamejo in predajo nedokončane zadeve odpravljenih organov in uredi druga vprašanja v zvezi z njihovim prenehanjem; 6. določi, kdaj se morajo sveti in upravni organi ljudskih odborov prilagoditi določbam tega zakona. 90. člen Dokler ne bodo izdani predpisi in drugi akti, ki so predvideni s tem zakonom, nadaljujejo vsi ob- stoječi republiški upravni organi z delom v skladu s predpisi, ki urejajo njihov položaj in pristojnost, razen tistih organov, ki so s tem zakonom odpravljeni. 91. člen Zavodi, organizacije in Izvršni svet morajo najpozneje v treh mesecih potem, ko začne veljati ta zakon, izvoliti oziroma imenovati predsednike in druge člane republiških svetov. Izvršni svet določi, katerim članom novih svetov, ki bodo po uveljavitvi tega zakona prvič izvoljeni oziroma imenovani, preneha mandat že s potekom enega leta. 92. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati vsi predpisi, ki so z njim v nasprotju. 93. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. U-47/1-56 Ljubljana, dne 25. aprila 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher L r. 46. UKAZ Na podlagi 11. točke 72, člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike blovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 25. aprila 1956 in ki se glasi: ZAKON o uporabi zemljišč za gradbene namene 1. člen Da bi se zavarovale splošne družbene koristi, se smejo zemljišča uporabljati za gradbene namene samo ob pogojih tega zakdna. 2. člen Okrajni ljudski odbori določijo na predlog občinskih ljudskih odborov s svojimi odloki, katera zemljišča se smejo uporabiti za gradbene namene (gradbeni okoliš). Pri tem se morajo držati načel tega zakona. 3. člen Okrajni ljudski odbor izda odloke po 2. členu tega zakona za celotno območje posameznih občin, lahko pa izda odloke tudi postopoma za dele posameznih občin. 4. člen Pri določanju zemljišč za gradbene namene je treba gledati na to, da se varujejo kmetijska zemljišča in da se določijo za gradbene namene predvsem nerodovitna zemljišča in manj rodovitna kmetijska zemljišča. 5. člen Za gradbene namene se praviloma ne smejo uporabiti taka zemljišča, ki so potrebna za kmetijstvo ali za narodno gospodarstvo sploh, za prometne naprave ali za varnost prometa, za prosveto, zdravstvo ali za narodno obrambo ali ki se dajo bolj koristno uporabiti za te namene. Za gradbene namene se tudi ne smejo uporabiti zemljišča, na katerih po posebnih predpisih ni dovoljeno graditi, zemljišča, na katerih bi bila graditev komunalnih naprav zvezana z nesorazmernimi stroški, in zemljišča v takih krajih, kjer so naravne ali druge razmere škodljive za zdravje ali varnost ljudi. 6. člen Zemljišča, ki z odloki, izdanimi po 2. členu tega zakona, niso določena za gradbene namene, se ne smejo uporabljati za gradbene namene (nezazidljiva zemljišča). Samo izjemoma lahko za urbanizem pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora na predlog za urbanizem pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora v posebno utemeljenih primerih dovoli uporabo posameznih takih zemljišč za gradbene namene; pri tem določi posebne pogoje in poseben gradbeni red za uporabo takega zemljišča. 7. člen Za urbanizem pristojni republiški upravni organ lahko po uradni dolžnosti ali na predlog za urbanizem pristojnega organa okrajnega ljudskega odbora določi zemljišča, za katera se niti izjemoma ne sme dovoliti uporaba za gradbene namene (zavarovana zemljišča). Za zavarovana se smejo razglasiti zemljišča, glede katerih je potrebno, da se zaradi gospodarskih. prirodoznanstvenih, turističnih, kulturnozgodovinskih in drugili podobnih razlogov ohrani njihovo sedanje lice ali sedanji način uporabe. Na takih zemljiščih se smejo dovoliti samo take gradnje, ki so potrebne za njihovo vzdrževanje, zavarovanje ali uporabo. Posamezna zemljišča ali pokrajinski predeli se lahko razglasijo za zavarovana tudi po republiškem zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti; za uporabo zemljišč za gradbene namene, zavarovanih po omenjenem zakonu, se uporabljajo tudi njegove določbe. 8. člen Gradbeni objekti, ki že stojijo na nezazidljivih zemljiščih, se smejo prezidavati in obnavljati samo ob pogojih 6. člena tega zakona. Na zemljiščih, ki so ali bodo razglašena za zavarovana po prvem odstavku 7. člena, se smejo prezidavati ali obnavljati samo takšni gradbeni objekti, ki so potrebni za zavarovanje, vzdrževanje ali uporabo teh zemljišč. Drugi gradbeni objekti na takšnih zemljiščih se ne smejo niti prezidavati niti obnavljati. Na zemljiščih iz prvega in drugega odstavka tega člena se smejo na obstoječih gradbenih objektih izvrševati redna vzdrževalna dela. Dopustnost vzdrževanja, obnavljanja in prezida-vauja gradbenih objektov, ki so ali bodo razglašeni za zavarovane po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti, in gradbenih objektov na zemljiščih ali na pokrajinskih predelih, ki so ali bodo razglašeni za zavarovane po omenjenem zakonu, se presoja tudi po njegovih določbah. 9. člen Dokler ne bodo izdani odloki po 2. členu tega zakona, se ne sme izdati gradbeno dovoljenje za nov gradbeni objekt oziroma za prezidavo ali obnovitev obstoječega gradbenega objekta, dokler za urbanizem pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora ne da dovoljenja, da se sme uporabiti zemljišče za določeno gradnjo. Ce je bilo gradbeno dovoljenje že izdano pred uveljavitvijo tega zakona, se ne sme začeti graditi, dokler pristojni organ ne izda dovoljenja po prejšnjem odstavku. Če je bilo dovoljenje že izdano po 9. členu uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 44-14.'\o3), s gradbeno dovoljenje ne sme izdati, če je bilo že izdano, se pa ne sme začeti graditi, dokler se ne izda novo dovoljenje po prvem odstavku tega člena. Dovoljenje se izda na prošnjo stranke, ki želi graditi. Organ, ki izda dovoljenje po tem zakonu, se mora držati načel, postavljenih v 3. do 8. členu tega zakona. Dovoljenje po prejšnjih odstavkih se lahko da samo za zemljišča, ki ležijo znotraj obstoječih naselij. Ta omejitev ne velja za gradnje na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. Za prezidavo, obnovitev in vzdrževanje gradbenih objektov, ki so razglašeni za kulturni spomenik, dovoljenje po prvem odstavku tega člena ni potrebno, če izvrši ali naroči izvršitev takih del pristojni organ za spomeniško varstvo v sporazumu z republiškim organom za urbanizem. 