Katoliški shod obmejnega siovenstva. Na piaznik Marijinega rojstva smo zaključili dol- go vrsto katoliških shodov, prirejenih na Štajerskem letošnje poletje. Bile so to prireditve največjega pomena ki so ter bodo prinesle najboljše sadove. Na poziv kršč. organizacij se je v središčih poedinih okrajev zbralo po več tisočev našega delovnega ljudstva vseh slojev in. stanov. Geslo, ki je prevladovalo na vseh teh shodih, ki je zbranim množicam dvigalo duha in srca, se je glasilo: živo in životvomo krščanstvo vselej in povsodl Javno življenje naj se v vseh svojih panogah preuredi po krščanskih načelih. Krščanski ideji pravičnosti in ljubezni naj preosnujeta socialne razmere v družbi in državi. Ljudska vzgoja, zlasti vzgoja mladine in otrok mora temeljiti na krščanskem svetovnem naziranju. — Kaloliška misel naj drži, obranjuje in ohranjuje naš slovenski narod, ki svojih narodnih svetinj ne more očuvati broz katoliških verskih svetinj. V teh glavnih  smemicah so se gibale razprave na naših katoliških  shodih. <-'$ Naši politični nasprolniki, gospodarski in kmetski libcralci in socijalni demokratje, so imeli občulek, da so jim katoliški shodi kakor trn v peti. Hoteč se izne-. Ititi tega neprijctnega trna, so začeli tiste, ki so se zbi- rali po katoliških shodih, psovati s klerikalci, tercijal- ci, devicami iu devičarji. Na ta način so jih mislili prc- plašiti, da bi se sramovali ter ostali doma. Toda naši kmetje, obrtniki iii delavci so se teni psovkam prav od srca smejali, ker jih je življenska izkušnja podučila, da so od nasprotnikov z raznimi priimki opsovani ti- sočkrat boljša družba kakor pa vsi demokratje, ki po- znajo samo eno religijo, in to je ples okoli zlatega teleta, kakor vse prodane duše samostojnih varalic, ki so prodali naš narod centralizmu in izkoriščanju, kakor vsi socijalnodemokratski zagrizciiei, ki vodijo delavsko ljudstvo v propast, sebe pa do dobro plačanih sltižb. Prolivniki katoliških shedov so s svojim psovanjeni- dosegli baš nasprotno od tega, kar so nameravali: obisk katoliških shodov je rastel od okraja lo ukraja, od shoda do shoda. Na Marijin praznik, dne 8. septembra je bil pri Sv. Križu nad Dravogradom zaključni katoliški shod za to lelo. Bil je nad vse sijajna manifestacija obmejnib Slovencev iz Koroške, Mislinjske doline in Dravske doline. Preko 10.000 ljudi se je udeiezilo te blesteče manifestacije katoliške vere in katoliške zvestobe. Shod se je brezhibno vršil po določenem vsporedu, za kar gre pripravljalnemu odboru največja zahvala. Po prihodu vlakov iz Koroške in iz *Maribora je bil sprejem pred kolodvorom v Spodnjem Dravogradu. V, imenu pripravljalnega odbora je došlece pozdravil koroški rojak marenberški dekan g. dr. Mertel s pristnim koroškim pozdravom: «Bog vas primi!« Udeležcnci so na to v dolgem sprevodu, med katerim so zlasti vzbudili pozornost jako številno zastopani koroški Orli in koroške Orlice, odkorakali v Spodnji Dravograd, kjer je v župnijski cerkvi daroval sv. mašo narodni poslanec dr. Hohnjec. Sprevod, ki se je potem razvil in krenil proti Sv. .i».iizu je bil tako dolg in slikovit, da kaj takega Spodnji Dravograd še ni videl. Pri Sv. Križu je bilo najprej cerkveno opravilo. Pri digo je imel koroški rojak ljubljanski vseučiliščni profesor dr. Rožman o dolžnosti katoliškega kristjana, da svojo vero kaže v javnem življenju zaradi sebe, radi bližnjih, zlasli za zgled malovernih, pa zaradi Kristusa in Cerkve. Sklenil je s trdno obljubo zvestobe Srcu Jezusovemu. Siovesno sv. mašo je ob obilni asistenci opravil preč g. dravogiadski prošt Volbenk Serajnik. Med sv. mašo sta pela moška zbora iz Mežice in Vuzenice. