SI. 57. V Trstu, v soboto 17. julija 1886. Tečaj XI. EDINOST Glasil^ slovenskega političnega društva za Prim »KDINO^T« z zhaia 2 krat na tei«n vsako trt d« iu tattttt o noludn*. Cena za v«« loo prilogo T/l . za polu leta 3 si. KO kr., za žetrt lota 1 gl. T» kr. — Sama prl- togatarid 1. gl. BO kr «a celo leto. - Ponameznn i^vilke ae touivajo ori onravniiiv in \t*ankauv Trttt DO & kr., • Barlol in v A|dovŠ5itl oo ftlcr - Narnfintm. reklu- maeije »n inierat« nr«i«ma Oprava lit v », »It Ttrrratt. »Ntvt tiskarna« V«t dovut m pošiljajo Urttfalktvi >vlt Ttrrtntt« •Nttova TlpograflavaakmorablU frankiran. Rokopitl o»ez poaebne vrednosti ae ne vračajo. — Jnttrati (razne vrate nazna- nilu in poalanifte) ae zarafiunijo po pogodbi - prav cend; pri kratkih ogiaalh z drobnimi nrktimi ae plačuje i a vaako beaedo 2 kr Dušni proletarijat. Marsikomu se bo čudno zdelo, Sitajočemu gornji naslov. Kaj pomenja — dušni proletarijat? To so reveži na duhu, ljudje brez duSnih zmož- nosti; ali pa tudi ljudje, ki so sic^r polni dušnih zmožnosti in dušnih da- rov, kojim pa zabran jujejo gmotne razmere te njihove darove in zmož- nosti razviti in jih v prid človeštva obrnoti. Toliko prvi kakor drugi so mi- lovanja vredni: eni zato, ker voljo morda imajo, talenta pa ne, drugim ne manjka zadnjega — nasprotna osoda pa jim zapira pot, da trpe in čestokrat obupavajo; eni ne morejo, čeprav bi radi; drugi bi človeštvu lahko dosti pomogli, ali grda zavist, krivica in zmožnosti odnešajoči in pravo vedo in napredek habeč nepo- tizem jim vrata zapira do veljavnejših služb, kdor bi lahko veliko koristili. Človeštvo, vsaj evropsko civili- zirano prebivalstvo, bi z ozirom na duševne zmožuosti lahko delili na tri dele ali stane. 1. Prvotni ali na zad- njej stopinji omike se nahajajoči ljudje — neuki ali neomikanci. Ti bi se morda lahko omikali, ali gmotne raz- mere jim tega ne dopuščajo; 2. sred- nje omikani; in 3. omikani in učeni. To je sicer preprosta in pomanj- kljiva razilelba, kajti non est regula sine exceptione. Pri današnjej omiki in napredku je vsem omogočeno šole pohajati in še dušno razviti ne glede na stan. Ustanovilo s« je mnogo štipendij in pomagalo, kolikor je bilo mogoče ubogim dijakom, da so se izšolali. Omik<», omike! dajte nam omike — kričalo se je pred leti in ustanovljati so se jele povsod šole nižje in višje, vse na državne stroške, da se je omo- gočilo vsem jih pohajati in si izobra- ženja nabirati. Zaukazalo se je posilno pohajanje šol in sedaj se manjša če- dalje bolj število analfabetov — ali množi tudi broj duševnega proletari- jata. Na eno stran se je ljudstvo osrečilo, ker podaia se mu je Želena omika, ustanovivši mu šole, na drugo je zmanjkalo potrebnih mest, u a m o r bi bil po izšolanju nastavljen. Na- stala je v sedanjem času tudi o služ- bah nekaka kriza, ki vedno bolj preti vzeti talentiranim mladenčem veselje do učenja in koristi do svojega bliž- njega, kriza ki je pomnožila število pa pomnožila število ljudi, k; so izšolanih zmožnih mladih moči, ki so svojo mladost po šolah prebili, sled- njič se pa nahajajo s praznimi rokami mej svetom, mučno priČakovaje pri- like, v koj"j bi svojo učenost in zmož- uost pokazal'. Službe so vse zasedene, ali pridržane bolj pojedincem, onim namreč, ki so v kakem sorodstvu ali (znanju z vplivnimi možmi, kijih po- ltem v službe vsilijn^ v tem ko mo- rajo čestokrat zmožni in učeni ljudje okolo pohajkovati in se za kruh bo- riti — to je oni zloglasni nepotizem, | ki razjeda grud denašnjej človeškei i družbi. — i Omika je glavni pogoj obutoja narodov, ona razpršuje