Fašizem in katolicizem. Da je italijanski fašizem nacionalistična organizacija s poganskimi načeli, dokazuje ne samo nijiegov uničeivalni boj zoper Slovence in Hrvate v Italiji, marveč tu-di zoper italjanska katoliška društva. Glavni trn v peti fašizma so katoliška mladinska društva. Fašisti so zadnji čas vprav z4iyja,li zoper katoliške mladeniče, oscmito dijake. Žrtev njihovih surovih napadov so po&.ali tudi številni duhovniki. Svoje razdejalno delo so vršili fašisti po prostorih katoliških društev. Kljub pog>odbi med Vatikanom in italijansko državo so razdivjani fašisti po ulicah rimskega mesta klicali: »Smrt papežu!« ter sežgali njegovo podobo. V Benetkah so s stojnice, kjer so se delile srečke za proslavo sv. Antona Padovanskega, trgali Antonov grb ter pri tem v zasmeh prepevali krščansko pesem »Povsod Boga!« Tako dokazujetjio italijanski fašisti, da je vzgoja, ki jo vršijo na svojih članih, tpovse poganska. Papež Pij XI. je imel popolnoma prav, ko je fašistično vzgojo ponovno obsodil kot pogansko. Da ima italijanski fašizem očiten namen, v&o italjansko n_ladii_o vzgojiti na ta način, dokazuje dejstvo, da jje italijanska vlada razpustila vsa katoliška mladinska društva. Tako je italijanski fašizem, ki se je nekaj časa potuhnil, stopil v odprt boj zoper katoliško Cepkev. Ob tcj skali pa si bode razbil svojo glavo! Spanskl katoličani se sami branljo. Izgredi socialistično-komunistične dru- hali proti cerkvam in samostanom po španskih mestili so španskim katoli^ čanom dokazali, da sedanja republi-J kanska vlada ne daje dosti varstvaveriinCerkvi, cerkvenim osebam in napravam. Zato so si znani pregovor ta-' ko-le prikrojili: »Pomagajmo si sami, potcm nam bo nieada tudi vlada pomagala.« To samoipomofi izvajajo španski 1-atoličani po manjših mestih in v po,cl^zelju. Ko se je v Bilbau raznesel gld.s, da se pripravlja riapad na samo-' stan »Šrca Ježu^ovega«, je nmožica ob-i dala samostan ter ga tajv(> dolgo bra-' nila, dokler ni prišla oborozena §J^av Katoličani tako dolgo niso popustnv dokler &e niso redovniki, ki so med tem iskali zavetja po zasebnih hišah, mogli mirno vrniti v svoj samostan. Slično se je zgodilo s kapucinskim sa* mostanom v Goruni. Ko je nek zlikovec napadel redovnico iz Marijinega samostana, ga je množica za kazen tako pretepla, da ga je policija komaj še živega rešila. Iz Granade, kjer je druhal pred nekaj časom divjaško nastopila, je razdivjana tolpa korakala proti Maraceni,' da bi taniikaj uprizorila slična divjaštva. Pa jih je katoliško ljud&tvo tako sprejelo, da so komunistični divjaki jadrno zbežali nazaj proti Granadi. Vj Cordovi je vojiaški guverner odredil, da se morano vse zasebne šole, ki &o v. rokah redovnikov, takoj zopet odpreti,1 kar je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem. V mesitu Hernani so katoliško misleči mešcani napi-avili prave barikade, dia &o se obranili divjaških' požigalcev in razbijačev. V mestu Urbieti je vse prebivalstvo šlo pred samostane in cerkve, da jih je branilo. .%.Vi Valenciji so žene in mladeaike rešile zavetišče za škrofulozne bolnike, ki ga? vodijo redovnice. V Malagi so divjakij hoteli zažgati zavetišče sv. Mihaela za otroke, pa jih je prebivalstvo s pomoč-' jo oborožene sile pregnalo. V. Madridu je skupina delavk preprečila, da nisd brezbožni komunisti in podobni svobo-' domisleci sežgali cerkev sv. Martiiia.' V Madridu je odposlanstvo katoliških žen izročiLo predsedniku vlade Zamori spomenico, podpisano od 35.000 žena, v kateri zahtevajo, da mora dati vlada vsa potrebna jamstva za svobodo vere in njenega izvrševanja in za varnost katoliških redovnikov. Ta.ko so špan< ski kato<ličani posegli po najboljšem sredstvu zoiper framasonsko in socialistično svobodomisel&tvo: po samopomoči in samoobnambi. In čimbolj energično in učinkovito bodo rabili