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. guštanjski župnik dr. Cukala. Spominjal >e je velikega shoda v Št. Janžu pri Dravogradu, ki je bil v dobi borbe za majniško deklaracijo; takrat je šlo za uarodno in politično osvoboditev Jugoslovanov. V naši jugoslovanski državi pa gre za svobodo in pravice katoliške Cerkve. Iz pisma jugoslovanskih škofov vladi dokazuje, iz katerih razlogov so potrebni katoliški sbodi. Za predsednika predlaga -poslanca Pušenjaka, za podpredsednika delavca Kogovnika iz Prevalj, za častna predsednika Luka Pogača, župana v Pamečah, in gerenta Kotnika iz Guštanja, za tajnika gospoda župnika Volčiča iz Breznega in Kuharja iz Pameč. Prvi govornik poslanec dr. Hohnjec tolmači položaj katoliške Cerkve v naši državi. Jugoslovanski svjbodomiselci in libeiaici od demokratov preko sam.)stojuežev do socijalnih demokratov bi radi katoliško Cerkev potisnili v položaj, do katerega jo je predvojna Francija ponižala v zadnjem desetletju preteklega in v prvem desetletju sedanjega sloletja. Boj francoskega svobodomiselstva in framazonstva za razkristjanjcnje in podržavljenj-e šole, za stopnjema izvedeno ločitev cerkve od države, dokler ni bila naposied Cerkev oropana i božjih hiš in vsch cerkvenih zgradb, služi jugoslovanskim svobodomiselnim centraiistoin za vzor, kako naj država postopa s Cerkvijo. Katoliški cerkvi je v ustavi zajamčena enakopravnost s pravoslavno. Toda ta enakopravnost je samo na papirju, zakaj naša Cerkcv od države prejema komaj tretji del tisle gospodarskc podpore, ki bi jo v primeri s pravoslavno morala prejemati. Ustava zajamčuje Cerkvi svobodo v upravi njenih notranjih zadev, ob enem pa jo pritiska in duši s kancelparagrafom, na katerega so slovenski samostojui ponosni, kot na svojo največjo pridobitev. Govornik povdarja, da ;e svoboda ali nesvoboda, ki jo uživa Cerkev, najboljši barometer za svobodo ali nesvobodo, ki vlada v naši državi. Nato govori poslancc dr. Hobnjec o našem šolskem vprašanju in tozadevnih krivicah, ki se delajo katoličanom v državi, Pri tej priliki se s krepkimi bosedami obrača zoper sklepe slovenskega demokratskega učiteljstva na učiteljskem zborovanju na Bledu dm 3. septerabra. Ako učitelji proglašajo šolo kot državno ustaiiovo, nad katero ima vso moč centralna vlada v Beogradu in po posameznih vasch, tigih in mestih centralnemu režimu služeči svobodomiselni učitelji, naj so ti «iiapredni« učitelji preverjeni, da si slovenski katoliški starši iu z njimi slovensko ljudstvo nikdar l.e bo dalo vzeti svojih narodiiili pravic ^do šole in vzgoje. Z vso odločnostjo odklanjaino drzen napad deniokratskega učiteljstva na avtonomne pravice slovenskc familije, slovenske občine in slovenske domovine. Demokratsko učiteljstvo je na.Bledu izdalo geslo: «Kd ir učitelj, ta Sokol« ter obsodilo piolisokolsko agitacij >. Krščansko ljudstva pa odločno protestira zoper sokolizacijo šole ter bo z vsemi sredstvi nastopilo zoper to, da bi se slovenska mladina zastrupljevala s sokolskim svobodomiselstvom in protikrščansvom. Ako demokratsko učiteljstvo tiste, ki se borijo zoper ustavo,- ovaja kot nasprotnike države ter zoper nje kliče policaje in žandarje, ne vemo, kaj bi pri teh takozvanih naprednjakih bolj obsodili: ali nesposobnost v mišljenju ali hudobnost v dejanju. S prezirom se obračamo od tistih, ki v Beogradu ovajajo slovensko duhovščino, krščansko mi sleče učiteljstvo in ogromno večino slovenskega ljudstva. Demokratsko učiteljstvo zahleva za našo izobraževalno organizacijo, ki je od nekdaj bila ponos našega naroda in njegova najtrdnejša opora v borbi za obstanek, zlasti za našo mladinsko organizacijo, policijsko državno nadzorstvo. Zato mu moramo izraziti najvočje pomilovanje ter mu napovedujemo najodločnejši odpor. Večtisočglava množica ,ki je izvajanjcm poslan -a dr. Hohnjeca sledila z velikim odobravanjem, je njcgovim odkritim in odločnim besedam ob koncu pritrdila s splošnim in glasnim pritrjevaajem.