temoto in | vražo in vodi človeštvo k spoz- J nanju samega sebe in dolžnosti, morajo po tolikem učenju posvetiti kakemu stanu ali opravku, za kojega niso se namenili in ki gmotno ne plača njihovih studij. Mtiogo jih je, kateri so primo- rani po dovršenej gimnaziji ali vse- učilišču vsakega opravka se prijeti, dasi le zaslužijo potrebnega kruha! — to je takozvani duševni proletarijat, ki jo človeštvu na Škodo in učenju in šolam kredit jemlje I Pred leti se je vabila mladina v šole z štipendijami in podporami; oproščevala so je majhna šolnina, ka- tero bi morali vsako leto roditelji ali oskrbniki plačevati, sedaj se pa išče v okom priti silnemu navalu mladine v šole; število šolajočih se mladeni- kraje 15 gld. -— Plačevati se bode morala v prvih šestih tednih vsacega semestra. — Oproščeni šolnine bodo lahko samo oni učenci, ki so imeli v zadnjem semestru v vedenji in mar- ljivosti prvi ali drugi red (lobensvverth ali beffiedigend) in v druzih pred- metih vsaj dobri red, in samo tedaj, ako so njih gmotne razmere tako slabe, da jim v resnici ni mogoče šolnine plačevati. — Povišanje šolnine je tedaj znatno, kajti ako bode hotel ubogi slovenski kmet svojega sina v gimnazijo vpisati, moral bode pred vsem platiti 23 gld. za šolnino in vpisnino in Še le po končanem I. se- mestru, ako bode sinov napredek za- dostoval postavnim tirjatvam, bode lahko prosil za oproščenje. (Dalje prih.) katere ga čakajo. Omika tako rekoč Če v kolikor je možno zmanjšati. Pred pretvori Človeško naravo, omehča leti so kričali: Dajte nam šol in srce ter ga napolni z blagimi čuti, omike, sedaj pa strani: z omiko! — vzvišenimi idejami — naredi večkrat,'da na debelo povemo, da človek postane človekoljub ter sij Žalostno znamenje za avstrijske prizadeva koristiti človeštvu. 'šole in vedo sploh, ako je bil uaučni Omika pridobiva se iz šol in teh minister baron Gautsch primoran, iz- se je ustanovilo po Avstriji obilo dati ukaz, da se Šolnina na srednjih tako, da je vsakteremu mogočnost dana, si potrebnih naukov iz njih za- jemati. Ali število potrebne inteligence državnih šolah v primeri z prejšnjo ogromno poviša, le da se kolikor to- liko jez postavi siljenju mladine v j je bilo k malo napoljneno in treba je j srednje šole. Minoli mesec je namreč ' bilo ustanoviti novih državnih in ci- minister Gautsch izdal ukaz zadeva- PODLISTEK. Koledovanje pri nas in drugod. (Dalje/ Zgubilo se je med nami uže dosti obi- •čajev, da bi golci obhajali tote večere, kakor pred Božičem, Novim letom, sv. 'Tremi kralji in Svečnico, pred hišna vrata, ter nekoliko pojoč, nekoliko muzikajoč, nriva- bil< domačine, zlasti gospodarja, da jim je podaril ktkoršne si bodi darove. Posebno vinska kaplica in kruh kolač, ter nekaj desetič je tem veselim prosjakom — ko- Jednlkom, kakor so jih imenovali, k«j do- ino došlo in bili so veseljem sprejeti. •Godcev se je zbralo po 3, 5, 8 In še več Fkupaj, ki so obhodili časih od vasi do vasi skoraj pol dežele in nabrali koledo- vaje ^redoč dosti lepih darov. Vender več nego godba dopad.la je navadno pri Slo- vencih pesem, zlasti mladih grl, sprem- Ij mi z harmoniko, in to še posebič ta- krat, ako je bila pesem vsako leto nova. Toraj se ie moral kolednik v tem le času potruditi, da je spletel nekaj kitic prilož- nostne pesni, voSčeč navadno vsakemu stanu pri hiši posebe srečo, blagostanje, mir in kar je še več enacega. N*kaj t^h pesni, ki so se v prepisih kir potoma med narodom širile, prav dobro je zloženih, v znamenje, da so prihajale iz srca ter po skladatelju izumljenemu napevu pete tudi vilnih služb, ki so