10. člen Okrajni ljudski odbori morajo najpozneje do konca leta 1956 izdati odloke za celotno območje ali za dele območja posamezne občine, in sicer vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh let. Z 31. decembrom 1956 preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu, da se uporabijo posamezna zemljišča za gradbene namene. 11. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni, kdor uporabi za gradbeni namen zemljišče, ki ga po tem zakonu ne sme uporabiti za tak namen. Za prekršek iz prvega odstavka so kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo do milijon dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njen direktor ali drug odgovorni uslužbenec z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje tudi odgovorni uslužbenec občinskega ljudskega odbora, če izda gradbeno dovoljenje v nasprotju s tem zakonom. 12. člen Če se kakšna gradnja začne na zemljišču, ki se po tem zakonu ne sme uporabiti zanjo, odredi pristojni upravni-gradbeni organ, da se odstrani. Ce lastnik tega ne izvrši, jo da odstraniti upravni gradbeni organ na stroške lastnika, investitorja oziroma graditelja glede na to, koga zadene krivda, da se je gradnja protipravno začela ali nadaljevala. Če zahtevajo javne koristi, se določbe prejšnjega odstavka lahko uporabijo tudi v primerih, če se je po uveljavitvi uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 44-143/53) gradnja začela ali nadaljevala v nasprotju z 9. členom omenjene uredbe. Odločbo o tem izda upsavni gradbeni organ okrajnega ljudskega odbora. 13. člen Izvrševanje določb tega zakona nadzorujejo pristojne gradbene inšpekcije. 14. člen Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije izda uredbo za izvrševanje tega zakona. 15. člen Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati uredba o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 44-143/53). 16. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-48/1-56 Ljubljana, dne 25. aprila 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije P redsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 47. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o dopolnitvi zakona o območjih okrajev i,n občin v Ljudski republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 25. aprila 1956 in ki se glasi: ZAKON o dopolnitvi zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji 1. člen 3. člen zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, številka 24-119/55) se dopolni tako, da se pri okraju Koper v občini Koper dodajo tele katastrske občine in naselja: a) za 'kataistrsiko občino Gažon se doda: »katastrska občina Graidin: naselja Abitanti, Brezovica, Gra-din, Sirčit; b) za katastrsko občino Prebenek (del) se doda: »katastrska občina Pregara: naselje Pregara«; c) v katastrsiki občini Topolovec (del) se pred naseljem »Topolovec« dodajo naselja: »Belvedur, Ko-romači-Boškini, Močunigi«. 2. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-49/1-56 Ljubljana, dne 23. aprila 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS« Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 48. ODLOK o potrditvi odloka o začasnem financiranju republiških potreb v aprilu 1956 Na podlagi 133. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/%) je Ljudska skupščina LR Slovenije na seji- Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 25. aprila 1956 sprejela odlok o potrditvi odloka o začasnem financiranju republiških potreb v aprilu 1956 Potrdi se odlok Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije z dne 4: aprila 19%, št. U 40/1-56 o začasnem financiranju republiških potreb v aprilu 1936 (Uradni list LRS,' št. 9-32/56). Št. LS-68/1-56 Ljubljana, dne 25. aprila 1956. P redsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 49. SKLEP o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča Na podlagi 77. in 78. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) je bil na skupni seji Republiškega zbora an Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS dne 25. aprila 1956 razrešen Drago Gregorin, kot sodnik okrožnega sodišča v Celju. Št. LS-67/1-56 Ljubljana, dne 25. aprila 19%. Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 50. Na podlagi III. točke odloka o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 6/56) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem znesku I Dohodnino v stalnem znesku plačujejo davčni zavezanci tehle kategorij: 4- obrtniki, ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5/54) dovoljenje za obrt brez stalnega poslovnega mesta (lokala); v to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega lokala; 2. učitelji jezikov in glasbe ter učitelji, ki poučujejo po zasebnih stanovanjih, stenografi, steno-daktilografi in daktilografi (strojepisci), kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega lokala; 3. godci, ki godejo po sejmih, ulich, svatbah, ob praznikih in podobno; 4. postreščki, žagarji, ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih proizvodov, snažilci obutve in druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno silo. Ti davčni zavezanci plačajo dohodnino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delovno silo ali če niso združeni za opravljanje posameznega dela. II Višino dohodnine v stalnem znesku določijo za svoja območja okrajni ljudski odbori s posebnimi odloki. Dohodnina je lahko različna po kategorijah davčnih zavezancev iz I. točke tega odloka ali glede na število prebivalcev v kraju, kjer take osebe delajo. III Finančni organ občine presoja, v katero kategorijo iz I. točke tega odloka spada davčni zavezanec in glede na to odmeri ustrezni davek. • • IV I Davčni zavezanci, ki plačajo dohodnino v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačajo prometnega davka. V Odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1956. št. U-51/56 Ljubljana, dne 28. aprila 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. 