Leto 26                   ANGELČEK^_________Stran 147      1
Iv. Langerholz:
Sveti Alojzij.
•             b) Pokorš čina.
J§|w||t|)li to-lc čednost pokorščine, vi otroci, kaj ^jjffjfpllf  poznate? Gotovo ste slišali gospoda ka-<||giLp" teheta ali učitelja v šoli, da so jo vam pri-'                   poročali. Ko ste obravnavali  n. pr. zgodbo
o Adamu in Evi, ko ste govorili o dvanajstletnem Jezusu, ko ste prišli v katekizmu do četrte božje zapovedi — in kdove, kolikokrat je že prišla v šoli pokorščina na vrsto! Doma vam pa starši skoro nočindan govore, kako in kdaj je treba ubogati. Ši-ba vam znabiti tudi včasih to pove?
Vem,  da se  učite nekateri izmed vas že  po
deset, po dvanajst in še po več lct pokorščine. Če       i
bi vam pa zdajle rekel: »Kdor zna ubogati, naj vzdig-      I
ne roko!«  kaj  pravite,  koliko  bi  se  vas     oglasilo?      1
Malo, premalo ...                                                         j
Zato pojdimo v šolo k svetemu Alojziju, da se      1
ob njem naučimo, kako- morajo dobri otroci ubogati.      1
Svcti Alojzij je bil pokorcn Bogu. Spoznal je,      I
da ga Bog kliče v samostan. Pa je toHko časa prosil      1
svojega očeta, naj mu to dovolijo, dokler ni bil usli-      I
šan.                                      _                                             I
Svoje starše je sveti Alojzij silno rad in z veli-       I
kim veseljem ubogal. Dokler ni dobil dovoljcnja od      j
svojega očeta, ni hotel stopiti v samostan. Poslušaj-      1
te,  kako je prosil  tega  dovoljenja:  »Oče!  V  vašili      1
rokah sem.  Storite z menoj,    karhočete,      1
Vendar.zagotovim vas, da me je Bog    poklical    v      1
Jezusovo družbo. In vi sc ustavljate božji volji, če se      ]
temu klicu ustavljatc«                                                 I
Kakšna je bila pokorščina svctega Alojzija še-      I
le v samostanu! Vsako najmanjše pravilo jc izpolno-      1
val kar majnatančnejše.  V  samostanih  se ne    sme      I
vsakčas govoriti. In takrat sveti Alojzij ni izprego-      1
voril besedice za ves svet ne. Enkrat ga je ob takem      I
Stran 148                ANGELČ^^^^^^^^^^^^
času obiskal v samostanu njegov stric, kardinal, in je hotel z njim govoriti. Kardinali so silno imenitni in častitljivi gospodje; njih čast je še višja kakor čast škofov, In vendar sveti Alojzij ni hotel s stricem jjovoriti, dokler mu njegovi predstojniki tega niso dovolili,                                                     .
Enkrat jc obiskal svcti Alojžij kardinala della Rovere. Ta ga je povabil h kosilu, Alojzij mu je pa odvrnil, da je to zoper samostanska pravila in da mora domov, Pozneje je ta kardinal vsclej, kadar je kaj ponudil svetemu Alojziju, pristavil: »Če ni to zoper pravila.«
Sveti Alojzij se je silno rad postil. Izprosil si je enkrat d^ovoljenje, da se sme postiti ob kruhu in ob vodi. Ko pa je zapazil njegov voditelj, kako malo je Alojzij tisti dan jedel, ga je poklical k sebi in mu rekel: »Pojdite k onile mizi in pojejte vse, kar vam bodo prinesli!« Alojzij jc ponižno ubogal. Edcn iz-med ujegovih tovarišev ga je zato zavrnil: »Lepo to, brat Alojzij! Lep post ste si iznašli! Pri eni mizi jeste malo, pri drugi pa vcliko. Ni tako napačna ta iznajdba!« Alojzij mu je mirno pojasnil, da je moral ubogati, kajti volja višjih mu je božja volja.
Volja viajih je božja volja. To jc korenina, iz katere je izrastla pokorščina svctega Alojzija. Bogu stc pokorni, otroci, kadar ste pokorni svojim star-šem. Razumete to, otroci? Le če zaradi Boga ubo-gamo, imamo zasluženje pri Bogu. Pokorščina radi pohvale ali plačila pa ni prava,
Pokorščina iz strahu pred kaznijo jc pa slaba pokorščina. Iz strahu uboga pes, ki nima pameti, ne pa človek, ki je ustvarjen po božji podobi, ki ima um, pamct in prosto voljo.
Začnite torej kot učenci svetega Alojzija ubo-gali edinole zaradi Boga, nikdar zaradi pohvale ali plačila, najmanj pa iz strahu pred kaznijo.
^Konec.)