tudi k malu bile pokrite in sedaj se le z težkočo kako dobro ulovi, ali tudi ta pride ponaj- joč vplačevanja šolnine, v katerem mej drugim stoji: Semestralno vplačevanje Šolnine več kakemu sorodniku ali prijatelju | na srednjih Šolah bode v tri načine one osebe, ki je popred zavzemala to deljeno a) za Dunaj bode znašala od mesto. sedaj naprej šolnina 25 gld.; b) v Ubožčeku je bila sicer dana mo-j krajih izven Dunaja, ki imajo nad gočost v šolah se omikati, ali k malu 25.000 prebivalcev 20 gl.; c) za druge k srcu šle. Ena od takih kolednih v slovo staremu letu se glnoli, ter se večinoma sdpeljali na kranjski Čisti zrak. Tudi nekateri hudi irredentarji, ki v enomer kriče »fuori i Cranzi« (stran s Kranjci), zdaj radi prebivajo mej Kranjc', da bi |ih le kolera spamtila, ter jim kranjski sveži zrak koristil, da bi vendar uže spoznali, da Trst brez Kranjcev in drugih Slovanov, ki so za Trstom, prav malo more in da so torej tudi Kranjci v Trstu silno potrebni. Najbolj pa se boje kolere židje. ki so tudi največa zaslomba našej irredenti. Kaj bi pa Še le bilo, ko bi nas kolera napadla s tako silo, kakor je napadla pred letom Napolitance ! Potem stavim, da bi bil Trst vsaj nekoliko časa skoro popol- noma slovenski, kajti slovenski trpin, po- sebno okoličan je tisti, ki Trsta nikoli ne zapusti, naj v njem vlada beda ali ve- selje in o teli ljudeh bi hoteli še nekateri dvomiti, da niso najboljši tržaški doma- čini ! Kakor se more danes računiti, zapu- stilo je dosedaj Trst uže par tisoč ljudi, in sicer bogatejših; te dni pa so šole ne- hale in zdaj odide Še par tisoč ljudi na deželo. V Trstu je zbog tega slaba kupčija, slab promet, nbo?o ljudstvo ne bo imelo zaslužka — poleg tega pa še boležen. — Tako je. da tisti, ki največ koristi, mora tudi največ trpeti. Naše ljudstvo pa je pri vsem tem dobre volje in se ceiu norčuje iz magi- strata in njegovih naprav zarad kolere. Zgodi se čestokrat, da ljudi napade driska in da se pri njih kažejo znamenja kolere. Ali kaj mislite, da se ti ljudje prijavijo? Ne, skrivajo se in sami lečijo, k»rbojese, da bi jih zdravniki poslali v bolnico za kolerozne. Zgodilo se je večkrat, da so takovim bolnikom zdravniki dali znano tinkturo in da so dotični ta lek vrgli na ulico, pa se 8arai zdravili z vodo, gorko limonado, z vinom in Še na druge načine; zgodilo se je tudi, da je magistrat poslal voze po nje, da jih odpeljejo v bolnico, pa jih niso našli doma in koso jih iskali, našli so jih v kakej krčmi uže ozdravljene. Sploh se ljudje, ako so tudi bolni, boje javiti in baš zarad tega imajo podporna društva zdaj ob času kolere najmanj bolnikov. Čudna prikazen je tudi to, da v sta- rem mestu, kder je največa nesnaga, ko- lera skoro nič ne razsaja. Sicer pa trdimo Še vedno, da tako huda še ni kolera in da je dosedaj umrlo razmerno malo lju ii za pravo azijatsko kolero. Nadejati se je torej, da nam Bog pri- zanese in da ne bo posebno hudega Bo- jazen pa je res pomočnica koleri, to je stara stvar; no, in naše ljudstvo ima za- dosti poguma, in zadosti zdrava in krepka telesa, kar 8» je zopet vsaj nekoliko za- hvaliti kranjskoj naravi. Pa pustimo kolero in stopimo na drugo manj žalostno polje. « Židje so povsod pomagači sovražni- kom Avstrije in kadar je treba vladi kako zaušnico dati, more se smelo iskati mej židji dotičnoga pomagača v^likonemcem, ali pa irredentarjem: »Gherchez le juif« smemo reči, mesto achercbez la femme«. Tako je bilo tudi te dni v trgovinskoj zbor nicl. — Poznan je Venezian v mestnem zboru, tega navadno Laboni naprej pošiljajo, ako je treba po Slovencih