51. 52. Na podlagi prvega in drugega odstavka 2. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 6/56) in 1. točke odloka o stopnjah dohodnine za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 6/56) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK Na podlagi XII. poglavja družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1956 izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ODLOK o' določitve dopolnilne dohodnine od kmetijstva, ki jo plačujejo pridelovalci hmelja o stopnjah dohodnine od kmetijstva za leto 1956 1 Za obračunavanje dohodnine, od kmetijstva za leto 1956 se predpisujejo tele davčne stopnje: davčna stopnja v •/• Davčna osnova za odmero dopolnilne dohodnine od kmetijstva za leto 1956, ki jo plačujejo pridelovalci hmelja, se računa v višini 125.000 din za 1 ha površine pod hmeljem. Kot površina pod hmeljem po prejšnjem odstavku se ne štejejo hmeljski nasadi v prvem in drugem letu po zasaditvi. nad do J. II. III. 2 ■ 30.000 50.000 30.000 50.000 80.000 13 15 18 11 13 15,5 15 17 20 Dopolnilna dohodnina od kmetijstva, ki jo plačujejo pridelovalci hfnelja, se plačuje po tehle davčnih stopnjah: 80.000 120.000 160.000 200.000 250.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 120.000 160.000 200.000 250.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 22 26 18 21 23 26 Površina pod hmeljem nad v ha do Davčna stopnja v % 29 32 35 58 11 14 14 14 24 27 30 33 36 39 41 43 29 32 55 58 41 44 44 44 0,3 0,5 0,7 1,0 1,3 1,7 2,2 0,3 0,5 0,7 1,0 1.3 1,7 2,2 20 23 24 25 25.5 26 26.5 27 Po davčnih stopnjah iz I. lestvice se odmerja dohodnina od kmetijstva na vsem ozemlju Ljudske republike Slovenije, razen v okrajih Kočevje, Novo mesto in Kranj. Na območju okrajev Kočevje in Novo mesto se odmerja dohodnina od kmetijstva po II. lestvici. Na območju okraja Kranj se odmerja dohodnina od kmetijstva v katastrskih cenilnih okrajih Kranj I in Radovljica I po III. lestvici, na ostalem območju tega okraja pa po II. lestvici. 3 Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji, kakor pa je razlika, zaradi katere se uporablja večja stopnja. 4 Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1956. St. U-53/56 II Osnove za obračunavanje dohodnine se zaokrožijo na celih 1.000 din, in sicer tako, da se zneski do 500 din zaokrožijo na nižjih tisoč din, zneski nad 500 din pa na višjih tisoč din. Davčne osnove do 500 din se ne obdavčijo. Ljubljana, dne 28. aprila 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. III Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po prvi nižji davčni stopnji, povečanega za razliko pri davčni osnovi, zaradi katere se uporabi višja davčna stopnja. IV Odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu URSs, uporablja pa se od 1. januarja 1956. St. U-52/56 Ljubljana, dne 28. aprila 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. 53. Na podlagi drugega odstavka 158. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS in v zvezi s sklepom Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS z dne 25. aprila 1956, da se odrede nadomestne volitve ljudskega poslanca za Republiški zbor v 113. volilni enoti, v kateri se je izpraznilo poslansko mesto, izdaja Republiška volilna komisija LRS ODLOČBO o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Republiškega zbora Ljndske skupščine LRS v 113. volilni enoti 1. Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 113. volilni enoti. 2. Volitve bodo v nedeljo dne 17. junija 1956. 3. Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 3/1-56 Ljubljana, dne 28. aprila 1956. Republiška volilna komisija LRS Tajnik: Predsednik: Dr. Josip Globevnik 1. r. Dr. France Hočevar 1. r. 54. Na podlagi drugega odstavka 158. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS in v zvezi s sklepom Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS z dne 25. aprila 1956, da se odrede nadomestne volitve ljudskega poslanca za Zbor proizvajalcev v 46. volilni enoti proizvajalske skupine industrije, trgovine in obrti, v kateri se je izpraznilo poslansko mesto, izdaja Republiška volilna komisija LRS ODLOČBO o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS v 46. volilni enoti proizvajalske skupine industrije, trgovine in obrti 1. Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS v 46. volilni enoti proizvajalske skupine industrije, trgovine in obrti. 2. Volitve bodo v sredo dne 20. junija 1956. 3. Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 4/1-56 Ljubljana, dne 28. aprila 1956. Republiška volilna komisija LRS Tajnik: Predsednik: Dr. Josip Globevnik 1. r. Dr. France Hočevar 1. r. Odloki ljudskih odborov 70. Na podlagi 7., 11. in 26. člena statuta okraja Gorica in v zvezi z 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. marca 1956 sprejel ODLOK o spremembah odloka o porazdelitvi čebelnih pasisč v okraju Gorica 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o porazdelitvi čebelnih pasišč v okraju Gorica (Uradni list LRS, št. 27-496/55) tako, da se prečiščeno besedilo glasi: Odbor za čebelarstvo pri OZZ Gorica mora vsako leto do konca marca izdelati kataster pasišč in ga dati v potrditev tajništvu za gospodarstvo pri OLO Gorica. 2. člen Spremeni se 4. člen odloka tako, da se prečiščeno besedilo glasi: Čebelarji in čebelarske organizacije iz drugih okrajev, ki nameravajo pripeljati čebele na pašo v goriški okraj, morajo najpozneje 20 dni pred začetkom posamezne vrste paše vložiti pismeno prošnjo na pristojni občinski ljudski odbor za dovolitev pa-sišča. V prošnji mora prosilec navesti število družin in vrsto panjev, za katere prosi pasišče, in, katero pasišče in vrsto paše .želi izkoristiti. Občinski ljudski odbor mora rešiti prošnjo prosilcu najkasneje 10 dni pred začetkom glavne paše. Če se prošnja zavrne ali se ji le deloma ugodi, ima prizadeti čebelar oziroma čebelarska organizacija pravico do pritožbe na tajništvo za gospodarstvo OLO Gorica. Pritožbo je treba vložiti pri pristojnem občinskem ljudskem odboru, ki jo mora poslati tajništvu za gospodarstvo OLO Gorica v 3 dneh. Pritožba se mora rešiti v 3 dneh. 3. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem glasilu okraja Gorica. St. 01/1-1925/1 Nova Gorica, dne 26. marca 1956. Predsednik OLO: Ing. Karmelo Budihna 1. r. 71. Na podlagi 9. in 26. člena statuta okraja Koper ter 133. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) je okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na sej; zbora proizvajalcev dne 27. aprila 1936 sprejel ODLOK o začasnem financiranju okrajnih potreb v apriln in maju 1956 L člen Potrebe okrajnih organov in proračunskih zavodov v aprilu in maju 1956 se financirajo talko: 1. da se sredstva za osebne izdatke zagotovijo za tiste uslužbence, ki so bili na plačilnih seznamih za mesec december 1955; 2. da se za materialne izdatke državnih organov in zavodov ter za dotacije finančno samostojnim zavodom in družbenim organizacijam zagotovi največ toliko sredstev, kolikor so znašali dejanski materialni izdatki za april in maj v letu 1955. Odlok zvezne ljudske skupščine o začasnem financiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov v prvem trimesečju 1956 (Uradni list FLRJ, št. 57/53) velja tudi za financiranje potreb okrajnih organov v aprilu in maju 1956. 2. člen * Dohodki in izdntki po tem odloku so sestavni del proračuna okrajnega ljudskega odbora Koper za leto 1956. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. aprila 1956. St. 144/129 Koper, dne 27. aprila 1956. Predsednik OLO: Albin Duje 1. r. 72, Na podlagi 133. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. aprila 1956 sprejel ODLOK o začasnem financiranju okrajnih potreb v aprilu-maju 1956 1. člen Potrebe okrajnih organov in zavodov v aprilu-maju 1956 se financirajo tako: 1. da se sredstva za osebne izdatke zagotovijo za tiste uslužbence, ki so bili na plačilnih seznamih za mesec december 1955; 2. da se za materialne izdatke državnih organov in zavodov ter za dotacije finančno samostojnih zavodov in družbenim organizacijam zagotovi največ toliko sredstev, kolikor so znašali dejanski .materialni izdatki za april-maj 1955. Odlok zvezne skupščine o začasnem financiranju federacije ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov v prvem trimesečju 1956 (Uradni list FLRJ, št. 57/55) velja tudi za financiranje potreb okrajnih organov v aprilu in maju 1956. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del okrajnega proračuna za leto 1956. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Murska Sobota in sUradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. aprila 1956. St. 02/6-1126/2 Murska Sobota, dne 13. aprila 1956. Predsednik OLO: Franc Rogi 1. r. 73. Na padlagi 133. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) odloka o začasnem financiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 57-613/55), 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in 1. točke 9. člena ter 3. točke 26. člena statuta okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. aprila 1956 sprejel ODLOK o začasnem financiranju okrajnega ljudskega odbora Trbovlje 1. člen Dokler ne sprejme okrajni ljudski odbor Trbovlje družbenega plana in proračun za leto 1956, se bodo financirale' potrebe okrajnega ljudskega odbora Trbovlje na podlagi plana o začasnem financiranju za meseca april in maj 1956. 2. člen Sredstva za osebne izdatke se zagotovijo za tiste uslužbence, ki so bili na plačilnih seznamih za mesec december 1955. Plače za na novo sprejete uslužbence okrajnega ljudskega odbora Trbovlje in zavodov se smejo izplačevati samo s poprejšnjo pritrditvijo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. 3. člen Za materialne izdatke državnih organov in zavodov ter za dotacije finančno samostojnim zavodom in družbenim organizacijam, se zagotovi samo toliko sredstev, kolikor so dejansko znašali materialni izdatki po trimesečnih planih za dobo januar—marec 1955. Operativni in funkcionalni izdatki uprave okrajnega ljudskega odbora Trbovlje smejo znašati 50 % od izdatkov, ki so bili določeni za te namene v dobi september—december 1955. 4. člen Investicijski krediti se smejo določiti samo s pritrditvijo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR. Slovenije. 5. člen Izdatki za financiranje potreb v aprilu in maju 1956 se krijejo s kratkofočnimi posojili Narodne banke. 6. člen Proračunski dohodki in izdatki okrajnega ljudskega odbora Trbovlje v dobi začasnega financiranja so sestavni del proračuna za leto Wh, 7. člen Ta odlok velja od 1. aprila 1956. St. 01/1-2854/7 Trbovlje, dne 6. aprila 1956. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. 74. Na podlagi 15. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 12. točke 26. člena statuta okraja Trbovlje in 17. člena uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 30-116/34) v zvezi s 4. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 6-10/56) je sprejel okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6, aprila 1956 ODLOK o sečnjah gozdnih dreves, ki rastejo zunaj gozda 1. člen Iz splošnih gospodarskih razlogov se uporabljajo na Območju vsega okraja Trbovlje določbe uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, štev. 30- 116/54 in 6-10/56). sečnem dovoljenju, sečnem nalogu ter o odkazovanju in žigosanju lesa za vsa gozdna drevesa, ki rastejo zunaj gozda, razen za gozdna drevesa na vodnih zemljiščih, ki so pod upravo vodnogospodarskih organov, na vrtovih, dvoriščih in v parkih. 2. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Trbovlje izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS« in Uradnem vestniku okraja Trbovlje. St. 01/1-2854/24 Trbovlje, dne 6. aprila 1956. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. PREGLED »URADNEGA USTA FLRJ«: Št. 12. z dne 21. marca 1956: 116. Odlok o prenosu administrativnih zadev Zvezne komisije za plače v gospodarstvu na Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo in delovna razmerja. 