to orožje, tem večji rešpekt bodo imeli pre<l njimi nasprotniki vere in Cerkve! Odkod spor med Litvo in Vatikanoin? Prvi spor med Vatilvanom in Litvo je nastal, ko je mesto Vilno, ki ga Litva smatra za svojega, postavil papež pod poljskega kardinala. Takoj nato je vlada pričela odkrito nastopati proti Cerkvi in preganjati dubovnike ter jih nekaj tudi vrgla v ječo. Pritisk" je rodil odpor pri duhovščini, ki je bila do tedaj odlo&no patrijotičnega mišljenja, a je zdaj v odgovor na preganjanje vlade pričela vlado in njeno počenjanje obsojati in sc boriti za svojo pravice. Pri zanetenju spora pa je Ludi imcla Moskva svojc prste vmes. Prido* bila je zase litvanskega diktatorja Smetana in ministrskega predsednika Tubelisa, da jc med njima in sovjetsko Rusijo postajalo razmerje čim dalje b-olj prisrčno. Preteklo sredo se je med obema državama končno , sklenila posebna pogodba, s katero je postala Litva odkrita zavoznica sovjetov. Pogod!ba vsebuje tudi obvezo, da si boste obe državi obojestransko tudi pomagali z orožjem v slučaju potrebe. Ob enem so se sovjeti tudi izrazili, da smatrajo Vilno za litvansko last. — Vatikan, ki se je ves čas trudil, da bi zbližal Litvo in Poljsko •smatra sedanjo pogodbo s sovjeti kot odkrito napoved nasprot&tva nasproti sebi in je v tem smislu tudi ravnal, ko je odpoklical svojega nuncijia. Sv. pismo v jeziku Ijudožreev. Lelošhje poročilo britske svetopimeske družbe omenja, da je bila biblija do januarja t. 1. prevedena v 12 novih jezikov. S tem je narastlo število dosedanjih prevodov od 630 na 642. Izmed dveh poslednjih izdaj je ena v narečju kotu, ki ga govore ljudožrci na malopoznani in težko dostopni Novi Gvineji. Ta prevod je našel malo odjemalcev. Nasprotno so prodali nad tisoč izvodov zadnje izdaje, ki je izšla v jeziku kafva. Slednji je v rabi v belgijskem Kongu in ob anglo-egiptovski meji. Zamorci Kafva so preje kljub svoji bojevitosti veliko trpeli pod napadi arabskih trgovcev s sužnji in zelo cenijo delovanje oo. misijonarjev, ki so veliko sodelovali pri zatiranju teh grozovitosti. Isto poročilo še omenja Sovjetsko Rusijo kot na svetu edino deželo, kjer je prepovedan uvoz in razširjenje sv. pisma v kateremkoli jcziku. Za balonom lefalo. V zadnji številki smo objavili sliki o posrečenem dvigu belgijskega profesorja Piccarda v balonu v višino 16.000 metrov. Piccard je srečno pristal s svojim spremljevalcem v tirolskih gorah v bližini neznatne vasi Gurgl, ki je postala na mah svetovna znamenitost. Profesor Piccard še ni objavil svojih opazova.nij v bainih zračnih višinah, niso še prepeljali njegovega balona ter aluminijaste gondole na kraj začetka poleta v mesto Augsbug, že hočejo posrečen dvig izrabiti na vse mogoče načine in dati letalstvu popolnoma novo smer. Razvoj moderne tehnike napreduje z neverjetno naglico. Komaj se je posrečil Piccardov dvig, že se je lotila zračna tehnika popolnoma novih načrtov, ki hočejo izrabiti možnast dviga v vigino 16.000 m. Znane nemške Junkersove delavnice, ki izdelujejo letala, že razglašaijo v sveit, da bo drugo leto dograjen aeroplan, s katerim se bodo upali v višine, Jvjer je že popolnoma razredčen zrak. Novo letak) bo neprodirno zaprto ter opremljeno s kabinami in višinsikimi kamricami, ki bodo dovajale s pomočjo turbin letalu zrak, ker v popolnoma redkem zraku propoler, ki je pogon za letalo, no more delovati. Letalo bo ši"roko 28 m in bo tehtalo 4000 kg Aeronlan bo vodil mM. iz r>OT)olnoma -zapr- tega prostora. Poleg pilota bo v acroplanu samo še ena oseba. Pač pa bode novi zračni izum opremljen z instrumenti, s katerimi bodo mogoča vsa merjenja v večtisočmeterskib. višinah. Ako se bodo obnesle poskušnje vožnje z novim letalom, bo takoij organiziran promet v teh višinah radi tega, ker bi bilo mogoče tako visoko doseči hitrost 1000 km na uro.