udrihati, ali dru- zega Veneziana imamo v trgovinskej zbornici, ki je v njej po nekakem skoro edino glasilo irredente. Ta mož je, komandiran po irredenti, italijanski i nemški, te dni v seji imeno- vane zbornice interpeloval drž. poslanca Vučetiča, ki je ob enem tudi podpredsed- nik trg. zbornice, zakaj je glasoval glede carine na petrolje proti Suessovemu pred- logu in za vlado. Vučetič je na to odgo- voril, da je to tudi za Trst dobro, da je glasoval za nižo carino, nego je Suess nasvetoval, ker Trst utegne dobiti tudi svoje rafinerije za petrolje in da je za Trst tudi najbolje, ako njegovi poslanci ne delajo opozicije vladi, «a tout prix« in se trgajo od večine drž. zbora, ki je tudi polit, aspiracijam tižaškim bliže nego opo- zicija. S tem odgovorom sicer Venezian ni bil popolnoma zadovoljen, a molčati je mo- ral vsejedno, aer ni veuel več dalje, njegova politična modrost ne sez t tako daleč, da bi ločil federaliste od centralistom. Nekateri udje zbornice, ki so tudi iiili Turki pri pridigi, odstranili so se nekda. ali večina je vendar dala prav Vučetiču, kateri je vse hvale vreden, ker se ne da terorizo* vati od Židov in fakcijoznih. Kakor s* namreč iz vsega vid', imeli so tudi fakcijozni svoj* roke pri interpe- laciji, posebno pa znani nekdanji drživni poslanec Teuachl. Da 8e Vučetič ne drži potov manj veščega Burgstallerja, ki leta okoli luči, pa še ne ve, kde si booe kakor politikar fla- futi zažgal, to |e vse hvalevredno. Vučetič ktže, da umeje prave interese Trsta. Burg- staller pa ne vidi druzega, nego luknje svojega fraka, Luzzatto pa ne druzega, nego svojih par hiš. Zadnjemu pa pravijo v Trstu celo talent. Sicer pa je v Trstu vsak afarist smatran za talent, zato pa tudi Trst tako lepo napreduje * » , » » Gitali smo govor Dolenca pri 25-let- nici čitalnica in dopadel se nam je po- sebno konec, govoreč o narodnem domu. Jaz menitn, da je zdaj ugodni Čas za to stvar, odbor čitalnice naj poskuša rešitev te častne naloge; morda ne ho dolgo več tako ugodne prilike, kakor zdaj. • • Pa še nekaj. Govorilo in pisalo se je, da s« skliče zbor, na katerem se osnuje ljudska banka za vse Primorsko se sede- žem v Trstu. Ne bi li to bilo zdaj avgu- sta ali septembra mogoče. Stvar je nuine važnosti, posebne zdaj, ko so Lahoni tako zavozlli vse svoje zavode. Torej na delo, možje ; ura zamujena, nikdar več prido- bljena! Od eneržije in delalnosti naših prvih mož je do^ti odvisna prihodnjost Slova- nov v Trstu. Dosti je v resnici dela in premalo delalcev — pa vsaj ti naj boda v8 trajni. • * Notarjev in advokatov, Nemcev in Italijanov zahaja vse polno v Trst, le slovenski juristi se Trsta strašijo, menda so malo pogumni. Z iaj bi bilo mesto no- tarja za Slovenca, pa stavimo, da ne bo prosil zanj noben Slovenec in vendar hi lahko tukaj kmalu gospod postal. — Žalostno, ali resnično, da se naši inteli- gencija sploh premalo briga za Trst. Z Opčln, 10. julija. (Izv. dopis). (Tabor v okolici). Tudi na Opčinali se za- nimamo za tabor v okolici, poseimo pa od časa, ko so nam novega kapovilo po- stavili iu nam moža vsilili, ki ne uživa našega zaupanja. Naš komisar Mirkovič je sicer nekoliko Časa lovil na limanico nekega J. M. SoŠiča. temu je obečal, da postane kapovila, ali mož je bil za dosti pošten, ker je vedno odgovarjal, da prevzame to mesto le z pogojem, da se zberejo openski možje in ga v javnem zboru po nekakem izvolijo. Ali Mirkoviču je bilo to le pretveza, in mej njim in posestnikom hotela na Vrhu se je stvar drugače sklenola in ime- novali so cikorjašem bolj zanesljivega pri- staši. Mirkovič pa se je še vrb vsega ma- ščeval nad bošičem, kajti neki dan mu je poslal italijansko pisan dekret, da ima nekaj storiti ; Sošič pa ni hotel prevzeti dekreta, češ, da ne umeje italijansko in je zahteval, naj se mu pošlje slovenski de- kret, da bo vsaj razumel, kaj se ti rja od njega. Toda mesto dekreta je poslal Mirko- vič žandarja s poveljem, naj mu pripelje Sošiča.