List 32. Z Dolenjskega, 8. avgusta 1891. Da strankarski prepir na Kranjskem ni pristni izraz naših narodnih razmerT^mpaOoTjlimetno, iz osebnih nasprotstev izvirajoče delo, vidimo že iz neprimernosti ) imen in pridevkov, s katerimi imenujeta nasprotni stranki ' sebe in katere ena drugi nadevata. Liberalci ste vi, gladke iz enega tabora; vi ste brezdomovnci. odmeva iz druzegajabon*, v katerih enem se sami imenujejo konservativci, v drugem pa napredna stranka. Oglejmo si te nazive, če so res primerna znamenja, po katerih bi se mogli ločiti naši rojaki v dva v resnici različna tabora. Vzemimo v pretres najpred besedo liberalizem. Ali ; je pravi pomen te besede res takšen, da bi se moral : pred njim vsak pošten človek prekrižati ? Mislim, da ne. Nasprotno, če pomislimo nazaj in se spomnimo, s kakšnim navdušerjem_ smo pozdravljali liberalizem vsi leta 1848. Ce pomislimo, koliko svobodnih pridobitev,"Toliko blagih naprav, koliko človeškega napredka imamo zahvaliti vprav liberalnim idejam, ki so gibale in vne-male tedaj Evropo, potem j)ač liberalizma ne bomo ^ro^Hnjali, ampak ga blagoslavljali. Zakaj ravno možje, ki so bili navdani pravega liberalizma, ti so nam pribo-jevali ustavne pravice, ti so osvobodili našega kmeta tisoč letih spon, v katere jih jejril ukoval fevdalizem, ter odpravili desetino in tlako; ti so umislili in izdelali naše osnovne ali temeljne ustavne pravice, med temi tudi pravico svobodnega tiska in narodne iavnopravnosti. Jaz mislim, da smo mi vsi častilci tega pravega ^liberalizma še dandanašnji, duhovniki, kakor posvet-^AJaki. /fljihng1 da, so se sčasoma temu liberalizmu izneverili mnogoteri ravno izmed tistih narodov, kateri so imeli od njega največe dobičke, to so bili Nemci, Lahi, Madjari in židje. Ti so svoje moči, pridobljene po liberalnih uredbah, zlorabili v to, da druge slabejše za-Ura|o. In ker so videli, koliko čast in slavo, koliko spoštovanje in hvaležnost da uživa liberalno ime, zlorabijo oni tudi to častito ime ter si ga nadevajo pri^ jvojem r^nojoa^protnem ravnanji. TaYo~|e^n^Ial~namesto pravega, lažnivi liberalizem. Z^a^ti^ j^lje, ki imajo liberalizmu največ zahvaliti, namreč svojo versko in politično svobodo, ti so ga zdaj naredili za predmet svoje sebične špekulacije. Zvezali so se povsod z lažnivimi liberalci, ki so za zdaj močnejši, ter jim p^agajo slabejšje zatirati, ob enem kr-ščanskiver«ki_čut_8labiti, ter izrabljaji) ^lasU^tiskovno svobodo^ s^oje ^ebi^ne namene. Ta zla ra.ba je pripravila liberalizem ob svoje lepo ime, in dandanašnji nam njegov pridevek ne pomenja več uzornih, za pravice človeštva delujočih človekoljubov , temveč nasprotnike svobode in zatiralce slabejših narodov. Vprašamo pa zdaj, imamo li mi na Kranjskem liberalce tega slabega pomena, ali morebiti celo kako stranko našega naroda, ki bi zatirala in odrekala drugim pristojne pravice? Kdo si bo upal to trditi, ali celo dokazati? 