« Urednik Kremžar iz Ljubljane je govoril o pomonu časopisja. Predno se je začel boj zoper oeikev na Francoskem, so bili nekrščanski poslanci, ki jih je izbralo ljudstvo, so bili "nekrščanski časopisi, ki jih je podpiralo ljudstvo. Slabi časniki in slabe knjige •¦o vir krivic, ki se delajo ne samo Cerkvi, marvcč tudi delovnim slojem Ijudstva. Izkoriščanje in zatiranje ljudstva ima v slabem časopisju glavnega zagovornika. Sedanji mamonizem — služba mamonu, brezmejni pohlep po denarju, češčenje zlatega teleta, je zrastel tui polju, ki ga je pripravilo ter ga obdeljrje nekrščansko časopisje. Zalo pa je na sedanjih težkih in krivičnih socijalnih razmerah sokriv vsak, kdor čita ler podpiia iako časopisje. Meč slabega česopisja prihaja ua nas. čuvaji, ki Aijejo signale zoper to nevarnost, so rimski papež, naši škofje in dušni pastiiji, krščanski voditeiji naroda in v posameznih družinah slarši, pa tudi bratje in sestre. Ali stori svojo dolžnost vsak na svoje.ni mestu? Papeži nas svarijo, škofje in duhovniki opominjajo, naši voditelji nas kličejo. Ali pa stori vsak izmed nas: oče, mati, brat, seslra, svojo dolžnost ua pram otrokom, bratom, sestram, pa tudi sosedom'.' Torej na delo za krščansko časopisje! Nalo so katoliški shod v navdušcnih bescdah pozdravili zastopniki katoliških mladinskih organizacij: visokošolec Franjo Radšel iz Pameč, Orel Peler Kusterle in Orliea Micika Sušnik iz Prevalj. Tretji govornik, vseučilišeni profesor dr. Slavič, je govoiil o katoliškili organizacijali. Zdi se, da iz slovenske družbe zginja krščanski duh ter mišljVnje in debvanje po krščanskih načelia. Vsled tega tudi hira in izginja ljubezen do bližnjega, kar povzroča občno nczadovoljnost iu medsebojno nezaupanje, ker namesto krščanske ljubezni se širi samoljubje in izkoriščanj? slabšega. Treba torej zopet odločnega povdarjanja katoliških načel ter zbiranja dobromislečih ljudi v katoliških organizacijah, tako v verskih (Marijinih diužbali, III. redu), kakor obče izobraževahiih ni slrokovnih. Zlasli je potrebna organizacija mladine v orlovskih in orliških zvezah, ki se ne sramujejo katoliškega iimna, ampak nosijo svoj program na čelu in na prsih. Pri Ietošnjem evharističnem kongresu v Rimu so bili najbojl navdušeno pozdravljeni italijanski katoliški ml i deniči, ki so imeli na svoji zaslavi napis: Ali Kristus, ali smrt! Organizirano udcjstvovanjc krščansko ljubczni nam prenese srečnejšo bofločnost. Predscdnik poslancc Pušenjak je prcbral brzojavni pozdrav zlatomašnika dekana g. Lenarta od Sv. Martina pri Slovenjgradcu. Nato govori o boju, ki so nam ga vsilili nasprotniki in ki ga izvojujcmo in končamo z zmago, ako storimo svojo dolžnost. Češki kaloliki nam dajejo vzgled, kako naj odbijamu napade političnih nasprotnikov na šolo in cerkev. Češki katoliki niso dovolili, da bi se razkristjanila šola in zasužnila Cerkev. Boriti se raoramo tudi mi. Naše najboljše orožje v tem boju so naše organizacije in krščansko časopisje. Nato je predložil resolucije, ki so iste vsebine, kakor na drugih katoliških shodih. Vse so bile sprejete soglasno. '/. velikim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki je v skladu z izvajanji poslanca dr, Hohnjeca, ostro obsodila nezaslišane sklepe liberalnega učiteljskega zbora na Bledu. Ko se je podpredsednik delavec Kogovnik zahvalil vsem udelcžencem shoda, obljubil v imenu krščansko mislcčega delavstva zvestobo Cerkvi in obrambo njeuih in narodnih pravic. je zaključil prelepo zborovanje. Trbonjska godba je zasvirala narodno himno: «Lepa naša domovina«, in državno himno: «Božje pravde«. Potem so bile v Cerkvi slovesne večernice., ki jih je imel gospod prošt Serajnik, in pri katerih so udeleženci sebe in ves naš narod posvetili presv. Srcu Jezusovemu. 'l'ako je bil završen prekrasno uspeli katoliški shod pri Sv. Križu. In z njim je bila na sijajen način završeaa \rsta letošnjih naših katoliških shodov, od katerih pričakujemo najboljših sadov, v blagor Cerskvi , v korist narodii in v pravi prid države.