— Soš.č je Sel sć žandarjem, a k<> je prišel pred Mirkoviča. praŠil ga je, kje ima on pravico, poslati žandarja po njega Ztrad tega, ker je zahteval slovenski de- kret, do česar je imel popolno pravico. — Mirkovič je nekaj mrmljaj, toda zlorabe svoje službe ni mogel opravičiti in tako je šel ScšiČ močno razžaljen zopet domu. Ali drugi dan se je šel nekda m name- stništvo pritožit in je tirjal o i vlade, vsaj toliko garancije za osobno svobodo, da ne bo Mirkovič vsakikrat, kadar bode slabe volje, pošiljal žandarmerijo po njega. To so uže v resnici turške razmere, katere bode treba na taboru ostro grajati in za» htevati, da se tudi v tržaSkej obol ci postopa po temeljnih zakonih naše ustavne države. Ker tukaj vendar nismo v izjemnem ob- sednem stanu. Vrč je v resnici prepoln, in čuditi se je, da magistrat " okolico pošilja same nerkušence ter seje veter maj potrebe* Trst je nesrečno mesto, in kogar hoče Bog pogubiti, tega kaznuje z slepoto. Torej tabor naj bo iu naši poslanci naj tudi store, kar se bode od njih na taboru za- htevalo. Iz Sil. Addrež« 15. julija.— Nek najeti dopisnik v 55. št. cenj. »Ellnosti« prisvoja moieinu dopisu v 47. št. istega časopi.-a take reči, katerih ni v njem. Od pravi : • Tudi naj povem gospodu dopisniku* da je z svojim brezobzirnim dopisom nje- govi stranki veliko več Škodil, nego kori- stil, ker je uže skoraj pomirjene dubov- zopet razdražil.« —(iosp. dopisniku, ki je zunaj St. Andreža iu ne ve, kaj se tukaj godi, bodi povedano, da smo imeli ob Času volitve le št'ri razdražene duhove, ki »o gonili meh in netili ogenj. Dru^i so bili orodje, da bi se spodrinol župan in na- mestil z drugim. — Jaz mislim, da je dolžnost vsarega občinarja, za blagost ob- čine po svojej moči skrbeli. Blagost občine je pa odvisna od pravičnega, razumnega in modrega starešinstva, najbolj pa nje- govega predse inika župan i. Skušnja in zdrava pamet nas ući, da kmečki župani potrebujejo precej časa, preden se kolikor toliko v svojem delokrogu zua|o orljen- tovati in spoznajo le površno svoje dolž- nosti in veliko s župano*anjem z Iruženo odgovornost. O i župan i se zahteva pra- vici, trdna volja iu zmožnost, tU ohrani policijski red iu mir v občini. Ta naloga mu provzročuje mnogo skrbi, dela tiuia, preglavice in tudi rubatih kletvic. Dober Župau mora biti marsikdaj tudi strog; treba je stopili temu in onemu na prste, če z lepa ne sluša. Mnogo je tak'b obči- narjev. ki poznajo župana le ub Čisu po- trebe; ked.tr gie pa za dolžnost, treba jih ie večkrat s kaznijo pos lili uo pokorščine. To Bi pa laki junaki dobro zapomnijo* pest stisnejo v Ž-ip in pričakujejo prihod- nje volitve. Takrat pa je njih parola: naj bo žu- pan kdorkoli, le prejšni ne sme več biti. Za občinsko blagost jim ni mar ; tu je treba dati samo oddušek osebuej zavistih Kam bi prišli, ako bi bili župani uiarijo- nete v takih rokah I N»j bole dovoljeno z izgledi pojasniti, kakor sein jih sam opazoval, oziroma za- nesljivo pozvedel. Peter je uobival slamo na dražbi \eč let. Prigodi se pa enkrat, da pomni Pavel več z i slamo, nego Peter io jo tudi dobi. — Gregor Ima uže drugo- leto kamenje za zidanje hleva na ob£ svetu prav pri vodnjaku ljudem v nadlego