2L4o]>L(L^StjP ^^ la^k^^ej^mo, da lib^ajcevte ^^c^^i^^^j^^j^^^ in kdor to trdi, ta vedomž* aftnevedoma neresnico govori. Oglejmo si zdaj drugi pridevek brezdomovinstvo. Tudi ta pojem ni vzrasel na slovenskih tleh, ampak je tisto očitanje, kakor Nemci, zlasti protestantje, nemške katoliške duhovne imenujejo ultramontance. Vsi pa vemo, zakaj da nemški protestanje, zlasti Prusi. črte katoliško duhovščino; saj Je najbolje tako imenovani nemški kulturni boj pokazal, kaj da Prusi od nje zahtevajo. Pa kakoj^ jeJ^rivi^ca_ nenaškim ka^toliškim^ duhovnikom od-tekati resnično ljubezen dojiojnovine, ravno taka krivica in napaka^ je očitati brezdomovinst /o naši duhovščini, kateri je vsak list naše zgodovine in izkušnja vsakega c dneva glasna in neovržna priča nje požrtvovalne lju- < bežni do slovenskega naroda. ^ Morebiti porečete, ta ali oni je pa venderle tak. Mogoče, saj smo imeli tudi nemškutarje med našo du- < hovščino, in kateri izmed nje je morebiti nemškutar še . dandanašnji, kakor jih imamo še nemalo* število med(^ posvetnimi našimi ljudmi. Ali da ne gre po izjemah so-y* 252 diti celih stanov in napake posameznih prištevati celim strankam, tega pač ni treba dokazovati. Saj mi_vender ne bomo v tem posnemali nemško-žklovskih liberalcev, katerijtak^jjj^j^ našega naroda pri- štev^jo^celoti, da nas s tem pred svetom obrekujejo in grde. Poglejmo zdaj tudi imena, katera si naši stran-karji dajo, da bi se eden narodni tabor ločil od drugega. Naeni strani se imenujejo konservativci. Ako hočejo ti s tem reči, da se mi Slovenci v političnem oziru zdaj družimo s tistimi Nemci, ki se imenujejo konservativna stranka, ima to nekaj pomena, ker ti Nemci vsaj teoretično priznavajo naše narodne pravice in se ujemajo z nami v verskem oziru, medtem, tako imenovani liberalni Nemci nam pa naše pravice naravnost odrekajo. Ali^_da_ so nam jsonservaiiviiLNemci ljubši, nego njih^-n^sprotniki, v ^^^oaklim^^m^J^^ SlqvenQi^ne Pa tudi če se konservativno mišljenje tolmači po tem, kar po besedi oojaaerv^riLliJ^^hi^jiLti pomeni, ne more biti med nami razlike. Kaj imamo mi Slovenci neki ohrajuli ? Mjslim. riaT kakor smo zdajT komaj še kaj družeča, ko našo vero in narodnost. Za to dvoje se hočemo boriti in ohraniti sebi in narodu. ^liA^hjJ^m sig^v^mMiilir^^^ Konservativni smo v tem oziru eni in drugi, in med nami ni gotovo nobenega pravičnega vzroka, da bi se zavoljo tega na dvoje ločili. Na drugijstrani jela se je imenovati napredna stranka. Ali kdo ne želL^apredlsa ? Kdo more tajiti, da si mi vsi, kolikor je mogoče, prizadevamo, da bi narod povzdignili in napredek njegov vsestransko pospešili. Kdo moro zlasti naši duhovščini očitati, da ne dela z vidnim uspehom za narodni napredek v slovstvu, umetnosti in gospodarstvu. Torej tudi naprednjaštva si ne more nobena stranka Ig sami_sebi svojiti. Naj omenim še predevka ^klerikalci", s katerim se včasih imenuje ena naših 'strank. Tudi ta predevek so iznašH nemško-židovski liberalci ter • so~"z njim nazivali ne samo duhovne, temveč vse, ki niso trobili v njih rog. Saj je znano, da rajni KarolDežman 'narodne naše stranke nikoli ni drugače imenoval ko klerikalno stranko, in sicer le zato, ker so posvetni narodnjaki z duhovnimi skupaj delovali v prid slovenskega ^naroda. V tem pomenu smo bili radi klerikalci in se tudi v bodočnosti ne bomo sramovali tega pridevka. Ako vse to natanko preudarimo, jasno vidimo, da med nami v resnici ni razločka, kakor bi kdo sodil po velikem hrupu naših časnikov. Zatorej je pa tudi čas, da nehamo eden druzega nazivati z nepristnimi imeni, ter bodimo zopet to, kar smo po veri dobri katoliki, po narodnosti dobri Slovenci, zlasti po nehajmo uže napake in slabosti posameznih ljudi razglašati med svet za napake in slabosti celih strank, ali celo celega naroda.