117. Odločba o pooblastitvi Generalne direkcije jugoslovanskih železnic, da predpiše pristojbine za dostavitev voz za manipulativne tire v lukah. 118. Pravilnik o častnih sodiščih za rezervne oficirje in rezervne vojaške uslužbence. 119. Pravilnik o podpori družinam vojaških oseb, ki izgubijo življenje pri opravljanju službe. 120. Odredba o kategorijah davčnih zavezancev dohodnine, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku. 121. Navodilo k uredbi o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah. 122. Pravilnik o strokovni izobrazbi uslužbencev in in delavcev Skupnosti gospodarskih podjetij jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov. 123. Poročilo Zvezne volilne komisije o nadomestnih volitvah ljudskega poslanca v Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine v volilnem okraju Beograd V. 124. Poročilo Zvezne volilne komisije o nadomestnih volitvah ljudskega poslanca v Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine v volilnem okraju Gostivar. 125. Pojasnilo k 53. točki navodila za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij. Popravek odloka o stopnjah dohodnine za leto 1956. Popravek odloka o pogojih, ob katerih se stroški za službena potovanja delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij priznajo za materialne stroške. Popravek odloka o amortizaciji osnovnih sredstev v zdravstvenih zavodih. Št. 13 z dne 28. marca 1956: 126. Ukaz* o razglasitvi temeljnega zakona o proračunih. 127. Ukaz o razglasitvi zakona 'o državni upravi. 128. Ukaz o razglasitvi zakona o zveznih upravnih organih. 129. Odlok o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta. 130. Odlok o kreditih in olajšavah gospodarskim organizacijam za pospeševanje zunanje trgovine. 131. Odločba o pooblastitvi Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino za določene posle. 132. Odločba o deviznih sredstvih, kj si jih preskrbi Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino za svoje delo. 135. Odločba o rokih za vrnitev kreditov, ki jih da Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino določenim gospodarskim organizacijam. 134. Pravilnik o strokovni izobrazbi upravnih uslužbencev kmetijske stroke, ki opravljajo geodetsko službo. Popravek uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovor«! urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna številka do 8 strani 10 din, vsake nadaljnje 4 strani 5 din '-eč — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva tla, poštni predal 336 — Telefon' direktor In knjigovodstvo: 30-701. uredništvo m uprava: 33-37» - Čekovni račun: 30-KB-5-2-399 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik KIH Priloga k 13. kosu z dne 3. maja 1956 St 13 Dr. Josip Globevnik i KRAJEVNI ODBORI V KOMUNALNI UREDITVI Ljudske odbore, gospodarske organizacije in posameznike opozarjamo na knjigo, ki je izšla pod gornjim naslovom v izdaji Društva pravnikov LRS in v naši založbi. Avtor je v tem, prav zdaj zelo aktualnem gradivu v lepo čitljivi, vsakomur razumljivi obliki podal opis ustanove krajevnih odborov, njihove družbene vloge, organizacije in dela, kakor ti izhajajo iz obstoječe pravne ureditve. Obravnavana je uvedba in ureditev vaških odborov z nekaterimi primeri iz praktičnih izkušenj, prikazan novi komunalni sistem s posebnim pogledom na krajevne odbore, in predpisi, ki urejajo vprašanje teh odborov. Zanimiv je prikaz naziva »krajevni odbor«, dalje ustanovitev, območje, sestava in izvolitev ter delovno področje krajevnega odbora. Sledijo poglavja, o materialnih sredstvih krajevnega odbora in proračunskem poslovanju, o organizaciji in načinu dela ter o vprašanju, ali je krajevni odbor pravna oseba. Knjigi je dodan pregled številčnega sestava krajevnih odborov po okrajih, zaključujejo pa jo poglavja o razmerju med krajevnim odborom in krajevnim uradom, med zborom volivcev ter občinskim ljudskim odborom in krajevnim odborom. V prilogi so zbrane tiste določbe zveznega in republiškega zakona o ureditvi novih občin in okrajev ter določbe tipskega statuta za občino, ki se nanašajo na krajevne odbore. Strani 108, cena 200 din. »Uradni list LRS«, Ljubljana, Erjavčeva lla Razglasi sodišč Dražbeni oklici Opr. št. I 44/55 2354 Dne 14. VI. 1956 ob 8. uri bo pri leni sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga k.o. Kočevje, vi. št. 1287, k.o. Kočevje, '/a, cenilna vrednost 595.825, varščina 59.582,50, najmanjši ponudek 596.000 din. • Pravice, ki bi ne dopuščalo dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne Hoglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri. Sicer pa °Pozarjamo na dražbeni oklic na Uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 19. aprila 1956. J 732/55-20 2466 Dne 14. junija 1936 ob 9. uri bo pri tem, sodišču, soba št. 1, javna dražba nepremičnin, vi. št. 6, k. o. Krčevina pri Vurbergu. Cenilna vrednost znaša 551.428, varščina 55.143 in najmanjši ponudek 367.619 dinarjev. Pravice, ki bi ne dopuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 26. aprila 1956. Oklici dedičem O 142/36-4 2226 Zavec Ana roj'. Zavec, kmetica iz Kuštanovec 70, je 7.1.1956 umrla. Zapustila je oporoko z dne 18. decembra 1955. Sin Zavec Ludvik, ki živi v Franciji pod naslovom Seraucourt le Legraud-Aisne, naj se v enem letu po tej objavi priglasi temu sodišču. Po tem naroku se bo zapuščinski postopek opravil z drugimi v poštev prihajajočimi dediči in s skrbnikom Novakom Ludvikom, poljedelcem iz Koštano v ec 69. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 7. aprila 1956. O 696/33-4 2315 Nemec Franc, kmet iz. Bakovec 35, je dne 11.X. 1955 umrl in zapustil pismeno opokoro z dne 2. oktobra 1955. Sin Nemec Alojz, ki živi nekje v Nemčiji, naj se v enem letu po tej objavi priglasi temu sodišču. Po tem roku bo sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek z drugimi dediči in s skrbnikom Kousom Francem iz Bakovec 36. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 13. aprila 1956. O 211/56-4 2313 Lucu Jožef in Matilda roj. Ver-ner, kmeta iz Sulinec 61, sta umrla in sicer prvi 28.1L 1956, druga pa dne 3. II. 1953. Zapustila sta pismeno oporoko z dne 2. XII. 1950. Otroci Lucu Ludvik, Štefan in Viljem, ki so vsi neznanega bivališča v inozemstvu, naj se v enem letu po tej objavi priglasijo temu sodišču. Po tem roku se bo zapuščinski postopek opravil z drugimi dediči in s skrbnikom _ Bedekom Ludvikom, kmetom iz Šulinec 79. O 352/55-7 2314 Kavaš Katarina roj. Obal, kmetica iz Beltince 287, je dne 12. aprila 1955 'umrla in zapustila pismeno oporoko z dne 20.1.1954. Hčeri Tkalec Terezija roj. Kavaš in Rodek Ana, roj. Kavaš, ki živita v Ameriki, naj se v enem letu po tej objavi priglasita temu sodišču. Potem roku se bo zapuščinski postopek nadaljeval z drugimi dediči in skrbnikom Korenom Francem, poljedelcem iz Beltince 287. O 635/33-33 2312 Zver Ivan. poljedelec od Lipe 29, je dne 18. IXA955 umrl in zapustil pismeno oporoko z dne 29. VI. 1955. Sin Zver Stefan, ki živi v Kanadi, naj se v enem letu po tej objavi priglasi temu sodišču. Po tem roku se bo zapuščinski postopek nadaljeval z drugimi dediči in s skrbnikom Škaličem Ludvikom, kmetom od Lipe. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 14. aprila 1956 Objava L 14/54-66 1602 Objava prisilne likvidacije Prisilna likvidacija Trgovskega podjetja Bitnje, uvedena z odločbo Okrožnega gospodarskega sodišča Ljubljana, L 14/54-14 z dne 22. januarja 1955, se zaključi ter se podjetje izbriše iz registra državnih goapodarskih podjetij. Ljubljana, 24. aprila 1956. Razne objave Javne licitacije za izvrševanje gradbenih in gradbeno-obrtniških del St. 4523 2480 Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55) in 3. člena pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del razpisuje Tekstilna tovarna »In-tekst v Kranju prvo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del v zvezi z adaptacijo tkalnice. Predvidena obračunska vsota znaša 17,972.009 din. Ponudbe morajo biti sestavljene v sifcladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS. št. 17/55) in dostavljeno investitorju do začetka javne licitacije. Javna licitacija bo 21. V. 1956 z začetkom ob 9. uri v prostorih Tekstilne tovarne »Inteks« v Kranju. Višina varščine znaša 0,5% predračunske vsote in se mora priložiti ponudbi. Glavni projekt, predračun in druga dokumentacija je na razpolago ponudnikom od razpisa dalje v prostorih tovarne. Tekstilna tovarna »Inteks^ v Kranju 2440 Objava Občni zbor s.Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja« z. z o. j., Ljubljana, bo 17. maja 1956 ob 20. uri v zadružni pisarni, Gregorčičeva 7-A. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Ljubljana, dne 25. aprila 1956. Upravni odbor Poziv upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali. 2289 Na podlagi sklepa Obč. LO Mozirje, odločba št. II/4-122/2-55 z dne 11. novembra 1955 preide v redno likvidacijo Čevljarska delavnica, Solčava, okraj Celje. Priglasitveni rok: 50 dni od te objave. Likvidacijska komisija 1883 Z odločbo Obč. LO Jesenice, št. 01/1-444/1 z dne 18.11. 1956 je prešlo v likvidacijo 1. II. 1956 Gostišče »Pri Jankotiu, Jesenice, Savska cesta 7. Priglasitveni rok: 30 dni od te ob-jave. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Adam Jakob, Radlje oh Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 4402, ser. št. 10594. , 2316 Balajc Ernest, Moravci 134, pošta Martjanci, osebno izkaznico, reg. št. 8789, ser. številka 0090499 (Murska Sobota). 2103 Bartol Vera,, Ljubljana, del. knjižico, št. 254000-390 (Zagreb). 2435 Bedič Jože, Jesenice ' na Gor., Mestno gledališče, osebno izkaznico, reg. št. 70341, ser. št. F-92651 (Ljubljana). 2377 Bernot Jože, Trbovlje, osebno izkaznico, reg. št. 23027, ser. št. 0724337 (Trbovlje). 2456 Blatnik Ivanka, Mlino 40, pošta Bled, osebno izkaznico, reg. št. 11779, ser. št. 0685597 (Celje ok.). 2379 Bobič Livija, Vanganel 13, pošta' Marezige, osebno izkaznico, reg. št. 21673, ser. št. 0415283. 2451 Bratanič Karel, Bukošek 29, pošta Brežice, osebno izkaznico, reg. št. 2355, ser. št. 0367665 (Krško). 2291 Brelik Ivana, Cepovan-Dol 128, p. Cepovah, osebno izkaznico, reg. št. 11624, serijska številka 0540934 (Idrija). 2229 Conta Franc, Cerov log 35/36, p. Šentjernej, osebno izkaznico, reg. št. 4544. ser. št. F-033403. 2106 Donik Jožica, Slovenj Gradec, Glavni trg 4, osebno izkaznico, reg. št. 22224 (Slovenj Gradec). 2230 Drevenšek Franc, Pleterje, pošta Lovrenc na Dravskem polju, osebno izkaznico, reg. št 39426, ser. št. 0283663 (Ptuj). 2444 Dule Viktor, Gorenja vas 35, p. Šmarjeta, Novo mesto, knjižico o predvojaški vzgoji številka 57, izdano od vojaškega odseka y Novem mestu. 2368 Erjavec Alojz, Dolane 2, Cirkulane. prometni knjižici S-6758 in S-6978. obe last KG, Cirkulane ter šofersko dovoljenje 464-1244. 2154 Fartek Regina, Zg. Jarše, osebno 0092429 (Murska Sobota). 2400 izkaznico, reg. št. 10819, serijska št. Fister Janez, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 105900/53, ser. št. F-0480210 (Ljubljana), in sindikalno izkaznico (Ljubljana). 2457 Forte Ladko, Globošak 19, pošta Trbovlje, osebno izkaznico, reg. št. 6318, serijska številka 0721628 (Trbovlje). 2421 Tuna Rezika, Ravnjo 7, p. Štanjel, propustnico za Trst. 2265 Gašperlin Angela, Smlednik, osebno izkaznico, registir. štev. 20681 (Kranj). 2457 Gašperin Ivan, Loče 44, p. Dobova. osebno izkaznico reg. št. 2896, ser. št. 0368206 (Krško). 2357 Gavnič (Jovana) Cvjetin, roj. 22. XI. 1937 v Stanič Rijeki, Doboj, Bosna, zdaj v Planini Kranj (vrtiljak), osebno izkaznico reg. številka 1092, ser. št. S-1122134 (Doboj). 2472 Glazar Viktor. Gradišče 52, p. Ožbalt ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 4>673|6, ser št. 0193790. 2120 Golob Magdalena. Bev&ko 36 Trbovlje, osebno izkaznico, reg. štev. 31904, ser. št.0743214 (Trbovlje. 2382 Gradišar Milenca, Križe 29, evid. tablico za motorno kolo, znamke »Saks-Mille«, štev. S-2659. 2393 Grahek Rafko, Črnomelj 8, evid.. št. S-3968 za tovorni tri tonski avtomobil, znam. »ZIS« (Črnomelj). 2470 Gregoršanec Marija. Sred. Arto 6, p. Videm-Krško, osebno izkaznico, reg. št. 16949, ser. št. 0395259 (Krško)_ 2383 Grilc Janez, Podkoren 56, pošta Kranjska gora, osebno izkaznico, reg. št. 6'63, ser. št. G-0297373 (Rar dovljica). 2475 Hafner Maksimiljan, Škofja loka, osebno izkaznico, reg. štev. 32681, ser. št. 0210195 in vojaško knjižico (Kranj okolica). 2433 Ham Katarina. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 55l306/51. ser. št. F-Q077616 (Ljubljana). 2438 Hanzelj Mladenka, Metlika, osebno izkaznico, reg. št. 13911, ser. št. 0497221 (Črnomelj). 2293 Ivančič Andrej, Naklo 20, posla Divača, osebno izkaznico, reg. štev. 15178 (Sežana). 2422 Jagodic Marija, Voklo 10, p. (Sen." čur, osebno izkaznico, reg. št. 883L ser. št. 0198041 (Kranj). 24:6 Jeraj Ivan, Kompolje 22. p. Bo-štanj pri Sevnici, osebno izkaznico, reg. št. 40206, ser. št. 0304596. 242> Jerič Marija, Mali Mengeš, osebno izkaznico, reg. št. 4342/51. ser st-F-0450652 (Ljubljana). 240 Jorrdan Franc, Gorenja vas 44, P-Ribnica, delovno knjižico, reg. s • 4694, ser. št. 557405 . 224- Jordan Mari ja, Sevnica, osebno izkaznico reg. št. 12176, ser. št. 037.4 . (Krško). . 2458 Jordas Vinko, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. Št. 71884/51, ser, s F-00'9449'4 in vojaško knjižico (Lj ubijana). ' 2439 Jurhanič Aleksander, škofija I. št. 92, osebno izkaznico, reg. štev. 3485, ser. št. 0184195. 2384 Kalan Janez, Šenčur 235 pri Kranju, osebno izkazoico, reg. štev. 7834, ser. št. 0197034. 2371 Kek Janez, Štalcerji 10, p. Kočevje, osebno izkaznico, registr. št. 15604, ser. št. 0561914. 2294 Kürner Boris, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 458/50. ser. št.ev. F-0022768 (Ljubljana). 2405 KLiček Anton, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 22434, ser. štev. 0723744 (Trbovlje). 2365 Klobučar Marija, 'Verdun 10, p. Stopiče, osebno izkaznico, reg. štev. 1404, serijsko štev. 0311918 (Novo mesto). . 2477 Kmetijska zadruga Col,okraj Gorica, delovno knjižico, reg. št. 3544, ser. št. C-223941 na ime Kovšca (Alojza) Anica, zaradi nepravilnih podatkov. 2295 Kolarič Martin, Spuhlja 96, pošta Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 6771, ser. št. 0249084 (Ptuj). 2402 Kovačič Ada, Sveto 65 p, Komen, osebno izkaznico, serijska številka 0205001, 2432 Krajnc Alojz, Skorišnjak 27, Zg. Leskovec, osebno izkaznico, reg. št. 48797, ser. številka 0293033 (Ptuj) in orožni list številka 217, veljaven do 31. XII. 1956. 2244 Kren Bogdan, Vavta vas 10, pošta Straža pri N. mestu, osebno izkaznico, registr. štev. 17796, ser štev. F-0341345. ' 2365 Kumelj Ljudmila, zdaj Osredek 3, p. Šentjanž na Dolenjskem, osebno izkaznico, reg. št. 89419-51, šer. št. F-0111729 (Ljubljana). 2359 Kuzma Fra.nc, Kočevje, Crnomelj-ska, osebno izkaznico, reg. št. 4794, ser. št. 0551104 (Kočevje). 2453 Lavrič Marija roj. Žibret, Trbovlje, Žabjek 13, osebno izkaznico, reg. št. 5531, serijska štev. 0718841 (Trbovlje). 2447 Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, Maistrova 10, prometno dovoljenje za tovorni avto, znamke Com-mer S-1547, 2394 Lob Ida, Dornberk, Gregorčičeva 158. izkaznico za 10km obmejni pas, št. 23656. 2160 Lovšin Olga porčena Tanaskovič, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 14491/50 (Ljubljana). 2404 Magister Matej, Šentvid- Ljubljana, osebno izkaznico, registr. štev, 20401/50, ser. št. F-0042711 (Ljubljana). 2405 Makovec Albin, Tolčice 3, p. Tržišče, osebno izkaznico, reg. št. 8869, «•er. št. 0513179 (Trebnje). 23,86 Marinčič Ludvik, Galjevica 254, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 109222/54 (Ljubljana). 2459 Markize ti Franc, Slov. Javornik, M. Tita 32, osebno izkaznico, reg. št. 10828, ser. št. G-0355538. 2387 Martinčič Stane, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 1928, ser. št. 234217 in osebno izkaznico na ime Martinčič Rozika roj. Planinc, reg. štev'. 1933, ser. številka 16337 (obe Krško). • 2407 Mastnak Branka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 4886, ser. štev. 2475217 (Dugo Selo Hrvatska) in zdravstveno knjižico, štev. 078996 (Ljubljana). 2408 Mehlin Janez, Ljubljana, Drenik, osebno izkaznico, reg. št. 33554/50, ser. številka F-0141564 (Ljubljana-okolica). 2395 Miklič Jože, Višnje, osebno izkaznico, serijska številka F-0012699 (Grosuplje). 2434 Miličevič Josip, Piran, ulica A. Reforma 2, osebno izkaznico št. 7660/50 (Zenica). 2125 Moor Angela. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 45796/51, ser št.' F-0068106 (Ljubljana). 2460 Nagode Ivan, Zalog 44, Postojna, osebno izkaznico, reg. št. 13161, ser. št. F-0623671 (Postojna) in poklicno vozniško dovoljenje za vsa vozila, št. 34 (Postojna). 2409 Osredkar Frančiška roj. Jutenšek, Okrogerjeva kolonija 9, pošta Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. št. 16304, ser. štev. 0729614 (Trbovlje). 2360 Pegan Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 76224/51, ser. št. F-009S534 (Ljubljana). 2410 Perc Cvetka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 104357/53, ser. št. F-0478667 (Ljubljana). 2441 Petrič Jožefa, Breg 15, Novo mesto, osebno izkaznico, reg. št. 10948, ser. št. 0346748 (Novo mesto). 2454 Pirih Marija, Ljubljana, Šmartno 50, osebno izkaz. reg. št. 73015-51, ser. št. 0095325 (Ljubljana), sindikalno knjižico izdano od sidikalne podružnice >Saturnus« in knjižico od kolesa, 2461 PLšlar Jože, Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 4530 (Idrija). 2462 Posestvo OZZ, Ig pri Ljubljani, vozniško dovoljenje za traktorista, izdano v Ljubljani. 2411 Pošćić Zvonko, Dravograd 157, osebno izkaznico, reg. št. 29494, ser. št. 2127581 (Reka), am.aterskovozniško dovoljenje, št, 495 (Maribor) in orožni list, reg. štev. 1826, ser. štev. 315335 (Maribor). 2322 Prezelj Anton, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 111950/54, ser. št. F-0139260 (Ljubljana). 2412 Pribošič Jože. Ljubljana, Prežihova 2. prometno dovoljenje za motorno kolo znamke »Halei«, številka S-1299. 2463 Primc Aleksander, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 12642/50, ser. št. F-01034952 (Ljubljana). 2413 Pritekelj Marija, Gradež 15, pošta Turjak, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 19178, ser. številka 0019488 (Grosuplje), objavljeni v Uradnem listu LRS, ker se je našla. 2414 Radi Miha, Ledina 45, p. Sevnica, osebno izkaznico, reg. št. 44091, ser št. 0388401 (Krško). 2427 , Roškar Angela, Cvetkovo! 72, p. Podgorci, osebno izkaznico, reg. št. 23169, ser. št. F- 0266479 (Ptuj).2245 Senica Ana, Zazid 15, p. Podgorje na Krasu, osebno izkaznico, reg št. 9978 (Sežana). 2428 Simončič Jurij, Vrh 12, p. Hinje, osebno izkaznico, reg. št. 12950, ser. št. 0327676 (Novo mesto). 2469 Sirk Frančiška roj. 2. I. 1960, Višnjevek 32, p. Dobrovo v Brdih, dvolastniško knjižico št. 503. 2429 Skerbinek Maksimilijan, Oplotnica 2, osebno izkaznico, registr. štev. 25654, serijsko štev. 0783514 (Poljčane). 2390 Slavič Terezija, Ledina 3, p. Sevnica, osebno izkaznico, reg. štev. 44052, ser. št. 0388362 (Krško). 2449 Sluga Ivan, Vrhpolje 75, p. Vipava, osebno izkaznico, reg. štev. 989 (II. Bistrica). 2129 Smolnikar Milka, Idrija, Platiše-va 17, osebno izkaznico, ser. štev. 0535901. 2391 Šarabon Vinko, Tržič, Bistrica 41, diplomo vojno tehničnega učilišča Rajlovac pri Sarajevu, izdano 1. VII. 1947. 2435 Škerlavaj Franc, Ilirska Bistrica, potni list št. 024229, izdan od OLO Postojna z dne 13. IV. 1955 in veljaven do 13. X. 1955. 2415 Škerlavaj Tončka, Ilirska Bistrica, potni list št. 024255, izdan od OLO Postojna z dnp 13. IV. 1935 in veljaven do 13. X. 1953. 2416 škrjanc Slavica poročena Mihevc, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 75834/51, ser. št. F-0098144 (Ljubljana). 2464 Špenko Albina, Vodice, osebno izkaznico, reg. štev. 2339/51, ser. štev. F-0448649 (Ljubljana ok.). 2465 šplajt Elizabeta, Bojsno 66, p. Globoko, osebno izkaznico, reg. št. 31783, ser. št. 0410093 (Krško). 2450 Štular Ivan, Jezersko 4, osebno izkaznico, reg. štev. 5069, ser. štev. 0139179 (Kranj) 2363 Šuštar Kristina, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 101933/53, ser. št. F-0476243 (Ljubljana). 2442 Švare Leon, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 40290/51, ser. Štev. F-0062600 (Ljubljana), 2396 Tabor Ludvik, Ljubljana, Cesta v Mestni log 65, osebno izkaznico, reg. št. 28509/51, ser. štev, F-0050819 in osebno izkaznico na ime Tabor Ivana, reg, št. 28508/51, ser. št. F-0050818 (obe Ljubljana). 2397 Tomažič Manja, Log44, p. Boštanj pri Sevnici, osebno izkaznico reg. št. 39463. ser št. 0383773. 2424 Vajda Stanko, Strejacj 2, p. Mo-šikanjci, osebno izkaznico reg štev. 23934, ser. št. 0269244 (Ptuj). 2373 Vegelj Jože, Rodež 1, p. Podkum, osebno izkaznico, reg. št. 26628. ser. št. 0404938. 2523 Vegelj Marija roj. Lazar, Rodež 1, p. Podkum, osebno izkaznico, reg. št. 26627. ser. št. 0404937. 2326 Verepec Vlado, Sneberje 76, Ljub-Ijana-Polje. osebno izkaznico, reg. št. 43710 (Ljubljana ok.), tovarniško izkaznico štev. 329. izdano od Litostroja in sindikalno izkaznico (Ljubljana). 2466 Vidmar Marija, Ljubljana, oseb- no izkaznico, reg. št. 63991. ser. št. F-008S301 (Ljubljana). 2417 'Vinogradniško posestvo OZZ Celje, Virštanj, p. Podčertek, štampiljko. 2236 Vodičar Ivan, Dol. Toplice 3, osebno izkaznico, reg. št. 11990, ser. št. 0323690 (Novo mesto) 2468 Vrhovnik Ivana, Praše 5, osebno izkaznico, reg. štev. 10360, ser. štev. 0199470 (Kranj ok.). 2418 Vršeč Franc, Gunclje 36. osebno izkaznico, reg. št. 47047/31, ser. št. F-0069337 (Ljubljana). 2419 Zalokar Valentina, Domžale, osebno izkaznico, reg. št 11243, ser. št. 0437335 (Kamnik). 2398 Zver Štefan, Nedelica 151, pošta Turnišče, delovno knjižico, reg, št 894/1, serijska štev. 101185 (Radovljica). 2399 Železnik Pavla, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 90963/51, ser. št. 0113275 (Ljubljana), 2436 Žnidar Viktor, Rudnik v Makolah) roj, 26. II. 1922, osebno izkaznico, reg. št. 17753, ser. št. 0773273 (Poljčane), vojaško in sindikalno knjižico, partijsko izkaznico, izkaznico občinskega odbornika Lešje in izkaznico okra j, odbornika (Ptu j). 2164 Žuran Anton, Brezovec 78, pošta Cirkulane, osebno izkaznico, reg. št. 28721 (Ptuj). 2376 Zvar Frane. Dol. Leskovec 64, p. Brestanica, osebno izkaznico, reg. številka 13636, ser. štev. 393946 (Krško). 2432 VAŽNO OPOZORILO! Kmetijske zadruge, kmetijske šole, sadjarje in vrtnarje, čebelarje in živinorejce ter vse, ki imajo opravka s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom opozarjamo na izredno priliko, da si lahko za nizko ceno nabavijo obsežno delo UVOD V KMETIJSTVO V splošnem delu so v zgoščeni obliki obdelane vse lastnosti ozračja, izgorevanje in dihanje, dalje ustroj, razmnoževanje in hrana rastlin. Slede razglabljanja o klimatskih prilikah, o snovi in energiji, vlagi, padavinah in klimi nasploh, dalje poglavja o kemični sestavi snovi, o kameninah in njihovem nastanku, o preperevanju in sestavi tal • itd., o gnojenju in gnojilih, o delovanju apna v zemlji, o fizikalnih lastnostih, temperaturi, izsuševanju tal in podobno. Posebni del je namenjen proizvodnji rastlin. Prikazane so vse lastnosti žit, industrijskih in krmskih rastlin, kolobarjenje in plodored, vloga travništva in pašništva ter konserviranje krme. Se posebej zanimivo je poglavje o razmnoževanju, cepljenju, sajenju, negi in pomlajevanju sadnega drevja ter o obiranju in predelavi sadja, dalje vinogradništvo in umno kletarstvo, škodljive žuželke in glivične bolezni. Obsežen zaključni del obravnava ustroj živali, sestavo krme in njeno prebavljivost, rejo in plemenitev konj, govedi, prašičev in ovc priznanih plemenskih vrst, dalje perutninarstvo in čebelarstvo itd. Po delu znanega angleškega strokovnjaka J. W. Pa-tersona ter drugi domači in tuji literaturi je knjigo priredil in dopolnil dipl. agr. A. Jamnik, s sodelovanjem dr. J. Lavriča. Obsežno gradivo na 360 straneh ponazoruje bogat ilustrativni material z nad 270 slikami, diagrami in zemljevidi. Trdo vezana knjiga je izšla v večji nakladi, izredno znižana cena za preostali del zaloge pa znaša 100 din. »Uradni list LRS«, Ljubljana, Erjavčeva 11 a, p. predal 336. ček. račun 60-KB-5-2-399 Izdaja »Uradni Ust LRS» Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lap- me — Tiska tiskarna »Toneta TomStffa» v Ljubljani